GLASIM) SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTM^ rsLz■grsrs grajr«"surss m-. «*<**. e"). m aUJUIL «« .»mM »» «< mLo kmMM «Ul» UM, AM ot 0«. «. t»M. » *>»" se pri BolMjskft čete ofeizivi Ur*4affk1 I» sprsulIVI SSS7 I. Uwml»l« Al* STEV.-—NUMBER 185 Organizirali Htm i na Mu. Namen Jeoaor-iati vlado ¥ ovojih kroaapijlh New Vork."- (FP) - Komaj je po deželi nekoliko polegel krik velebiznisa za vladno "varčevanje", je že na vidiku drugi 5 zna biti Ae alinej* kot proti koncu zadnjega kongresnega zasedanja. Vodila ga bo National Economy liga, katero eo organizirali walstreetarji in postavili na čelo Cal CooHdga, Al Smitha, generali Perehinga in podadmirala in polarnega raziskovalca Richard E. Byrda. Byrd je opustil nameravani polet na južni tečaj, da ae posveti "delu" te lige, ki ima tudi Hooverjevo podporo. PlTedeed-„ik je ustanoviteljem izraail naklonjenost v »Umu, v katerem poudarja potrebo vladne ekonomije. To je sioer paradoksno posebno od Hooverja, ki je v federalni vladi že od 1921 kot član kabineta in sedaj kot predsednik in logično soodgovoren za potratno politiko vlade, isto velja tudi za Coolidga. Namen lige Je seveda vee drugo kot vladna ekonomij^ gre predvsem za to, da f®ralna vlada še v bodoče stfMUebiz-nisu kot je dozdaj. ^^Biatje namreč slutijo, da akoW bodo pripravljeni, ee zna zgoditi, da jim bodo "divji osli" v prihodnjem kongresu naložili večje davke za podpiranje brezpoeel-nih in sestradanih mas. Zato ao ie zdaj pričeli a kreiranjem no- ^ _ ^amPkTte4rrlSod6 u«$£3ftn 'rSnT^sti "jsvno mnenje" aebi v korist. Ekonomska podlaga lige je sledeča! 1. Velebiznia je zadnjih par let prejel od vlade v obHki posojil ali subvencij sedem milijard 664 milijonov, tri in pol milijarde samo od rekonetruk cijske finančne korporacije. Ta vir vladne pomoči si hočejo za-sigurati tudi v bodoče. B^H 2. Prihodnji kongres bo pod velikim pritiskom za vladno o-skrbovanje brezposelnih: za direktno podporo in zvezno zavarovanje proti brezposelnosti. Temu pritisku se bo mogoče lipi rati le z "enotno fronto" plu-tok racije. 3. Ako vlada prične a podpiranjem brezposelnih in sestradanih mas, bo to pomenilo trošenja velikanskih vaot Za dobavo teh vsot bo vlada imela le dva vira: alt jih naj prispevajo ultrabogatlni ali pa jih dobi iz obdavčenja potrebščin. Največji eksponent davka na konaum je zadnje čaeo postal Cal CooU idge. ki se lahko ponaša a veliko večjo srečo v življenju kot pa a razumom ali briljantnoetjo. Kljub temu, da ja velebianla sedem in pol milijarde NElSKA VLADA k GROZI Z DRASTIČNIMI KAZNIMI Pričele eo bombardirati paragvajske pqgieije. Paragvajska vlada nadaljuje s mobilizacijo Buenoe AJres, 6. avg. — Vzlic poskusom devetnajstih ameriških držav, da preprečijo vojno med Bolivijo in Paragvajem, je prva objavila buletin generala pena, načelnika bolivijske armade, v katerem je rečeno, da je arteljerlja pričela bombardirati paragvajske pozicije. To nazna nilo je bilo sprejeto v La Pazu, kapitolu Bolivije, z velikim na vdušenjem. Bolivija je poslala na fronto petnajsto mož ln več oddelkov artlljerije ter veliko zalogo mu-nicije in orožja V mesto Vllla-zon so sinoči dospele bolničarke Rdečega