N«jT«^ji ilmnaid rfiwimik v Združenih driarak
Vetfa ca vse leto • • •	$6.00
Za poi leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za bunenutvo celo leto	$7.00
GLAS
NARODA
r
List slovenskih delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily b the United States.
lunurt every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelaea 3—1242
Entered as Second Class Matter September 21, 1303, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea S—1241
No. ! 26. — Stev. I 26.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 29, 1937 -SOBOTA, 29. MAJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
ODLOČILNI BOJI SE BIJE JO V JEKLARSKI INDUSTRIJI
Vremenska postaja na severnem tečaju
V SOUTH CHICAGO SO SE STAVKARJI SPOPADLI S POLICIJO
Governer države Ohio se posvetuje z družbami in delavci. — Družba je pridržala delavke v tovarni. — Policija pretepa organizatorje.
YOUNGSTOWN, Ohio, 28. maja. — Governer Martin L. Davey je pričel posredovati v stavki, s katero je prizadetih do 80,000 delavcev, s tem, da je povabil na razgovor v svojem uradu v Co-•iumbus Ohio uradnike Republic Steel Corporation in Youngstown Sheet and Tube Company ter zastopnike odbora za organiziranje jeklarskih delavcev. Dal jim je na razpolago, da se za to konferenco odločijo za pondeljek ali torek.
Governer Davey se je najprej posvetoval z voditelji obeh strank, nato pa poslal vabilo za konferenco. Po telefonu je govoril z uradniki jeklarn v New Yorku, kjer so na kpnferenci American Iron and Steel Institute. Ravno tako je po telefonu govoril s krajevnim predsednikom CIO, Johnom Owensom.
Predsednik organizacijskega odbora Philip Murray je predsedniku Republic Steel Corporation, T. M. Girdlerju, naznanil, da je nek kompanijski policist streljal na nekega preddelavca in da je policist, priznal, da je imel namen postreljati vsepikete.
"Jasnp je," pravi Murray v svoji brzojavki, "da ste vi ali vaši podrejeni izdali naročilo za streljanje na smrt in pred ameriško javnostjo stojite pod ob-dolžbo premišljenega poskusa ubijati."
Youngstown Company je naznanila, da je dru-;>ba pripravljena se sestati s CIO in z drugimi zastopniki svojih uslužbencev za kolektivna pogajanja, da popolnoma izpolnuje postavo National Labor Relations, da pa je prišlo do spora sam zato, ker je CIO zahteval več, kot pa določa Wagnerje-va postava.
Razburjeni stariši so navalili na uradniško poslopje Republic Corporation v Niles, Ohio, kjer so bile po zatrdilu unijskih voditeljev njihove hčere proti svoji volji pridržane. Od 1 1 zvečer pa do 1 i dopoldne so stariši stali pred uradom, slednjič pa je družba dovolila, da so šli stariši, eden po eden, v tovarno, da so govorili s svojimi hčerami. Stariši so vprašali hčere ali hočejo ostati v tovarni, ali pa hočejo iti domov. Družba pravi, da je v tovarni ostalo 32 deklet, I 4 pa jih je šlo domov.
Unija zatrjuje, da je družba pod pretnjo, da izgube delo, naročila dekletom, da ostanejo v tovarni; družba pa trdi, da jim je dala na prosto voljo, ali ostanejo ali pa gredo domov. Dekleta pa, ki so se vrnila na dom, pravijo, da jim družba, sicer ni zagrozila, da izgube svoje delo, da pa so dobile utis, da bodo odpuščene, ako ne ostanejo v tovarni.
V Warren, Ohio, so družbini policisti pretepli 3 organizatorje, ki so gledali skozi -okno v tovarno, da se prepričajo, ako so delavci zastavkali.
CHICAGO, 111., 28. maja. — Ze drugič v 24 u-rah so se stavkarske straže spopadle s policijo pred tovarno Republic Steel Corporation v South Chicago. Policija je vstavila parado okoli 300 piketov tri bloke od tovarne ter naznanila, da piketiranje ni dovoljeno. Aretiran ni bil nikdo, toda parada je bila razbita.
Stavkarji so se umaknili v svoje taborišče več blokov od tovarne, policija pa je prišla z 20 avtomobili, ko je prejela poročilo, da stavkarji pripravljajo novo parado.
VELIK JEZ SE JE RAZP0Č1L
Blato, pesek in kamenje se je zrušilo na mesto. Nad 100 človeških žrtev. — Del mesta je bil zasut.
MEXICO CITY, Mehika, 2S. maja. — Ko si* je razpočil velik .jez, je plaz blata, peska in kamenja zgrmel na rudarsko mesto Tlalpiijahua v državi Michoacan in je i>od sc-iH>j zakopal nad 100 ljudi. Prebivalci mesta KI Oro, ki se nahaja lo milj od ponesrečenega kraja, so po telfonu sporočili, da je mogoče človeški!« žrtev eel o 500.
Jez, ki je bil zgrajen visoko v gorah Tlalpujahu Sierre, je zadrževal materjal, ki je pre-J ostal od predelavanja zlate rudo s cijamidom. Podjetje je last neke francoske družbe.
.Jez, ki je oslabel vsled dolgega deževja, se je razpočil ob treh zjutraj. Prebivalci Tlalpujahue, iki leži v globoki in ozki dolini, so še spali, ko se je pripetila nesreča. Velika masa, katero cenijo na tri milijonov iton blata, peska in kamenja se je z gromu podobnim bobnenjem razlila, predno se je zdanilo, na hiše spečih prebivalcev.
Plaz je podrl nad 100 hiš, več .sto pa jih je deloma zasutih. Po prvih poročilih je bilo zasutih 700 hiš, ali tretina mesta.
ZARADI POSTAVNEGA PRAZNIKA SPOMINSKE-DNE, NE IZIDE V PONEDELJEK "GLAS NARODA". PRIHODNJA STE VILKA IZIDE V TOREK, DNE 1. JUNIJA.
UPRAVA.
DANNUNZI0 SE PRIPRAVLJA NA SAMOMOR
Njegovi prijatelji se boje, da se bo usmrtil. — Pisal je več pisem, v katerih namigava n a samomor.
ROMUNSKI KRALJ BOLAN
BUKAREŠTA, Romunska, 28. maja. — Uradno poročilo naznanja, da se je zdravstveno stanje kralja Karola, ki je zbolel za influeiico, ^slabšalo 'tako, da je bil njegov obisk v Transilvaniji odpovedan.
Sinoči se jc iz Varšave vrnil v Bukarešto prestolonaslednik princ Mihael.
Uradno iporocilo pa zatrjuje, da kraljevo življenje ni v neva rnosti.
DUNAJ, Avstrija, 128. maja. — Govorice*, da je romunsko kraljieo-mater Marijo zaradi družinskih razmer zadela kap, je njena hči princesa Ijeana, žena nadvojvode Antona, zanikala.
Ileana pravi, da so vse te govorice nesmiselne, dodala pa je, da >e zdravstveno stanje njene matere stalno izboljšuje. Rekla je tudi, da je imela dolg razgovor po telefonu s svojo materjo, ki je izrazila tipanje, da bo v bližnji bodočnosti popolnoma okrevala.
RIM, Italija, 28. maja. — Nekateri prijatelji pesnika (Ja-briela d'Aununzia se boje, da si bo pesnik vzel življenje, ker je v mnogih svojih pismih pogosto namigaval na samomor.
Ze od oktobra živi samotarsko življenje v majhni sobi svoje vile ob Gardskem jezeru. Nikogar ne pripusti k sebi, niti svojih nekdanjih najboljših prijateljev. Je sicer še pri močnem zdravju ili je obdržal svež razum ( .'), toda je zelo razdražljiv in potrt.
D'Annuzio je star 74 let in je prenehal vsako občevanje z ljudmi. Sam hodi po svoji sobi in govori sam s seboj. Kadar se ga loti potrtost, ne je ničesar, včasih po pet dni, in ne govori niti s svojimi u-službene. Zdravniki sovraži in nobenemu ne dovoli vstopa v svojo vilo. rZo nad eno leto ni zapustil svoje vile; ne hodi niti na vrt, niti <na obrežje.
»Med maloštevilnimi ljudmi, s katerim je še v kaki pi-ane-ni zvezi, je Mussolni, s 'katerim precej živahno dopisuje.
PAPEŽ TOLAŽI NEMŠKE ROMARJE
GRAD GANDOLFO, Italija, 27. maja. — Papež Pij XL ^.je sprejel več sto novoporo-čencev različnih narodnosti.
Nemškim romarjem, ki so bili v tej skupini, je rdkel:
"Posebno vas iskreno pozdravljamo, kajti vemo, kaj se sedaj godi v Nemčiji in koliko morajo katoliki zaradi svoje vere trepti."
POLICIJA SE BOJI ČEBEL
UPPER DERBY, Pa., 27. maja. — Mestna policija ja pripravljena reševati mačke, iskati izgubljene otroke in pse. Ko pa je nek meščan naprosil
FAŠISTI BOMBARDIRALI _VALENC1J0
V posteljah je bilo ubitih 100 ljudi. — Letalci so metali 300 funtov težke bombe. — Mnogo ljudi pogrešajo.
VALENCIA, Španska, 28. maja. .— Fašistični letalci so še pred solnčnim vzhodom strahovito bombardirali začasno špansko prestolieo Va-lencijo in v spanju ubili najmanj 100 oseb. Pri napadu so se posluževali .'{00 funtov težkih bomb.
Vsako uro najdejo več trupel ; mnogo ljudi pogrešajo. Mnogo hiš je bilo porušenih. Speči možje, žene in otroci so bili vrženi iz postelj in našli strašno smrt. United Press poroča, da so bombe zadele in hud o poškodovale angleški pa mik Pinzon v pristanišču v Valenciji.
Zadeto je bilo tudi poslopje,
v katerem se nahaja ameriško poslaništvo toda poslaništvo ni bilo 'poškodovano, porušenih pa je bilo več drugih nadstropij. Na ameriškega konzula Miltona K. AVellsa je padel omet s stropa, toda poškodovan ni bil.
Ac ropi a ni so prileteli z morja, po bomba rdi nunju pa so odleteli proti notranjosti dežele.
H EN DAY E, Francija, 28. maja. — Nova ofenziva geue-rala Mole je bila popolnoma vstavljena po zatrdilu lmiski-škega vrhovnega poveljstva. Fašisti pa dolže, da Baski požiga jo Orduno ter se pripravljajo, da za puste mesto. Med požganimi poslopij je tudi jezuitski samostan, ki je bil sezidan v 1(>. stoletju.
ŽENEVA, Švica, 28. maja. 00 narodov, zastopanih v Ligi narodov je navzlic protestu generala Franca priznalo špansko republikansko vlado kot pravo postavno vlado na Španskem.
Zbor Lige narodov je priznal poveriLne listine španske republikanske delegacije, iko je španski vnanji minister Julio Alvarez del Yayo predložil *'Belo knjigo", v kateri je z listinami, ki so bile najdene pri ujetnikih na fronti pri Guada-lajari, dokazal, da je italijanska vojska vtpadla na Špansko. Med listinami je tudi Mussolini je vo pismo, v katerem na-loča svojim vojakom, da naj na Sjpanskem postavijo fašizem. Del Vayo je predložil 101 listin in Musolinijevo pismo je v "Beli knjigi'* označeno kot listina št. 91. To pihamo je (Mussolini poslaJ 10,000 italijanskim vojakom, predno so l>ili poraženi pred Grradalaja-ro.
TRETJI AER0PLAN JE NA
VARNEM V BLIŽINI TEČAJA
MOSKVA, Rusija, 28. -maja. — Pogrešani sovjetski aeroplan, katerega je vodil I. P. Mazuruk in ki se 24 ur ni več oglasil, odkar je naznanil, da sr. bliža severnemu tečaju, je po radio naznanil, da je varno pristal 25 milj zapadno od postojanke ob tečaju.
Kot A. D. Aleksijev, ki je tudi pristal zapadno od taborišča, najbrže ni mislil, da se je ledena plošča, na kateri so se utaborili prvi letalci, v nekaj dneh pomaknila tako daleč od tečaja.
Vodja ekspedicije dr. Otto Schmidt, je sporočil v Moskvo, da zato ni mogel dognati, kje se nahaja Mazuruk, ker se j • Mazurukov radio pokvaril.
Sneženi metež, ki je divjal okoli severnega tečaja, se je polegel in je mogel Aleksijev odleteli v taborišče, kjer je lpostavil svoj aeroplan poleg Vodopjanovega in Molokovo-ga ter ko takoj pričeli razkladati tovor. Profesor Schmidt upa, da se jiui bo tudi Mazuruk kmalu pridružil.
V	manj kot enem tednu so uspešno pristali v bližini severnega tečaja štirje aeroplan i z 42 možmi in skoro tonami znanstvenih priprav in živeža za štiri može, ki bodo eno leto ostali v svojem polarnem bivališču.
Z merjenjem so dognali, da se je ledena plošča, na kateri se nahajajo, premaknila okoli 35 milj.
Sedaj pridno urejajo taborišče. Mlin na veter, ki bo dajal poglavitno tsilo radiju, je bil že postavljen in vsi radio stroji se nahajajo v novem, svetlem poslopju iz sneženih plošč.
V	torek ponoči se je z Ru-dolfovega oitoka najjprej dvignil Molokov in zaradi oblakov ni hotel čakati na ostala dva letalca pod oblaki, ter so je dvignil nad oblake. Bil je tudi hod vihar in krila njegovega aeroplana so tako pokala, da se je bal, da se bodo zlomila. Njemu je sledil Aleksijev in za njun Mazuruk. Zaradi severnega žarenja je Molokov izgubil ostala dva aero-plana. Raldio poročila med aeroplani v zraku in med Vo-
'dopjanovim aeraplanom na tečaju so bila pogosto prekinjena, vsi cd cesar je Molokovov radio operator Sevelov sporočil ostalima 2 tovarišema, da naj vsak po svoji previdnosti skuša) pristati čim bližje dr. iSchmidtovega taborišča. Sedaj je v taborišču 32 mož.
policijo, da odstrani čebelni roj, ki se je vsedel na njegovo streho, mu je svetovala, naj poišče kakega čebelorejca, ki je vajen takega posla.
SLEDOVI IZGREDOV _NA POLJSKEM
Sledovi nasilstev 13. maja se bodo poznali še mnogo let. — Nežidov-ski kupci «e sramujejo kupovati pri Židih.
KRZESC LITOVSKO, Poljska. 28. maja.—Brest-Litov>k, za-pano podeželsko mesto, ki j«- prešlo v zgodovino vsled neuspešnega miru, ki je bil sklenjen nuni Nemčijo in Rusijo med njegovim obzidjem, je zopet stopil v javnost 'vsled nasilstev proti židovskemu prebivalstvu 13. maja.
To preganjanje je postalo nov mejnik za pot navzdol, po kateri bodo sedaj morali hoditi Židi na Poljskem in po drugih deželah ivzhodne K v rope. Divjanje je trajalo lfi ur, tenia •njegovi sledovi se bodo poznali še GO let.
Do sedaj je bila že marsikatera škoda popravljena, toda še je mnogo razdejanja, ki kaže podivjanost ljudske druha-li. Videti je še mnogo razbitih oken in vrat. ki r-o zabita z deskami, za njimi pa so razdejana stanovanja in trgovine.
Med razvalinami židje naglo popravljajo, da znova prične-življenje. Zlasti skušajo naglo popraviti trgovine, kajti to pomeni njihovo življenje. Židovski kupci se še vedno boje, ne-židovski pa se sramujejo hoditi v židovske trgovine.
Vzelo jm bo še več mesecev, predno l>o vsa škoda popravljena in 'bo trgovina zopet v normalnem tiru.
POVIŠANA PLAČA POSLANCEV
LONDON, Anglija, 27. maja. —Angleški ministrki predsednik Stonlev Baldwin bo jutri v poslanski zl>ornici na znanil, da bodo poslanici dobili večje plače. Poslanci, ki sedaj dobivajo 400 futov šter-lingov letne plače (okoli $2000 v amer. denarju) — ameriški poslanci imajo $10,000 plače na leto — bodo dobivali po 000 fantov ($3000).
ADVERTISE in
- GLAS NARODA"
ŠEST MEHIKANCEV UBITIH
MEXICO CITY, Mehika, 27. maja. — Poročilo iz Zaca-tecas v notranjosti Mehike na list 4<La Prensa" pravi, da je bilo v bližnjem mestu Luis M ova v iizgredih med nasprotnimi si strankami ubiUih šest me-tnih uradnikov.
»mtivn	-
New York, Saturday, May 29, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY W UJ33.
"Glas Naroda"
<A Corporation)	.-ail^
Owned and Pnbllabed toy	>}
9L0VKNIC PUBLISHING COMPANY Freak Bekae». ^rc^dent	H nwmrtik, Tim.
_Ran of builiw erf the corporation and addMM of tbora officer«:
OS Wot mk Ohart. Iwnh ef	New Yerk Cttr. N. X.
"QLAB NARODA" _____(Ttto W the Peeplc)__
leaned lrary Daj Except Sondaji and Holiday
celo leto v«t]a an Ameriko In Kantdo 16.00 Bt pol lete....................9S.00 Sn Četrt lete..................|LN i	| Ze New York en Ze pol leta..... Za 1 nožematro an Ze pol lete .....	celo leto M(... celo teto •••••• ••eneeeneeeeeee	
Advertisement on Afraenwat
Dodal brm podplat tn oeetraoctl ae ne prloMuJejo. Denar naj ae blagovoli MUJad po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae tod! prejinje blvellMe naananl. da hltreja najdemo naslovnika.
Bnbecriptfoa Yearly 90.00
**Glae Naroda" Ikhaja vsaki dan lirimil nedelj In prnmikOT
"ttLAS NARODA". 21« W. ISth Street. New Tvfc. N. f.
Telephone: CHelaea 3—1242
Iz Slovenije»
ZNIDARSICEVA VLO-M1LSKA DRUŽBA PO DVEH LETIH POLOV-LJENA
Sentvi-ški orožniki so zajeli pot pokvarjenih mladeničev, ki bo poslednji dve leti povzročali nmogo strahu po Dolenjskem. Družbo je vodil Prance Žnidar-šič (ki pa ni niti v daljnem so-nem sorodstvu z morilcem iz Muretincev.) Zaradi nekaterih vlomov in tatvin so bile orožniki zadnji ras stalno na pohodih. Patrulja, ki .10 jt vodil komandir Golob iz Št. Vida, je sledila neznanf^a moškega žo nekaj dni in noči. Zasledovalec je pr«*noč«*val največ v gozdu. Orožniki so ira lovili pa zaman. Pretekli teden je bilo spet vlomljeno pri županu Kljublju na Priniskovem. Vlomilec j« pobral različen plen, med njim tudi 9 kokoši, da bi so z njimi preskrbol za daljše taborenje kj«» v gozdu. Sporoma se je u-stavil še v Krušnem vrhiu. Prišel je na ondotno domačijo in spravil domač« »ga sin;; iz postelje, češ, da hoče sam i o noč mirno prenočevati. Domači fant je potem pohajkoval ]>o vasi in slučajno je mimo priš-a orožni-ška patrulja. Ko je fanta u-stavila, se je odrezal: iščete ZnidAršiča, ga lahko najdete v moji postelji." Orožnika sta se odločila za takojšnjo a-retaoijo. Žnidaršič pa se je med tem ž«* prebudil. Ko sta o. rožnika stopila v sobo je segel po nabasanem samokresu. k: izvira še iz svetovne vojne. Toda orožnika sta ga hitro podrla in ga uklenila. Pot.-m je začela izpoved.