križa, od koder bodo nadaljevale svojo pot proti fronti. Neko nepotrjeno poročilo se glaal, da se je Iztiril vlak, ki je vodi bolivijske čete, ln pri tem je izgubilo življenje nad sto vojakov. • Aeuncion, Paragvaj, 6. avg — Paragvajska vlada nadaljuje i mobilizacijo. Poroča se, da se je tudi večje število deklet priglasilo za vstop v armado in so pripravljen4t Iti na fronto. tudenti državne univerze so včeraj iadall manifest, katerega nameravajo ¥0S>oslsti v vee države Severne ln Južne Amerike "Nobena vojna ni sveta vojna", aa glasi ragvaj vo Kabinet podvsel akcijo aa končanje političnih Izgredov—Fašisti zahtevajo važne postelje v vladi. Hitler namerava razširiti tvoj vpliv na druge evropske države Berlin, 6. avg. bo ivg. Ju- Ako ne vzpostavljen absoluten mir in red do danes opoldne, bo vlada kancelarja Papena izdala posebno naredbo, da bodo lahko nemška sodišča obsodila v smrt teroriste in povzročitelje Izgredov. Neki ttaok vladni uradnik je la-javll, dlhbo grožnja s smrtno kaanijo preprečila politične bitke, ki ae nadaljujejo vzlic Hhi-denburgovem dekretu o političnem premirju. Papen in general Kurt von Schlelcher, minister za obrambo, se nlata udeležila včerajšnje kabinetne seje, toda mnenje prevladuje, da so fašisti odgovora za ilgrede. iDoanalo se je, da Papenov vladi ne ugaja fašistični program, čigar cilj je rasširitl fa- Chicago hladno sprejelo veterane Meetae avtoritete Izjavile, da ne morejo aičeeer atoritl sa nje Chkago, 6. avg; — Krog dvesto veteranov je ainoči prispelo v Chicago. Okupirali so trotoar-je ob 17 W. Pearaon st., kjer so ai napravili poetdje. Druga večja skupina veteranov bo danes prispela ia Johnatovvna, Pa., na vlaku Baltimore A Ohlo želesnl- ROOSEVELT SKUŠA IGNORIRATI BREZPOSELNE Odklonu je aklkatl leglalaturo k izrednemu zasedanju za pomoč brezposelnim. Zasedanje zahtevajo župani ln aoclallatl "toda Pa. podužiti sile >tere**v ton* ____ Bti". Vlada je včeraj imenovala posebno komisijo, katere naloga je preprečiti špekulacije s živili. AJfonno odnesel veliko vsoto denarja la Španije Madrid, i avg. — Bivši kralj Alfonzo je vzel a seboj oeem ml lijonov pezet (krog $700,000), ko je pobetnfi H Španije, ko je izbruhnila revolucija. To se Je doanalo včeraj, ko ao avtoritete aretirale Ckrlos Almeda, Portugalca ln načelnika gange, ki je potegnila velike vsote denarja iz Španije vzlic vladnim reetrikcl- J*®- _ Strela ubila šset vojakov na Poljskem Varšava, 6. avg. — Včeraj je strela udarila v četo vojakov na pohodu v Povursku, Volinlja hi šest mož Je bilo ubitih, šeet pa ranjenih. New York apdHm sa poesoč Near YoA, 6. avg. — John Barton Pajme, načelnik Rdečega križa, je včeraj obvestH predsednika Hooverja, da ae je postojanka te organizacije v New Yorku obrnila nanj, naj dovoli 166,000 vreč moke za naelčeva- šistlčnl vpliv tudi na druge države. Poročila se glase, da hi-tlerjevcl grade fašistične pošto-1 janke na Norveškem, Švedskem, Danskem in Holandskem, kjer 1-ma fašizem že veliko število sim-patlčarjev. Včeraj je spet prišlo do večjih Isgredov v Monakovu, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izgre-dnlkl so zažgali neko restavracijo ter vrgli dve bombi v neko vefcjo