Zadnji dve leti je bilo po Dolenjskem Izvršenih več ropov. Tako so neki fantje napadli posestnika Semcta v Obli gorici. Z orožjem so prisilili starega, na pol gluhega gospodarja, da jim je izročil, kar je imel pri sebi doma. Dal jim je srebrno uro, katero so zdaj naišli pri Žnidaršiču, nekaj žiA*il in perila. S samokresom pa so dalje zahtevali denarja. Zja-man jih je Seme rotil, do nima solda. Naposled je venadrle našel 3 Din in jih je izročil razbojnikom.
Na podoben način je vlomil Žnidaršič s pajdaši na samotni kmetiji pri St. Vidu. Z orožjem v rokah so zbudili domače in zahtevali denar, ure, zlatino, karkoli. Kakor šibe 11a vodi so se tresli domači. Izročili so vso gotovino 125 Din, nakar so se maskirani roparji izgubili V noč.
V Primskovem so potem vdrli v hišico samotne stare vdove. Ženica ima rahlo spanje in ko je čula da nekdo odpira vrata, je za silo oblečena pobegnila pri zadnjih vratih na piano. Roparji so bliskali po hiši v temi pa je začela ženica klicati sosede na pomoč. Kaj prida plena zločinci niso našli. Iz strahu pred maščevanjem pa ženica sploh ni hotela orožni-
ANGLIJA KUPUJE JEKLARNE
Anglija je tihimi pogajanji prišla do oblasti nad jeklarsko industrijo v «rsrc«lnji Kvropi.
Skupina angleških finančnih mogotcev z Rotschildovo banko na čelu iu najbrže po pokroviteljstvom angleške vlade je kupila 4-1 odstotkov delni«*. Witkowitzer železnih in jeklar -škili tovarn na <'choshivaškcni. Ta 'velika družba izdeluje najboljše jeklo za topove iu oklopne plošče in takega jekla ni mogoče dobiti nikjer drugod.
S tem si je Anglija ipomogla pri >vojem oboroževanju in j«* povečala svoj vpliv v podonavskih deželah t«*r je <lobila ''eliko prednost za vsaka diplomatska pogajanja z Italijo.
Kupna «*ena j«* baje 4nn,<M>0,<MMI čeških kron ($15.000,000)9 to«la finančni krogi so mnenja, <la je ta vsota mnogo večja.
Nekatera poročila celo t rdijo, da se je Angležem posrečilo dobiti Še več delnic, tako «ia imajo pri družbi odločilno -večino.
.Teklo Witkowitzer tovain e jo tako važno, da ga o«l te tovarne kupujete mtinicijski tovarni Škoda in Schneider, kajti te vrste jekla ni mogoče dobiti nikjer drugje.
Kot poroča I nited Press, ima italijanska mornarica stalna naročila pri t»>j tvrdki in ako bodo zara«li angleške kontrole nad tovarno ta naročila prenehala, lx> italijanska mornariea -v veliki zadregi, kajti izdelati bo treba nove načrte za topove in bojne ladje.
S tem pa je tudi Anglija dosegla važno mesto z ozirom na Malo antanto, kajti ta tovarna prodaja jeklo Skodovi tovarni, ki zalaga z orožjem Co 1 odovaško in Romunsko. Tudi Jugoslvija, ki ima sama svoje tovarne za orožje, kupuje jeklu pri Witkowitzer tovarni.
Iz Primorja
V duhu beograjskega sporazuma
Beograjski sporazum je kljub intenzivnim diplomatskim pripravam, ki so trajale celih šest mes«*cev, če jim postavimo za uvod Mussolinijev milanski govor, ali pa še več, nedvomno presenetil javnost obeh držav. Razpoloženj«- zanj Msekakor ni bilo do kraja o-stvarjeno, kar so italijanski lis-i tj tudi še posebej ugotovili v svojih prvih velikonočnih r«*-portažaih iz jugoslovanske prestolnic«*. Že spričo tega j«* bilo pričakovati, da se bo novo razmerje ned obema sosedama razvijalo 1<* polagoma, kakor se bodo pač mogli na vzet i novega duha tudi najširši sloji ljudstva na ob«'h straneh.
Odgovorni državniki s«» |>o-stavili o-nov«) jadranskemu miru, njihova j<* sedaj tudi naloga. da s konkretnimi, vzgled-nimi dejanji <lan za dnem usmerjajo množice na nova pota. Ta naloga je toliko bolj
likatna in težavna, ker so bili ljudje vse doslej navajeni misliti in ravnati vprav v nasprotnem duhu. Ljudstvo bo po svoji elementarni intuiciji občutilo in spoznalo, ali je pot varna, državniška zamisel iskrena in ali so najnovejši diplomatski zaključki dejansko v -k*ladu z njegovimi osnovnimi interesi. V takem primeru bo n* dvomilo kmalu ill brez oklevanja sledilo novi ]>olitiki, ki naj se r;izvije med obema sosednima državama.
Ni mogoče ovreči, da so pone-nil«* izjavi-, ki jih j«* dal grof Ciano v Beogradu o manjšinj-ski stvari, š<. prav posebno o-značb«) mai čilega sporazuma, pa čeprav niso bil- fiksirane v uobcn«*m javnem diplomatskem protokolu. Stvarno so ob«*le-žil«* nov«*gn duha. ki n;ij zavlada v oilnošajih ne le med obema dižavama nego n«*posr«*dno med <»b«ma narodama. f'e si po prvih s«*dmih tednih lahko ustvarimo prav majhno bilanco novega ratiuna, moramo ugotoviti, da ji* končno baš ta izjava Mussolinijcvcga odposlanca š«* največ prispevala k pularizaciji nove id«*je — miru na Jadranu. T«) j«* bila gesta, ki ni bila izsiljena po nikakih več ali manj odioznih določilih m« dnai odnih pogodb, ki je niso narekovali nikaki oziri na politično konv«*nienco — saj je ta polnih 1H let zahtevala baš nasprotno akeijo. V vsej svoji stvarnosti .je pomenila prvo, tehtno in o»l slehernega poslušalca globo Ido občuteno priznanje pravic, ki niikjer niso bile pravno zabeležene, a ki v zavesti naroda vendarle obstajajo.
Razumljiva je, da je bila spričo beograjskega sporazuma iznenada tn«li «lisciplinirana italijanska politična javnost. Zaradi tega smo z zanimanjem
EGIPT SPREJET V LIGO
ŽENEVA, Švica, 27. maja. — Za predsednika sedanjega zasedanja Lige narodov je bil izvoljen turški vnanji minister Tevfik Ruždu A ras.
Kot nova država je bil v Ligo sprejet Egipt, ki jo po zadnji pogodbi z Anglijo postal neodvisen.
MUSSOLINI LETA Z ŽENO
ROCCA, Italija, 27. maja. — Mussolini jeva žena Rahela iu njena šestletna hčerka ste zelo pohvalili Mussolini je vo spretnost kot pilot aeroplana. M-usolini je namreč prvič vzel v bombni aerojplan svojo ženo in hčer iu jo peljal 44na izpre-hod".
DENARNE POSILJATVE
—.	.	II i
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-' vo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
ta % 2.55__Mn. Iti
$ 5.M _ Din. iN
f 7J»___Din. BM
111.7«____Dla. M«
S23.M____Din. 1«M
M5.it _ Din. MN
T ITALIJO	I
Za f (i«_______Ur IN
% 12.25________\jr i—
$ N.N_______Lir M0
t 57M_________Ur ION
$112.50 ____________ Ur 2ON
$167.50 __Ur SON
i
WBB n CENE BEDAJ HITEO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
te tafMIto v«£J» nn*w k*t *««rnj uvedeM, MM v dinnrjlk nit Itrnh *v#ljnjiw te Mjto p^M-
v IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLABJIH
In f^lrMU	mani* pwlatl	{iS ^
$15^ "	"	_fl«-—
m— "	-__t*L—
"	-	_J41JM
IMu- "	"__$SLM ^
fftij—II OoM t (Um kraja Wrtlic ▼ doUr]tb.
MURA NAKAZILA IZTRftUJBMO PO CABLS IJRTB SA PBI-
VrOJBDOO $L—
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY «mimM	m&EL
RAD BI IZVEDEL —
kje se nahaja JOE HITI. «lo-:na je v Ravni, fara Sv. Vid pri Cerknici. Išče <*a — JOE BECAY, 125 Maple St., Rich-wood, AV. Va.	' (2x)
POTREBUJEM
50 do 100 gozdarjev za sekati lok se, trdi les. Gozd je lep v ravnini. Plača se $2.25 od tisoč čevljev.
Lupi se tudi .smrekov les. Od karda ali klaftre se plača $4.50. Hrana je dobra in tudi campa. Ce katerega veseli pri-li sem, naj -se oglasi pri Mr. Frank Slayko, Glenfield, N. V., ali pa pri meni na campi — Stopy Lake, N. Y. Dela je za več let. Dela se tndi na dan.— FLOYD MIKLIC. (6x)
NOVI SENATOR PRISE2EN
George Berry, predsednik me dnarodne tipkarske unije polaga prisego kot novi senat or iz države Texas-pred podpredsednikom Garnerjem (desno).
Peter Zgaga
BRATCI Z AOST A N K A R-J EV
l\«» j«» pričel upravnik "Glasa Naroda" tarnati, da ^e nekateri naročniki nočejo z<lraaiii-ti, ko jim naročnina pot«*če, sem krstil te zaspance s primernim imenom 4'zaostankarji \
Beseda ni žaljiva, k« lovi* kako prijazna pa tudi ne — to-
pričakovali kako bodo pri njej odjeknile Cianove izjave <» o-svoboditvi ju^oslovenskih pregnancev in še bolj o verskih in kulturnih svoboščinah manjšine «>b Soči in v I-tri. Zares se je kmalu odzvalo nekaj rimskih listov, ki s«^ v pravem razumevanju celotnega pakta ena.ko |K)iidarili pomen naro«hiostne-ga sožitja «/b.-h sose« I njih/držav. S«» vs«* večje«ra pomena pa j«* bilo stališče, ki -o <ra morali i pr«*j ali sle i zavzeti na-prani Cianovim obljubam sedanji odločilni faktorji n;i neposredno prizadetem ozemlju. Njih fašistična ori«-ntacija ima poleg vsega dmg<«ga svojo značilno ire«lentistično ]>otezo. ki so jo podedovali s«* iz nekdanjih, vpričo novih razmer <ko-raj ž«* pozabljenih narodnostnih borb. Zato j«* toliko bolj pomembna in razveseljiva izjava, ki jo j«- pred dnevi podal njih idejni vodja, znani Francesco Oinnta v rimski zbornici o priliki obravnave proračuna za zunanje ministrstvo. Gin n ta j<* kratko, a jasno dejal:
Mi r«*čemo Jugoslaviji, da bi bilo abotno «lo|iustiti. da nns ločijo Julijci in Jadran. Ko j«-sedaj sporazum že dosežen, moram izjaviti, da bodo fašisti v obmejnem ozemlju <lo piko vs t varili duha tega pakta.
Nol>ena druga izjava pač ni mogla bolje označiti in potrditi h« •ograjskih obl jub, kakor prav izjava te«;a moža, ki se j«* p«>-vzpel v junaka fašistovske «!••-lavnosti na obmejnih tleh Z njo je bila izrečena poslednja beseda, ki naj v zadostni meri jamči, da je duh sporazuma končno zajel tudi neposreilno prizadeti lokalni ambient in da bodo sedaj krajevne oblasti d«*-jansko izvršile vsa navodila, ki so jih prejele skoraj ž«* pred dvema mesecema.
Večina pregnancev s«* je zares vrnila z otokov. Ljudje so dejansko z napetimi prsi globoko zajeli novo ozra«"je ob Jadranu in ponekod nemoteno s svojo skromno pesmijo iu besedo dali duška svojemu silnemm pri ča k o van ju. Nekont rol i ra n i neznanci, ki jim njihovi računi drugače kažejo, so menda pač zaman poskusili zastrupiti o-zračje z nezaželjenimi dejanji, kakor sta bili oni v Barkov-Ijali in Trebčah pri Trstu.
Sedaj prihajajo na vrsto šolska, verska in ostala vprašanja. Odgovorni činitelji jih bodo gotovo znali nrediti tako, da bodo kljub v ob če drugačnim političnim in-socialnim načelom ki so osnova sedanjega režima v Italiji, njih ukrepi vendarle v skladu z neovržnimi pravicami in stvarnimi kulturnimi potrebami manjšine. Ljudstvo je pripravljeno potrpežijvo <v*akat na te ukrepe, da se le ne bodo odlagal v nedogled. Vodilni državniki pa se nedvomno zmerom bolj zavedajo, da bi neizpolnjena beseda izzvala najgloblje razočaranje. Tndi italijanski tisk ni pozabil zabeležiti, «la se napake, ki so bile zagrešene v preteklem desetletju, v nobenem primeru ne smejo spet ponoviti.
Ravno častne besede so za «tnh sporazuma, za ustvaritev nove atmosfere posebno važne. Zato se v najvišjem interesu obeh držav sigurno ne bo zgodilo, da bi zaradi njih po-zaibe ostala jalova že sama ideja o miru na Jadranu.
«la. kar je glavno — zadela je v živo in <losegla svoj cdlj.
Zaostankarji so pa nedolžne ovčice v primeri z neko drugo vrsto nabili ljudi, kater** bom nazval 44iizposojevalce'\
To so ljudje, ki čitajo slovenske liste na tuje stroške. So kakor tisti svetopisemski 4i«"-ki, ki ne se jejo in ne žanjejo, pa vseeno žive.
Razlika je le ta, da izposoje-valei seje jo iu žanjejo oziroma <k*lajo, če ho<Vjo živeti, do-čini slovenske liste čitajo, n«» da bi zanje plačali.
Liste si iz)M>sojajo o«l horda njev, bordingbosov, sose« lov soroiluiok'V in prijateljev, izposojajo si jih vztrajno in d«i-sledno, nikdar jim pa ne pride mi lini, da -i, četudi z nekakšnim kislim dovoljenjem la>t-uika, prilaščajo tujo lastnino; mesece in mesece, l«*ta in l«*ta.
V depresiji s«> se pojavili -lučaji, da sta dva ali trije zložili za naročnino in čitali lisi v komapniji. K temu jih j«* prisilila denarna stiska, in jim ni nihče zameril.
So pa slih'aji — neizmerno dosti jih je — ko leti i posojevalec navsezgoilaj na pošto, mo«lpot«mia pretrga ovit«*k, sede »v kot in prečita, kar ga zanima. in šele nato izroči li>t pravemu lastniku (naročniku). <V ga pa včasi pravi lastnik (naročnik) prehiti, je izposo-jevaleč užaljen kot da bi s«* tiiu storila največja krivi<*a.
\* Peiiiisylvaniji so mi znani slučaji — pa saj niso samo v PensyI vaniji — vsepovsod jih je dovolj — k«» naročnik konci leta s težavo spravi skupaj ti->te bor«* cente z;i naročnino ter -i jih takorokoč od ust pri trga, izposojevalec ima pa hišo, zemljišče in denar na banki, pa se nikdar ne zmeni, tla bi rekel:— Stroške imaš, prijatelj. Ze par let ga čitam. na, tukaj imaš za naročnino.
Ne, njegova glava je pretrda, da bi se kdaj takšna lepa misel rodila v nji.
Sicer pa na izposojevalec ne kaže valiti vse krivde, krivi so v prvi vrsti tisti, ki posojajo. 1'et odločnih besed bi zadoščale : — Naroči! Jaz ga ne dani!
In tako bi bili vsi na dobičku: naročnik bi z listom sam raz]*>-lagal, izposojevalec bi se prelevil v naročnika, število naročnikov v upravi bi pa za enega naraslo.
Tako sta pa dva pdarjena: obziren naročnik, ki molči, in izdajatelj, ki je pri naročnini prikrajšan. Eden se pa .-meje v pest: — izposoje valeč, ki čila na stroške drugega.
Sleherni <lan srečam rojaka, ki odgov«>ri na moj«* vprašanje, če je naročen na list: — O ne, tisto pa ne.
—	Pravijo, da je dober list,
—	mu prigovarjam.
—	Seveda je, — mi prizna.
—	Najboljši -slovenski časnik v Ameriki, ker je nepristran -ski.
—	Kako pa veš, saj si ravnokar dejal, «la nimaš naročenega.
—	Čemu bi ga naročil, ker ga o«l soseda «lobim.
Kaj naj storim, jaz revež? Ali naj grem sosedu možgane vedrit, ali naj skušam spraviti izposojevalca s sedanje prijetne po*U na nekoliko bolj tr-njevo pot ? In pot je zares tr-njeva: za naročnike, ki nimajo kdove Ikoliko sredstev, pa požrtvovalno podpirajo slovenske publikacije v Ameriki, iu trn jeva je za izdajatelje ne odvisnih in nepristranskih listov.
Toda vsi se moramo žrtvovati, če hočemo, da bo še nekaj let vz«lržalo slovenstvo v Ameriki.
Vsi, brez izjeme — tndi "iz-posojevalci".
kom o dogodku nič povedati. Napad so prijavili šele sosedje in Žnidaršič je zdaj vs«* priznal. .
Seznam vlomov in tatvin Žni-daršičeve <lružbe je zelo obsežen. Nobena zidanica ni bila varna pre«l njim. Marsikatero noč so se gostili. Raz«*n zidanic so imeli na piki tudi kašče. Prijave so bile številne, krivcev pa nikoder. Potslednjič so oJiis-kali kaščo pretekli teden v Malhah, pri Francetu Kuhlju. Izpraznili so vso zalogo.
Na«lalj«* so bili specialisti za tatvine pogonskih jermenov. Že leta 19.°,5 so vdrli v Slan-čqvo žairo v Zagori«'i in sn«*li 19 metrov dolgi j«*rmen. vreden na .o».00() Din. Drugo tat\ ino je prijavil Kastelic z Oble g«»-rice, kjer so mu jermen sneli z gepeljna. Nat«) so močno oškodovali graščaka Modico v f'r-nem potoku, ki so mu odnesli z žage dva jermena, iz shrambe pa so vzeli komate. Usnj«* so prodajali za podplat«*.
Pri Znidaršičn so orožniki našli 20 vitrihov. Tz«lal je svoje pomočnike iz okolice Dobr-nič in sicer: brata Franceta in Ludvika Strmcu. Janeza Mavrica in Lojzeta Trunklja. Komaj so spravili Žnidaršiča za zapahe, so že pohiteli orožniki tudi po pajdaš«*, ki se niso dosti branili. Pri konfrontaciji gladko potrdili Žni«laršiče-vo izpoved.
France Žnidaršič, star let doma Lz Razbil ra pod Primsko-vim. je nenavaden tip. Pn j strah dolenjskega km«»ta in pri aretaciji nasilen. j<* zdaj krotak akor ovca. K<» j o bilo zaslišanje končano, j«» r»'k«'l v«*-nasmejan: t4\'«*s«-l, o«I srca vesel sem, da st«* m<* dobili. Za«l-nje mesec«* sem iz dneva v dan živel vs«* tež j«*. Ko sem zaš«*l v te grdobij«*, sem kar čutil, kako se pogrr^zam. Bal sem se, kaj bo š<* iz m«*ne. ko sem začel z revolverjem hoditi na«l niirn«* ljudi in sem k ropu zapeljeval še druge. Zdaj bom postal čisto drugačen. Vem, da me čaka kazen in jo zaslužim, toda, ko bom prišel iz ječe, bom popolnoma drug človek. Začel boni novo, pošt»no življ«*nje."