trgovino, kl pa nista eksplodirali. DrugI bombni napadi pripetili v BMUukenu ln l8Wr Policija' je odtrfla tudi veliko zalogo dinamita v bližini Potadama in v nekaterih drugih meetih, Vlada je včeraj prejela telegram od Klare Zetkln, 716 let stare komunlstke in članice parlamenta, v katerem zahteva, da ona kot najstarejša poslanka predseduje otvoritveni seji parlamenta. Zetkln se je več mesecev mudila v Moskvi, kjer jo je zadrževalo rahlo zdravje, da ni mogla vrniti domov. Fašistični voditelji morajo rešiti več perečih problemov. Po izjavi Alvenalebena, katerega je Papen poslsA v Monakovo, da stopi v pogajanja a Hitlerjem, zahtevajo hitlerjevcl vse važnej še poalclje v vladi. Prlavajajo si mesto kancelarja, notranjega ministra in ministra aa obrambo. Poroča se, , da Hitler vztraja pri določbah pakta, ki ga je sklenil a Papenom v volilni kampanji, ln se nanaša na deljenje moči, toda njegovi pribočniki zahtevajo večjo oblast, da s tem pomirijo "sunkovne čete". Pred-oednik Hlndenburg in Papen tn-sistlrats, naj ae vprašanje reor-ganiairanja odgodl do 80. avguste, ko se otfrori zasedanje novega parlamenta TSamo par železniških detektivov in reporterjav je bilo navao-čth, ko so iastopill iz vlaka na kolodvoru ob dvanajsti cesti. Izgledali so lačni Ul izmučeni in niso vedeli, kam bi ae obrnili. Končno so bili obveščeni, da so mestni odvetnik Sexton, komisar javnih del Sprague ln policijski komisar Allman na evo-jl konferenci sklenili, "da j mestne avtoritete ne morejo pomagati, toda neka neimenovana oseba jim je pripravljena dati na razpolago praano hišo na Pe-arson cesti, kjer ae lahko zača sno nastanijo." Veterani so potem odkorakali proti hiši, v kateri pa ni bilo prostora za vae. Tisti, kl niso dobili prostora, ao |M napravili postelje na cementnih hodnikih. V bližnji javni kuhinji so jim pripravili skromno Večerjo. Vsatf veteran je dobil le krožnik fižola ln majhen kolček kruha. E den od veterano^, Willlam Clark iz Los Angelesa, tje zbolel in oo ga morali odpeljati v okrajno bolnišnico. Doanalo se je tudi, da Je moralo večje število veteranov osUti radi bolezni v Jo-hnstownu. Korporftoi Uradniki U javili, da legislatura te države nI atorlla svoje dolž nostl napram brssposslnlm. Detroit dobil vladno pomoč Waahin§ton, D. C., 5. avg. — Rekonstrukcljska finančna kor poracija je včeraj dala Detroitu posojilo $1*10,000 potem, ko je odklonila aplikacijo zs deeet mi lijonov dolarjev posojila držav pograbllj _ _ iz zvezne blagajne, kriči o eko-1 ^ b^nlh^ New Yorku v pri-1 __ hMhev ošenice ka- nomi i, da se reši vlado ored p™e dnij« W milijonov builjev pšenice, aa- Uakrio«. zahteva zniUnje | I ^ je od zveznega farm- davkov, da se s tem rešijo hišni i ____i —■ (Posestniki in končno, da aa mo- Wonom bretposelnih, ki so brez I ra Ameriko obvarovati pred do-1 efektivne organizacije. Prve1 io. To vse pokazuje kako akrb- Ldrutuj€ lomnost ln pohlepno je zasnovana ta propaganda. n0lt dnig€ gj»d. Prvi al hočejo Iz Hooverjevsga pisma, kl «a I obdržsti nagromadeno bogastvo Je jKvsIal organizatorjem lige, je jn ^ ugotoviti sredstva za gro-tudi razvidno, v kakšne namene mmdcnj# v bodoče, sa kar pa vlada troši denar. Poetavke la- ^ potrebna kontrola nad vlado skega odbora, v svojih skladl- Pennsylvanlji. Detroit je dobi posojilo na apel governerja W. M. Bruckerja, kl Je izjavil, da so meetni ki drugI skladi za podpiranje bednih izčrpani ln da je takojšnja vladna pomoč neob hodno potrebna. Korporacija Je odldonlla Penn-sy Ivani j l posojilo na podlagi argumenta, da državna poatavoda-ja hi drug* politične enote v državi nlao lavršlle ovojih doMhio-sti glede zbiranj s skladov u podpiranje revežev v njihovem območju. Uradniki vladne korporacije so namignili, da bodo nakazali posojilo, kadar Hi če bodo te skupine pod vzele potrsbno korake In prevzele svoj del bremena glede oskrbe bednih In brezposelnih. Odklonitev, katera bo nedvo-m no izzvala politične odmeve, je bila naznanjena potem, ko ao državni uradniki, med temi governer Pinchot, osebno nastopili pred odborom finančne korporacije In pledirsli aa takojšnjo posojilo v vsoti $10,000,000. New York. — Governer Roo-eevelt, demokratski kandidat aa predsednika, je odklonil zahtevo newyorških županov ln socialistične stranke za sklicanje legi-slature k Izrednemu saaedanju. Namen saeedanja naj bi bilo apropriiranJe večje vsote aa pomoč brezposelnim, katere je on v par govorih pred nominacijo imenoval "forgotten men" n bil radi tega naavan za demagoga. Da je imel Roosevelt "poaab-jence" le na jealku, pokaauje akcija i oairom na zahtevo aa laredno zasedanje. 2upani ln socialistična stranka so zahtevali to akcijo veled vedno bolj akutne situacije v državi. Občinska aredstva za podpiranje brezposelnih pohajajo in so jih bili v vseh mestih prisiljeni drastično znižati, daal narašča bretpoeelnostl la dneva v dan ln njo vred pomanjkanje. V Schenectedy ao bili znižani mesečni iadatkl 2,017 revnim družinam od $26.87 na $16.86 Mesto podpira manj kot polovl ca družin, kl so zaprosile pomoči. V Sy rac asu so črtali 1900 družin a pomožne ilate valed pomanjkanja sredstev, ostalim pa ■nižali podporo od $?6*0 na $21 . Vtoeoe, SUšna altuaojja J* V Utlci, kjer so prenehali a tasJl-nlm delom, poidporo pa mižali od $16.86 na $9.88 na maaec. V Rocheaterju je 8000 družin na pomožni liati. Januarja ao prejemale mesečno podporo $46, sedaj pa $28 ali štiri in pol cente sa obed na osebo. Najelahša pa je altuaclja v New Yorku, kjer je braa dela en milijon oeeb, nekaj podpore pa prejema le par sto tisoč oseb in družin. Ta dejstva je navedel Louia VValdman, socialistični kandidat za governerja, v Izjavi, v kateri je governerja krKisira! veled zavrženja zahteve za akllcanje izrednega zasedanja legisiature. Mesto tega je RooeeveR obljubil nekakšen "gentlemanaki spo. razum", a katerim namerava dobiti dovoljenje od poslancev za aproprilranje petih milijonov do prihonjega novembra. Odmevi na dohodke v Washingtonu Vprašanja o možnosti fašistične diktature v Ameriki spet na površju POOSTRITEV PO L02AJARA DALJNEM VZHODU Waahlagton, D, C, — (FP) — Tiste zaupljive duše, ki ne verjamejo v nevarnoat fašistične diktature v tej deželi in ob vsaki priliki naglašajo, da je ameriško ljudstvo pripravljeno na mogočen protest proti kršenju fundamentalnlh pravic, oo aelo naivne. To eo pokazali zadnji dogodki v Washlngtonu, ko je bila