Orožniki jm> Dolenjskem zdaj pridno zbirajo podatke o Žni-daršičevih grehih. Tr«*baiijski orožniški komandir Valenčič j«* takoj posumil, da j«* najbrže Žnidaršič s svojimi izvršil n«*-»lavno neki rop tudi v nj«*go-veni obmoi'ju. Roparji so sr«*-<li noči s samokresi vdrli na neko kmetijo. Gospodar se jim je postavil v bran, zato so ga napadalci hudo potolkli. Ko je žena videla, da je njen mož v«*s krvav, je izročila roparjem <lc-nar, in druge vrednote. Ovadila komandirja VaU*nčiča je pravkar prispela in Žnidaršič bo o tem dogodku ponovno zaslišan
V'AUVVZ" *
New York, Saturday, May 29, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY TN J7J33.
O |j KRATKA DNEVNA ZGODBA jI
R. D.
PORUŠENA LITERATURA
Sloviti velikonočni potres leta 1895, je porušil mnogo ljubljanskih hiš, deloma pa jih je tako omajal in zrahljal, da so jih moralli posestniki na oblastveni ukaz pomišiti. In tako so postale žrtve potresa tudi razne ljubljanske gostilne, kjer so ne shajali naši takratni odlični možje »slovenski pesniki, pisatelji in politiki. Obiskovali niso dlegantnih restavracij nu, teh v oni dobi baš ni bilo mnogo, tem rajšj so zahajali v preproste kreme, kjer se je točila pristna kapljica in je dobilo kaj dobrega pod zob. Dandanašnji je to marsikaj drugače, današnja politična omizja se zbirajo večinoma v kavarnah. Redki so penatje. ki sedajo v družbi okolj okrogle gostilniške mize, v zadimljenem ozračju in v več a'li manj razburljivih in duhovitih debatah. Pred desetletji so bile meščanske gostilne edina shajališča naših prednikov, sinov Muz in takratnih političnih slovenskrtr voditeljev, ki so bili pa tudi kaj dobri poznavalci in prijatelji pristnega tnim-ga soka. Domači zgodovinarji prof. Vr-hovee. |w>k. župnik Vrhovnik. odlični naš slovstveni zgodovinar Fr. Levee in Proteus (Fr. Uovekar) so nam ohranili niar-sikako zanimivost nekdanjih "literarinh btznic" izmed katerih jih je bilo n"kaj prav pred okroglo št i ri deset mi leti poriTŠenih.
V nekdanji ftpitalski, sedaj Stritarjevi ulici se je nahajala v takratni Pcrmetovi, danes Ravniharjevi hiši gostilna narodni hlev imenovana. Hiša je bila zelo stara in je izvirala prvotna stavba baje iz druge polovice 1(1. stoletja. Per met i so imeli tukaj gostilno in pekari-jo že v 18. stoletju. Iz mračne ortke veže so bila na desni vrata v nizko, podolga^to poltem-no sobo. V tem 4'narodnem hlevu" so se shajali v drugi polovici 19. stoletja naši takratni najboljši pesniki in pisatelji. Središče ditu'/be je zavzemal vedno France Levstik, prihajali so tja tudi Jurčič, Erjavec, dr. Vaflentin ^arnik, France Leveč, prof. TuŠek, pa tudi deželni tajnik Pfeifer. prvi slovenski ljubljanski župan Oras-
tull I	I !l < 1 1 ti vir I TllwMto! I lli*ltl<l I
bil red "zlate koStikovine." Zdaj pa Levstikova jeza ni jk>-znala nobene meje. Kar je bilo napak v Jurčičevih spisih, vse so dobro osoljene in zabe-ljene, še enkrat jjonovljene prišle na vrsto. In ko tiste dni neki večer Jurčič stopi k Per-metu v sobo, odkritosrčno povem, da bi bil jaz najrajši nevidno izginii iz gostilne, kajti preverjen sem bil, da se grozna toča s bliskom in gromom usu-je na uImgega Jurčiča. In tako je tudi res bilo. Jurčič nekoliko časa posluša Levstikov ukor — ue ukor, to je bilo že zmerjanje — potem se pa ujezi in reče: "E. kaj boš ropotal zaradi ene besede, katero danes beremo, jutri že pozabimo. Saj »i ti. k j noč in dan tičiš v knji-kah, ki imaš vsega Vuka v •ilavi in vsega Miklošiča v mezincu. ki si nam spisal slovensko slovnico in nam obetaš slovar, zapel in tiskal pesem — nota bene — pesem — katero si imenoval "Spijoča deklica". Spijoč pa vendar jaz še nikoli nisem pisal." — "Paperland! Takrat sem bil ><' »lijak, ti si pa urednik in pisatelj, toda dandane< hočete pisatelji druge učiti, pa tsami ničesar ne znate!"
Klju'b takim, pogosto neprijetnim in neljubim prizorom je Jurčič čutil prav srčno potrebo, da je vsak mesec prebil vsaj nekaj večerov z Levstikom pri Permetu v "narodnem hlevu," in sta si ostala prav dobra prijatelja do smrti.
Par korakov naprej proti Ljubljanici je stala na prostoru današnjega Filipovega dvorca, ki je tudi zrasel po potresn, nekdanja Schreverjeva hiša. Tu je bila že izza prvih let 19. stoletja kavarna, ki se je prvotno imenovala Švicarska kavarna, zakaj prvi ljubljanski kavarna rji so bili Švicarji. V tej kavarni se je zbirala kaj solidna in konservativna družba: tir. Janez Bleiweis, ki si je privoščil le črne kave in še te samo pol čašiee. nadalje še dr. Costa. Svetec, Malavašič, dr. Lov-ro Toman, torej takratni odločilni naši politični veljaki. Kavama je dobila pozneje imr "Valvasor" se kot taka preselila na Marijin trg in so jo oh odkrit.il! Prešernovega spomenika preimenovali v kavarne ""Prešeren.". Stara stavba na desnem bregu Ljubljanice pa je bila po potresu porušena in je bil nn njenem prostoru sezidan Filipov dvorec.
Druga taka "literarna" gostilna, ki je bila nekako pred 40, leti pornšena, je bil takoime-novani vagon v Wolfovi, tedanji Gledališki ulici. Lastni ka gostilne, ki se je imenoval« tudi "pri belem konjičku" stfi bila Paved, potem Žorž Auer, ki «ta imela tudi lastno pivovarno Xjeni začetki segajo v srede 18. stoletja. Posestvo je prišle naposled v last pokojnega dr Tvana Oražna, ki ga je velikodušno zapustil akademikom ljubljanske univerze. Ta ulica »e bila v tisti dobi mnogo ožja in je "vagon" segal do srede današnje Wolfove ulice. Semkaj je tudi zahajal Josip Jurčir < svojimi ožjimi znanci in prijatelji, izmed katerih so bili dr, Janko Kersnik, dr. France &ko fic, notar Karel Križman, dr. Valentin Zamik. V'^-agono*1 so se kovali pogosto prav ostri in temefljiti politični uvodniki za Slovenski Narod, ki pa jih je tudi zelo pogosto zaseglo pre-budno cenzurno oko državnega pravdnika. V "va^ron" so zahajali pozneje tudi nasi odlični
(iradiUmn]« na 4. strani.)
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor gi hoče naročiti za .svoje sorodnike ali prijatelje, čo lahko stori. — Naročnina za stari kraj . stane $7. — V Italijo lista« n* pošiljamo.
L. Ganghofer:
Grad Hubertus
:: Roman ::
145
Osupel jo je pogledal. Njeno veselje je bilo preočitno, da se ne bi dalo razumeti. Toda France si je te dni taka tri glavo, via ni mogel mirno premišljati, ne preudarno sklopati. "IV :-em spet v službi? Zakaj bi ti moral jaz to praviti ? Saj zveš tudi lahko pri tistem, ki ti ji zadnjič tako urno nesel na ušesa, da me je grof .-podil. Do sinoči se mi je še vedno motalo po j^lavi, kako je bilo mogoče, da je bila miš bolj urna ko mačka. Toda včeraj sem mi j«' posvetilo — odkar sem čul, kdo trka pri tebi na okno. In ta je našel vrata lepo odprta t Seve-ua, zanesljivo službo ima!"
Mali je spremonila barvo, vendar se je oddahnila, kakor bi bila rešena neke skrbi.
Lovec je govoril hrupavo. — "In te ni nič sram.' Ali je vedno tako pri tebi' /daj ven, zdaj noter, kakor kapuein pri vremenski hišici!" Kakor je bil srdito razdražen, mu srce vendar ni dalo, da ne bi poskusil zamorca n:-koliko oprati. "Ali ti je svetoval brat! Da bo-jdi malo pametna '" %
France? Kaj ti je.'" je vprašala Mali mrtvo, i "Brat nima s to rečjo nič opraviti. Sama sem j bila tako pametna. tMislila sem si pač—'
! "Mislila si.' Tako? Mislila?" France se > | -meja I in si popravljal klobuk. "Xo vidiš, aLi j ! imam spet svojo službo! In ko >i me videla > j puško, bi skoro dejal, da te je razveselilo.' In ,!.; nazadnje še presedlala ? Bogvekaj ue misliui > sebi. A utegnilo bi že biti, da bi ti bilo ljubše: služba in jaz, ko služba in oni drugi ?"
V Bruck ne rje v i Mali je menda popolnoma o kameno! pristroj, ki z njim navadno ljudje mi
r l i jo.
Iti France se je smejal, da je dobil mokre oč.
" Prav dosti se pa menda nisi zanesla na 1110 'jo vrnjeno east. Drugače hi se gotovo ne žuri j la tako, da bi vračala onemu drugemu obisk j In res premeteno si izbrala .pravo uro. Ko j ji.il sam v koči in grof pri pogrebu doli!" Pre j strašen si je segel France z roko za uho. "Ma iiija in Jožef! Zdaj sem pa norec čisto pozabi! I čemu sem iprišel!" Zravnal se je. "Mene v-« | ta reč ne briga! Gospod grof bi rad vedel, če i -a iščeš v njegovi koči?" Glas se mu je spol spremeni k ''In kai imaš s Schipperjem *"
Praprotnik in še več drugih. Jezikoslovne in slovstvene debate je vodil navadno Levstik, ki je bil os vse družbe. S svojimi znanci in gostilniškimi tovariši je ravnal, kakršne volje je pač bil. Včasih ga je bila sama ljubeznivost in je bila družiba od njegove izredne duhovitosti kar očarana. Tu je Levstik dajal svoja jezikovna navodila. Toda gorje, kadar je bil veliki gromovnik islabe volje! Njegov duhoviti a neusmiljeni sarkazem se je brezobzirno sproti! nad onim, ki mu je prvi prišel v pest. Navadno je bil taka uboga žrtev prijatelj in urednik "Slov. Naroda" Josip Jurčič. Nekaj takih prizorov nam je ohranil France Leveč.
Nekoč j«* nahrulil Levstik Jiurčiča pri Permetu: "No. kdaj boš že jenjal s Slovenskim Narodom germanizovati narod naš? Kaj še ni dovolj ponem-een, da ste ga začeli še s slovenskimi listi nemčiti ? Ti si zdaj na jvečji germanizator na Kranjskem! Nemški misliš, »lovenski pišeš!" — Tn usula se j«- na Jurčiča dolga vrsta jrernianizmov, katere je Levstik nabral iz Slovenskega Naroda. Jurčič ga je potrpežljivo poslušal ali pa ga je zavrnil: "Kaj ti veš. kako se piše in ureja dnevnik, kateremu moraš biti večkrat sam urednik, sam pisatelj, sam korektor! Potem pa tehtaj in premišljaj po-sann zne besede! Kako si pa t i u reja l tisti " Nap rej ? " Po cele dolge dni si tičal v pisarni, da si s trudom skrpal na teden jwi dve uboiri številki ma-luga formata. Potem je bil list lahko dobro pisan. Na mojem mestu bi pa ti v enem tednu omagal, ali pa bi ne pisal več nego pišem jaz!"
In še neki drug tak prizor nam je ohranil France Leve.
"Leta 1874 so razsajale v Ljubljani koze. Jurčič je zapisal v Slovenskem Narodu da se po Ljubljani Širi kozja bolezen. Levstik je tisti dan prišel ves razkačen h kosilu in se znesel nad o<l«otnim Jurčičem. Nesreča je hotela, da je kmalu potem cesar podelil nekemu grofu red "zlatega runa:" Jurčič ji pa zapisal v Slovenskem Narodu, da je grof do-
Važno za potovanje.
Kdar «e namenjen petaveti v stari kraj all dobiti k«fi ad tam, Je »etrctoa. da je pmitu * vseli stvarek. Valed ante dolgoletne akuAnJe Vam nmorrM dati najboljša pejaaolla lo tudi vse potrebna preskrbeti. do j« potovanje udobno to hitre.	se ta-
upno obrnite mm um mm vos pojannlla.
Ml preofcrbiuM vse. bodW proinje ca pavratn* dovoljenj«, potni llale. vUaje In sploh roe. kar Je ta potovanje potrebno v najhltrejirm tatu. tn kar Je stavno, ta nujmanjfte strsftkr.
Nrdriavljanl naj no odlatejo do aadnjega trenutka, ker ptedno oo dobi Is Waehiagtena povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT.
PUlte torej takoj sa breoplafna navodila In lagatavljaasa Vašo. da booto poceni In udobno potovali.
SLOVEN5C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
SUŽENJ SVOJE KLADE ŽENE.
V hukarewtanlski družbi, kjer imajo, kakor je videti, zelo pogoste škandale, govore sedaj j spet o zavarovalni slepariji, ki se je končala s tem, da so ženo visokega sodnega uradnika obsodili na dvanajts let ječe.
Pred kratkim je umrl sodni predsednik Paraviseseu in njegova žena, ki je bila 20 let mlajša od njega in ki so jio splošno imenovali "lepo Heleno" je dobila zavarovalnino v znesku milijona lejev izplačano br<»z nadaljnjega. Tedaj je zavarovalna družba prejela anonimno pismo, ki je trdilo, da je Paraviseseu umrl zavoljo st rupa.
Diskretne poizvedbe niso dokazale samo praviljnosti te obtožbe. temveč so prišla še druga senzaeionelna dejstva na dan. Sodni predsednik je bil po vsem videzu v naravnost suženjskem razmerju do svoje življenja željne in denarja potrebne mlade žene. (V je moral -rtlVsoditi kakšnega i m ovitega človeka, trgovca, industrijalca ali visokega uradnika, tedaj je "lepa Helena" obtožencu namignila in kmalu potem je imela odkupnino v svojem žepu. Sodnik je poskrbeli potem takoj za oprostilno ray-j sodbo.	1
Posli so tako cveti i precej j časa, dokler ni prišlo nekaj na: dan in je smatral Paraviseseu! za potrebno, da oktavi svojo! službo. Usodna žena, ki je bila sedaj brez dohodkov, bodisi iz i njegove plače, bodisi iz stranskih poslov, pa je sklenila, daj se breposelnega moža reši in' da napravi Še iz njegove smrti dobro kupčijo. Sklenili so pogodbo za visoko zavarovalnino na njegovo ime, a pri zdravniškem pregledu in podpisu pogodbe je bivšega sodnega predsednika nadomestoval neki mlajši "prijatelj**. Slepar-stvo je uspelo. Kmalu potem je bil Paraviseseu mrtev. Ko so izvršili mrliški pregled, je skušala mlada vdova vse, da bi zdravnika glede vzroka smrti 1 preslepila. Uspelo ji je premamiti ga, da je odredil po-' kop. Nekoliko tednov je potem lepa Helena igrala v bu-kareštanskih salonih ulogo žalujoče vdove, dokler je ni doletela pravična usoda.
STRELA UDARILA V HlSO.
Strela je udarila v hišo rojaka Jožefa Kučiča v Church Hill, Pa. Šla je po žici in razbila radioaparat in odtrgala je tudi kos strehe na kurniku. V hiši je bil takrat samo gospodar s hčerko, ki sta se precej ustra-šila, drugače pa se jima ni nič pripetilo. Pet drugih članov družine ni bilo doma.
Mali se je prijela z obema rokama za glavo, kakor bi bila v >krbeh za svojo izmučeno p*i-rnet. Poznalo se ji je. kako težko se je domislila izgovora: "(HLpočiti sem se hotela, malo odločiti! Drugega nisem iskala v koči. Samo od počiti selil se hotela."
"Odpočili, tako.' Kaj te ,je pa tako utrudi-io."'
"Pri planšariei sem bila."
"Tako, pri planšariei' Ki je živino že od-gnala "
Zmedeno se je ozrla Mali po tihih pašnikih. Nato -i je z laktom zaslouila čelo, omahnila preko travnatega roba ua stezo in zbežala navzdol.
"Srečno hodi! Noč h bo lovila!" je zakli-eal Fratiee pridušeno za njo. "Ali pa naj mor da pošljem Schipperja, da te bo vodil.*''
Mali se j<* ujela za irrm in oklenila obra".; Ml j«' spačen. "France. Schipperja se varuj!" Ko z uma je stekla dal je.
Frailer ji- obstal omamljen, kakor bi ga kdo udaril po glavi. Tedaj je prodiruo zažvižgalo v prste. "Jezu-!'* In je začel teči tudi on.
("emeren ga je sprejel grof Kgge. "Kaj je s tabo.' ('akaiu nate, da bi izgubil dušo. Kod se ostajaš tako dolgo.'"
"Govoril -ii'in z dekletom," je lovil lovec sapo, "prosim, da mi oprostite."
Grofu Kgge j u se je jeza na beli predpasnik menda ž«' čisto {aiglegla. Krenil je na))rej in laztresen vprašal: "Kdo j«' bila.'*'
Franeetn je šlo ime težko z jezika. " Bruck-»lerjeva Mali.**
"Tako, ali je -pet doma' Njen brat, pravi Moser. prej ui bil popolnoma čist. Kako pride zdaj dekle v mojo kočo.'"
*4 Od poči t i -e je hotela, >amo odpočiti! Drugače nič. go.>pod grof!"
"Odpočiti.' Drugič naj poseda po kravjih •tezah, ne po mojih klopeh!" S tem je bila -tvar opravljena — vsaj za grofa Eggeja.
DALJE PRIDE
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1937
Cena 25c
a poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, H. V.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti 2 Mayem v "Padišahovi senci*' pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANll 1 1
IZ BAGi/m V 8TAMBUL
4 knjige, • slikami, 627 strani Vsebini:
Smrt Mohamed Črnina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; DruZba En Naer
Cena ____________13$
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 698 strani, a slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nila; Ksko sem ▼ Mekko romal; Prt damarlb; Med Jeddl
Cena----------LN
PO DEŽELI StKlPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina:
Brata Aladllja; Koča ▼ soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn	Cena ___________lil
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami. 1744 strani
Vsebina:
IsselJencl; Toma Setar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Alrasden; V treh deUb sveta;
Izdajalec; Na lova; Spet n* divjem sapsdn; Kefienl roUlJonl; Dedi«
Cena----
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 576 strani Vseblns:
Kovač Slmen; Zaroks z zaprekami: S goT^ njaku; **obamedsnskl svetnla
Cena -------------
WINfcTOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem upada; Za tlvljenje; NBo-a. lepa Indljsnka; Proklestvo zlaU; Za detektiva; Med KosnanCl ln ApaCl; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančlb; Wlnnetova smrt; Wln-netovs oporoka
O0M______IN
i
Ž U T I
4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina:
Boj z medvedom : Jama draguljev ; Končno —; Hib. ln njegova poslednja pot
Cena ---------1M
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West I8th Street
New York, N. Y.
9Z
New York, Saturday, May 29, 1937
ttw nmwTst wwvwwm ma\ in vjj.
IP
1/J2!
oga mala Veša
ROHAN IZ 2IVLIENJA ORO ZA "BUS NARODA" PRIREDIL: I. H.