armada lačnih vojnih veteranov, njihovih žensk ln otrok raagnana na vse Štiri vetrove a ognjem in mečem. V bitki v zvezi i evlkeijo veteranov je tudi veliko število reportorjev, turistov in vladnih uslužbenoev, občutilo moč oborožene aile, kl jih je uatrahovala a eabljaml, plinskimi bombami ln bajoneti. Toda to Je le ena etran dramatične afere. Bolj vznemirjajoč je rekord poznejžlh dogodkov. Razredni predeodki ao pokazali v časopisju, ki je komentiralo koaaško postopanje predsednika Hooverja napram veteranom. Reakcionarni uredniki in čltatel j l njihovih Metov eo poadravill predaednikovo akcijo ln rabo tankov, atrojnlh pušk, plinov in baklje. Liberalci ao jo obeojall. Eden aenator —McKellar ia države Tenneeeee — je naananil, da bo zahteval kongresno preiskavo v prihodnjem decembru. Govoreči filmi, kl kažejo konjenico v navalu na veterane, ao bili i naglico tidelanl ln predvajani v waah-ingtonsklh gledališčih aaano i Igranjem vojaških koračnic tn meda ohraniti mir, kadar f* o-groža drhal." Bilo je nekoliko alkanja, ko aa je na platnu po-kaaal general MacArthur a številnimi odlikovanji na svoji u-nlformi, toda alkanje Je udušil aplavz, kadarkoli ae Ja pokaaa-a vihrajoča ameriška aaatava Ln ja bilo imenovano Ime mogočnega Strica Sama, kl ina biti aelo strog in odločen, kadar Je treba potlačiti odpor. Federalna eoldateska ja postopala sfero Uko brutalno pro- VValdman je obtožil Rooeevel ta, da Je Ignoriral breapoeelne namenom, da "dobi boljši raa-gled proti Washlngtonu". Ta vaota —• pet milijonov — Je po VValdmanovem mnenju skrajno nezadostna. On citira governer Jevo pomožno komisijo, kl je rekla, da ee potrebuje naj man $12400/000 za podpiranje naj bednejših med bednimi na mesec Watdman pravi, da bi morala država apropriiratl do 16. novembra vsaj 26 milijonov v srni- dstkov »o sledeče: Vladni dolgovi ..............rt..28.9% Za vojne veterane....^......24.1 Armada in mornarica.—164 J«vna dela........................18.7" Drugi izdatki..,.........*.........16J ''Jave Grenville Clarka, in viri javnega mnenja/^BB| Brezposelni zahtevajo pravice do življeaja: podporo ali delo. V preteMaM prav sa prav tega niso zahtevali: le proeUi ao. Znamenja pa ao tu, da ae ta glas | spreminja v zahtevo, vslsd če- orEanizator ligo, pa je razvidno, ear ae plutokraclja organizira v da b« U organizacija nasproto-1 novi fronti. Ip še eo izkoriščani v»ls znižanju obresti na vladne delavci v f«|h Polntu, N. C. <^«ove, katere je po njegovem bili zmožni paralizi rati vss ln-»Jrdilu nemogoče znižati". I dustrije. obstaja možnost da bo oH<^no ao trdili tudi bankirji v glad parallfiral vso detelo in An*l'ji. ampak js vladna "refl-1 to prav radi lakomno^i in po-**nciralaM svoje vojne dolfove hlepnoeti vladajočega raareda. ln t^astično znižala obraeti kl je v svoji slepoti pripravljen Končni pomen združevanja I vrači deželo še v večji kaos In ^ u tok racije je boj proti lt mi-1 ostrejši razredni boj. ti „ veteranom kot Japonci proti Kltajoem v Sangaju. Ljudje, ki eo opaaovall allke na platnu v waahlngtonaklh gledališčih In kateri povečini predatavljajo zatirani razred, ao kljub temu ploskali "junaštvu" federaHi|h čet, kl ao napadla neoborožene veterane. Odziv napada na fundamen-talne pravice ameriških državljanov ni posebno raaveaeljlv aa ljudi, kl zagovarjajo ln branijo dsmokratlčno vlado, zadovoljni so pa tisti, kl bi radi videli fašistično diktaturo v Ameriki. To meče črno In bajonetu sllčno senco na bodočnost ameriškega delavstva. Stlrl japonske vojne ladje priplule v Nanklng, Kitajska or-gaalaaclja preprečila uvoa japonskih produktov. Admiral obljubuje protekcljo japonskim podanikom v alučaju novega krvavega konflikta Sangaj, 6. avg. — Štirje Japonski rušllcl so včeraj pripluli po reki Yangtse pred Nanklng, glavno mesto Kitajske. Ta akcija je nadnljnjl dokaz, da ee eo-vrašnoetl med Japoneko ln Kl-tajako, še nleo polegle ln da se o-betajo novi krvavi konflikti, ker Je Kitajska poostrila bojkot Ja-ponekega blaga In aagroslla a embargom, poleg tega pa odklonila plačevanje bokaarske odškodnine Japonekl. Kitajska organlaaclja kl Ja snana pod Imenom "Krvna liga proti Izdajalskim kitajskim trgovcem", nadaljuje a terorističnimi akcijami. Njeni člani ao v zadnjih dneh raadejall vedle šte-[ vilo kltajekih trgovin v Sanga-ju tn drugih meetih ob reki Yangtee a bombami, ker ao prodajale japoneko blago. Uvoa ja-ponskega blaga je skoro popolnoma ustavljen. Bojkot Je slino raiburil japonake avtoritete ln trgovekc Interese. Admiral 8akonJl inanll v japt^nakem bo protektiral svoj Kitajskem v slučaju protljapon-aklh Izgredov ln demonstracij. kitajsko v!WM?t-slala večjo število topov* atrojnlh pušk ln veliko zalogo munl-dje prostovoljcem v Mandžuriji, kl vodijo revolto proti mand-žurskemu režimu, kl je bil ustanovljen pod pokroviteljstvom Japonake. Dalje pravi agencija, da Je marža! Cang Hsueh-llang, bivši governer Mandžurije In ml-Utaristični voditelj v severni Kitajski, prejel večje število vojaških letal iz Amerike, katera namerava sedaj poslati proatovolj-oem v Mandžurijo. Vest ia kitajskega vira se glaal, da so proatovoljal okupirali pristanišče Ylngkow v Mandžuriji, a so se morali kasneje u-maknltl pred bombardiranjem Japonskih vojnih ladij, Id so pri-spele V tO prlstahlšče. Olbsnje, da Ue Mandžuriji Utrga ll rok Japonskš, je dobIM močan «a-Kitajskefn In v Mand- Je včeraj na-a rojaka na strnil slu priporočila te komisije, enako vsoto pa bi prispevale občine. ' On tudi pravi, da Je governer-Java procedura nelegalna In nI nobene podlage v zakonih sa a-propriiranje denarja potom "gentlemansksgs sporasuma". Potrsbno Js lzrsdno aasedanje, kl naj bi oskrbelo zadostns sred-stva zs braaposslns. Governer Roossvslt ss Je Izrekel sa to proceduro po nasvetu njegovih ksnrpanjsklh svs-tov s I os v, katerim je predvsem ns tem, ia ne odtuje waUtreet. sklh magnetov od Rooeeveltovs kandidature. S tem ee je Izognil veliki odgovornosti in obsnem pokszsl. ds v slučaju Izvolltvs predsednikom prihodnjo je«en bodo dsaarni Interesi poj»lnoms dominlraH njegovo sdmlnlstra-djo. Pokazal je tudi, da med njim In Hooverjem nI nobene izbire. Obs sta služabnlks privllsglra-negs razreda Razlika js ls v tam, ds Ims Hoover več hrbtenice kot Roossvslt Operatorji nameravajo obnoviti obrat a ne linijskimi radarji. Napetost aa Aa nI Terre Haute, Ind., 6. avg. — Miličniki, kateri so bili