BASKIŠKE 2ENE IN OTROCI DOSPEJO V FRANCIJO
3)!
■3181

Takoj po njihovi vrnitvi je bil povabljen na večerjo, (la bo takoj dbhajali zopetno svidenje in ofljciieiu slovo, kajti prihodnji večer se je nameraval odpotovati a* Bruselj, da del svo jih počitnic preživi v Ostein le. Z otroci je bil dober prijatelj, draži jih, ^e ž njimi sal i in smeje.
Nikakor se mu pa ne posreči, tla bi si pridobil Dešino zaupljivost. Dekletce je kazalo proti njemu nekaj plahega, od-l ijalnega, kar «ra napolnjuje z veliko skrbjo, kadar se spomni onega popoldneva.
Ali je otrok kaj vedel! Tako veliko in zamišljeno ga gledajo modre oči! Mogoče je celo dobro, da sislaj odpotuje. < 'etudi je bil še tako zaljubljen v gospo < Milijo, čije temna ?ep<»ta j»- bila vsled bivanja na svežem morskem zraku še ]><>-večana, in četudi je bila tako očarljivo ljubezniva, vemlar je hotel od|H>tovati.
Naslednjega dne ga bo Še enkrat osrečila s svojim skrivnim obiskom.
4'Ko bi mogla s teboj jmtovati! Tam je življenje, ele-gantuost, moderno vrvenje! V Rugenu je bilo naravnost grdo dolgočasno! V ozračju, ki mi ga pripravlja Ludvik, se kar dušim," mu pravi strastno, "visak dan isto! Gospodinjstvo,, otroci in pomanjkanje denarja--"
iNedaj se ji je ta beseda nehote spesnila z njenih ustnic. Rdečica jo zalije, ko Vilko poseže po svoji denarnici in vpraša:
"Koliko?"
S občutkom sramu se brani.
44--ali, samo tako mislim! Saj vendar poznaš Ludvika in njegov značaj. Sedaj še mnogo bolj računa zaradi cirkuškega otroka, ki ga obožuje in skoro svoje lastne otroke zapostavlja."
Pritožb proti njenemu možu ne sliši prvič; toda nikakor ji ne more dati prav, kajti Ludvika Aschenbacha je poznal v vsakem oziru, brezmadežnega, plemenito mislečega moža.
Navzlic temu, da se gospa Otilija brani, ji da nekaj bankovcev. 44Potem pa vzemi za rezervo! Saj ima vsaka če-jia rada kako tajno blagajno!" se smeje ljubeznivo.
Senca preleti njen obraz — njena skrivna blagajna — da, brat jo bo dodobra izpraznil, da za njo ne bo nič ostalo!
Ljubeznivo in udano se mu nato zahvali ter odpre vse za-tvomice svoje koketerije. Moške je znala navezati na sebe.
Vreme se je izprevrglo. Po hudi nevihti je postalo naravnost hladno in dež kar ni hotel prenehati.
Gospa Otilija je zelo slabe volje. Dolgočasi se. Prijatelja ni, mož je obložen z delom, mati je s hudim prehladom v postelji in zahteva, da je mnogo pri njej, tako da ji mora žrtvovali nekaj ur. Včasih vzame s srtboj liano in Dešo, proti čemur se je Hana vedno upi rala z vsemi svojimi močmi.
44N maram. mama. Stara mama je pogosto' tako zoprna. Vedno me hoče poljubovati, pa smrdi po žganju--"
Gospa Otilija je zelo huda.
44Kaj ti pride na misel, da kaj takega rečeš! Ako mama popije požirek vina, ki ji ga papa pošlje za okrepčilo, še vendar ni žiranj«»! Sploh pa ta beseda i/, tvojih ust--"
V	Potem pa diši po vinu in še po drugih stvareh! Tn nikdar nima odprtega okna — pri njej v resnici smrdi. Veša tudi vonja!"
Gospa Otilija je vesela, da je sedaj mogla stresti svojo jezo na Dešo in jo zmerja, čemur pa Hana odločno oporeka.
"To ni res, mama! Veša ni ničesar rekla. Samo, ko sem jo vprašala, če je kaj opazila, da stara mama diši po žganju, je rekla 44da." drugega pa nič. Celo rada gre k stari mami, ker vedno vidi tako lepe knjige--"
44 Da, samo opravičuj svojo Vešo. Potuhnjena je in zahrbtna --"
D««ša začudeno pogleda teto. T oda v obrambo ne reče nolwiie besede. Kdo je bil potuhnjen in zahrbten? Sama gotovo ne! Ali je gospa Otilija znala brati v Dešinih očeh? Mu ena nejevolja se je poloti; kajti oni popoldan, ko jo je navidezno spečo našla v svoji sobi, ji z dvojno silo pride v spomin.
S strogim glasom zapove:
4 4 Obleci te se! K stari mami bomo nesle zavitek!"
44Saj sem vendar rekla, da ne grem rada, nočem —" Hana prične jokati, 44ne, ne grem! Kaj ne, Veša, da ne grem!"
44Ako tvoja mama želi, Hana, morave ubogati!" pravi Deša, lalmo prigovarjajoč.
44Seveda morate ubogati! Hitro, Hana, takoj!"
Toda Hana se ne pusti motiti pri svoji igri.
44Ne grem in ostanem doma!" vsstraja in trdovratno cepta z nogami. V sled trmastega in porednega Haninega obnašanja do skrajnosti raztogotena, ji prisoli nekaj zaušnic, katerim tudi Deša ni ušla. Deša pri tej neopravičeni in ne-zasluženi kazni prebledi.
Hana je liuda.
44Zakaj pa tepeš Vešo, mama? Ker nočem iti k stari mami! Sedaj pa nalašč ne grem! Kar pojdi sama z Vešo!'1
Gospa Otilija se razljuti vsled Hanine upornosti. Tako j«*zne mame Hana .še nikdar ni videla. Pa vendar se je prav nič ne boji, pač pa nekak odpor proti sicer nežno ljubljeni mami. Njen out do pravice jo razjezi, da je bila nedolžna Veša kaznovana.
Toda ves njen odpor nič ne pomaga; materina volja je bila močnejša. Ker se Hana na noben način noče obleči, jo je oblekla sobarica, kar pa tudi ni šlo brez boja.
Trdovratno in jezno gre Hana za materjo. Ne reče niti besede, tudi Deši ne odgovarja na njena vprašanja in samo trdno drži njeno roko.
V	gospej Otiliji se kuha jeza; uporno Hanino obnašanje jO zelo jezi.
|4Le počakaj, bom že papanu povedala, da te bo kazno val in od danes naprej bom bolj stroga proti tebi! Tudi proti Veš i! Preveč smo vam vedno dovoljevali," grozi s trc*sočim glasom.
Hana skomigne z rameni in zategne usta, kot bi hotela reči: "Meni nič mar!"
Po nebu se vlečejo sivi oblaki; vse je kazalo na dež. Že tudi padajo prve kaplje. Kar je sicer gospa Otilija tako rada naredila, da je za malo Hano, ki se je tako rada vozila z avtomobilom, (poklicala avtomobil danes ga ni, samo da je otroka kaznovala — dež trm ogla viki ne bo škodil. Odpro dežnik, sicer pa njeni obleki, ki jo je izbrala nalašč za hladno vreme, dež tndi no bo škodil.	(Daljo prlootiijio.;
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Na >liki vidimo, kako binkajške žene z otroci zapuščajo par uik, ki jih je pripeljal iz Ki!-baa v francoske pristanišče Pauillae. Francozi in AngVži so se usmili teli ubogih žrtev zagrizenega fašizma.
NARODNA PESEM "KO SO FANTJE PROTI
VASI SLI".
Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so i« precej f nejasnosti glede potovanja. Vrtina onih, ki se hote jo pridružiti tem j ali onemu izletu. mi*li, da h« morajo z ihto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete t>e pripravi auM za tja in nicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo i tem vet zabave. Za nazaj »i pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve Uti. pa še vee, te je potrebno. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti rasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebv»o, da bi se vrnil s ist«m parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se bote vrniti, f'e je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratnu, dop'ara, če izbere parnik, na katerem stane voinja vee. Zahteva w samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, m katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedriavljani pa dol»e- potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem tasu vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki ae izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki ima in priliko, da si »voje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te I"*-jo *a to zadostne vzroke.
Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v utari kraj, naj ai takoj rajameijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij in julij ao ie skoro vsi prosiori oddani.
Na paruikih. ki so debelo tiskani, se vrše izleti v domovino vodstvom izkušenega spremljevalca.
KRETANJE PAK1N IKOV - SHIP NEWS
tudi Marija, njena sestra in »brat ter Ljudmila sama, po-ima sobno v svetlih oktoberskih nočeh ali zjutraj na pasi. Vsa o-kolica je vedela o kateri umrli deklici poje pesem in tako sta se sočutje /. nesrečnim parom in ljubezen do lepe jx>snii naglo udomačili in razširili Marija B. je zvezek, kamor si je leta 1SJM pesem zapisala, skrbno shranila. Na porunicnelili, na obrabljenih mestih prelep-ljenili straneh najdemo poleg zapisanih od kdo ve kod tudi dve Ljudmilini, med temi sledeče:
Prepovedala si meni Da no-mem nikdar več k tebi tja pod okence — drage deklice, kaffior vabi me srce.
Ko so zvezde pri svetile mene k tebi so zvabile; gledajoč v nebo — sem zamišleno stopal tamkaj, za vasjo.
Drugi fantje pa veseli so nasproti mi pripeli; Pa sem mimo šel — nisem bil vesel, z njimi nikdar nisem pel.
Tju čna okno že vgašuje petje fantov potihuje. .Taz naprej hitim — da ne zamudim t je. kde biti še želim.
Noč mi ni pretemna bila če se mi je luna skrila. Dobro znana pot — večkrat bil sem tod; nočni sem imel sprehod.
Zbudi se oj ljubiea zbudi, malo se pri oknu mudi. Jaz sem prišel spet — si odtrgat cvet, ki mi ljub je vedno svet.
Dobro, znana pesem je označena v tisku kot narodna. V Pavsičevi harmonizaciji ima pod naziv ** Narodna izpod Krvavca", v Prelovčevi, podnaslov "Gorenjska narodna" a Joib otvoritvi železniške proge Ormož—Ljutomer leta 1924 j»* Golar objavil sorodno pesem kot pesem z Murskega polja. Strekelj te pesmi še nima v nobeni obliki.
Prvotna pesem je ona sama in spesnila jo je Ljudmila Po-ljanec. Nastala je torej, kakor trdi Golar, blizu Murskega polja, oziroma zdaj vemo točno: pri Kapeli v Slov. goricah, kjer stoji dom Poljančevih. Ljudmilina mati j«' po moževi smrti prevzela tn ]x>sestvo in pesnica J>i se bila morala posvetiti gospodinjstvu, kljub želji po širšem Obzorju. Po očetu, učitelju, so imeli doma dokaj knjig, toda Ljudmila j«' spesnila svoje prve pesnice kot še neuko, pol-kmečko dekle, ki se je najraši družilo z nekaj let starejšo šiviljo Marijo H., ki je bila nežno čuteče dekle in odlična pevka.
Tiste dni je prevzemala vso okolico smrt lepega kmečkega dekleta, ki je imelo vrlega fanta. Tudi Ljudmila in Marija sta mnogo govorili o njiju in j posebno mladi šivilji se je z večjo silo odprla njena nezaee-ljena rana.
Tedaj se je iz motiva ljube-zen-ločitev rodila znana pusem. Na star, otožen napev. ki pa mu je bilo besedilo priprosto do prostaštva (fant se dela norca iz dekleta, ki ga je zapeljal) je Ljudmila spesnila novo besedilo. Marija je pesem takoj prepisala in neki njen častilec jo je med prvimi pel pod njenim oknom. Pela na ie nesem
M i cika se je zbudila posteljo je zapustila. Prišla k oknu je — gledala name; dala mi je rožice.
Šopek cvetja mi pripela je na prsi vsa vesela spet zvestobo mi je obljubila, srčno me je poljubila.
V tihi noči zdaj odkrila, svoje srčne sva čutila. Srečen enkrat vsaj — 4>il sem jaz tedaj; Bog ve ali bom več kila j.
Zmiram hodim t je pod okence drage mi in ljube deklice. Pa je več tam ni — ona mimo spi. Nič več se ne prebudi.
Tu če cvetje srce vroče, le imet jk> sili hoče. Grem na grob tja njen — lepo razcvet en; vtrgam pušelc si z«'len.
Ni jim treba rose z neba hladnega ni deža treba. Saj nje jaz rosi m — ko se tam solzim, ko pri grobu prehodim.
Ko se roke meni posuše rožice na grobu naj zvene. Roka nje goji srce — njo ljubi,
IH)d cvetlicami ki spi.
Sledita dve kitici, ki ne jx> zvezi ne po slogu ne moreta biti Ljudmilini. Tudi nista o-hranjeni nobeni od varijant.
Prvo varitanto je vstvarila pesnica sama, ko je takoj nato prvotno jx'seni popravila in jo dala neki sorodnici, ki ne živi več. Vsekakor pa sta se obe varijanti hitro Širili, saj je novo besedilo bolj odgovarjalo višji kulturni stopnji narodove duše kakor prejšnja surovost. Takoj po nastanku so jo že peli v Savinjski dolini, odkoder je našla pot na Kranjsko. Doživela je pa tipične spre-menVbe vsake ponarodele pesmi in jih se doživlja. V Slov. goricah še vedno prepisujejo prvotno pesem, dasi nekoliko skrajšajo na 6 kitic. Neka kuharica doma iz Sv. Tomaža, hrani komaj čitljivo pesem s 1., 3., 10. 6., 12. in 5. kitico. Ta predelava tvori s svojim verzom "Ko so fantje ..." vmesni člen med prvotno in danes na Gorenjskem znano pesmijo.
Prav tako zanimiva je vari-janta, ki jo je zapisal Golar. Vedri značaj Muropolja je odbijala misel na smrt, nekdo je s čisto neznatnimi spremembami zapel pet kitic o svoji živi ljubici. Mesto na njen grob gre na njen vrt, pri "njej" n-trga pušelc zelen. Ostale kitice se popolnoma ujemajo s prvotno.
Vse navedeno je tipično za teorijo narodne pesmi. Obenem nam dokazuje, da je "neznani narodni pesnik" res Ljudmila, kakor je gotovo še marsikatero znano pesem spesnilo kme-tlško dekle. Kajti Ljudmilina pesem kaže njeno tedanjo nešo-lanost, obenem pa zraščenost z narodom in njen pristni, lirični talent, ki se je polno razvil še-
1. J milja :
Euroia v Bremen
1. junija : NO K.M A N DIE v HAvKE
Aquirauia v Cherbourg Washington v Uuvre 5. junija :
Vulcan i a v Trst '•». junija:
Queeu Mary v Cherbourg
PORUŠENA LITERATURA
2aljevanje s 3.
jez i k oslo vsi: prof. Pletersnik Žakelj, Bartel, Bežek, liutar. Staro poslopje, ki je staio tamkaj več stoletij, je bilo porušeno kmalu in> potresu, novo poslopje pa se je moralo umakniti zaradi regularne črte pn.eej na znotraj.
Na Kongresnem trgu v današnji Lovrenčičevi hiši na og-lll je bila takrat splošno znana gostilna "Pekel," ki se je poprej imenovala tudi "V jami pri kapu-cinarjili" zaradi nekdanjega bližnjega kapucinskega samostana v Zvezdi. 44V jami" pa zato, ker je bila gostima v mestnem jarku pri nekdanjem obzidju. Zato se je šlo po lesenih stopnicah navzdol. Tu >o bili obsežni prostori ter vellika dvorana za ples in veselice. Baš zaradi podzemeljskih prostorov in pogostih ljubljanski mladini priljubljenih prireditev je takratna visok oi nora 1 na Ljubljana nadela tej gostilni ime Pekel. Gosiilni-čarka Metka je imela poprej gostilno "Na griču" v Bleiwei. sovi hiši nasproti nunski cerkvi. Tja je zahajal dr. Prešeren. Ko se je Metka preselila z Griča v Pekel, se je selil z njo tudi naš pesnik. Več ali manj so znane razne Prešernove prigodnice in anekdote iz Pekli a, kaJkor na primer ona, ko je prišel prvikrat v gostilno in videl gosta, ki je v petek jedel meso: "Metka! Ne spoštuje petka! — si pustila Grič, — vzel te bo hudič!"
Naši literati in poditiki so
hodili seveda še tudi v razne druge gostilne, od katerih so nekatere še dandanes nespremenjene. Tako so hodili k "Belemu volku" v Wolfovo u-lico: Jurčič, dr. Valentin Zar-nik, dr. Dolenc, Andrej Pra-piiotnik, Tvanetič, Ivan Res-man. Tu so se shajali v tako-imenovani "štalci" prizidku na desni strani dvorišča, kjer pa je le ena sobica. Tu se je Jurčič, baje počutil najbolj domačega. Levstik je zelo rad hodil h "Kolovratu" pred škofijo. Erjavec pa tudi Levstik sta večkrat zafoajaHa k "Jerneju" v šcntii>etensko predmestje.
PROSLAVA V NEW YORKU
V veliki paradi prvega maja je čez Uion Square korakalo 400 idelayskili organizacij.
le, ko je devetnajstletna skoro šiloma odšla na (učiteljišče v Maribor, odkoder je našla na-daljno pot do izobrazbe, da je dostojno izpolnila svoje mesto v slovenski literaturi.
10. junija:	<
Breineu ▼ Bremen 1-'. junija : Cliainplain v Umre Con te (11 Sarola v Genoa 1». junija: Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre
18.	junija : Kuropu v Bremen
19.	junija:
I le de France v Havre BERENGARIA v CHERBOURG Saturnla v Trat 23. junija:
Queen Mary v Cherbourg
2«. junija: Res v Cienoa
JO. junija:
Bremen v Bremen Lafayette v Havre tO. junija: NORMANDIE v HAVRE AQLITANIA v CHERBOUFO Washington v Havre
•l. Julija:
{'onte d i Sarola v Gtnoa Bereugaria v Cherbourg
Cbamplaln t Havre
6.	julija:
Europa v Bremen
7.	julija:
Queen Mary v Cherbourg
9.	lie de France v Havre
10.	Julija: Vulcanla v Trst
14. julija:
Normaudle v Havre	,
Aqultania v Cherbourg Manhattan v Havre
17.	Rex v Genoa Bremen v Bremen
21. julija:
Berengaria v Cherbourg
23.	Juliju:
EUROPA v BREMEN J4. julija:
Saturnia v Trst Champlain t Havre -S. julija:
Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
julija: lie de France t Havre
31. julija:
Conte di Savola v Genoa
3.	avgusta : Bremen v Bremen
4.	avgusta : Aquitania v Cherbourg Normaudle v Havre
t J. avgusta:
De (iras.se v Havre
7. avgusta : Rex v Gem»a
10.	avgusta: Kuro|>a v Bremen
11.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst Cbamplain v Havre
18.	avgusta : Normaudle v Havre Aquitania v Cherbourg
19.	avgusta: Bremen v Bremen
21. avgusta: Paris v Havre Conte d i Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg
24.	avgusta:
Roma v Genoa	"
-J5. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg 2C. avgusta :
lie de France v Havre Kuropa v Bremen -S. avgusta:
I^ifayette v Havre Satumia v Trst
Za vsa pojasnila (Jede potnih 11-stov, een in dragih podrobnosti se obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York
Posebno naj hite oni, U.........
vajo potovati meoees junija ali julija, kajti za ta dva neoeea ee na vseh paruikih skoro te vse kabine oddane.