poslani, da režijo neunljake rudarje ia prsmogovnlka Diile Bee v bližini tega mesta, katera je oblegala skupina štirltlaod unijekih radarjev, so iavršlH svojo nalogo brez velikih potežkoč. Rudarji so se umaknili, kakor hitro so bMi obveščeni o prihodu milični- kov. Miličniki so sedaj I stavili strojnice okrog premo-govnlka. da odbijajo morebitni napad. .n Na videz js situacija mirna, toda pričakujejo ee novi nemiri, ker Je kompentja naznanila, da bo obnovila obrat v soboto t neunljsklml rudarji. V bitki med unljskiml In nsu-nljskimi rudarji, Irt ja trajala 4« ur. dokler nI dospsla milica, ja bil eden ubit In ossm ranjsnlh. Nihče ne verjsme, da je sedaj konec nemirov. Situacija je še vsdno nspeta In ba najbrž prišlo do novih izgrsdov, ko bo družba obnovila obrat . . r-.,. •............. PROSVETA TU EML1GHTENMBNT Dl UhSTHIMA »U)» >K Jf:i»NOT« ..... m Ur.lr , Cruv. (taPMI ) to Im CtaM* mM m ntU M*. fan m 9* »*•» •• Hifcrte U»IU4 Stat« (4 hm pm M« fTM WttJ Mt U . PROSVETA UnMi Amw or THS rtDKSATED SOBOTA. 6. AVGUSTA i L . # Datum » ofcU»*J«. M p rim im, m mmimm p*m»»l, s* m rdhdM. Pomolu i* pr« »r (Ivhr M. U m it • u» 4» , 4m m nn IU ▼ —-% m mu«. Zastoj v Nemčiji Volitve v Nemčiji, ki so bils zadnjo nedeljo, niso v bistvu {spremenile položaja. Hitlerjevi fašisti na skrajni desnici iti komunisti ns skrsjni levici so pridobili mandate; vse drugo je ostalo pri starem. V novem parlamentu je zastopanih šfeat večjih strank, nobena pa nima absolutne večine. Vlada, kf hoče Imeti večine v zbornici, se more nasloniti nd koalicijo. Socialisti, ki ao biH prej najmočnejša stranka v nemškem parlamentu, se morsjo zdaj umakniti ni drugo mesto ln prepustiti prvenstvo fašistom. V sredi med desnico in Idvico odločujejo centristl (klerikalci); kamor tl pe-tegnejo, tam bo večina v zbornici. Ostale skupine in skaptaiee so brez pomene. Sedenja Pspenovs aristokratska vlada rsču-na, de bo vladala s pomočjo monarhistov (fašistov in nacionalistov) ln klerikalcev. Klerikalci ps niso zenesljivi, ker so v konfliktu s monsrhisti. Nemški klerikalci ne marajo pruskega protestantovskegn monarhizma, dasi nimajo nič proti katoliški dinastiji ns Bsvsr-sitem. Zastoj v Nemčiji se torej nadeljuje. Nobena strsnka nima pretežne veČine In trdne vlsds je nemogoča. Kskor doslej tako ae mora vlada tudi v bodoče opirati na kompromise in pakte, na politične intrige in kravje kupčije. Delavatvo nemške republike je izllo lt te volilne kampanje bres uapeha; kolikor je pridobilo ns komunističnem koncu, toliko je ltgu-bilo ns socialističnem. Delsvci zamenjsvsjo glasove in mandate med seboj, niso ps mogli preprečiti, ds bi ne bili nsrssll glasovi ln mandati njihovih nsj večjih sovražnikov — fašistov. Vse kaše, da se nemški delsvci nočejo nlče-ssr nsučltl tudi v največji krizi. Debakel v Italiji, ko je Mussolini smegal zaradi rašbito-stl delavake fronte, je že pozabljen. Š kohvenetje JS«* Indianapolle, Ind. — Ko ae p odprla prva aeja dne 2. SvgiMtm je bilo po preteku formalnosti prvo na dnevnem redu vprašanje bratu Tsujnju, če sprejme kasen, ki mu je bila doMena prejšnji dan. Delegat lauielj odgovori, frt sicer trikrs^er trikrat no vprašanje od prattsdnfltva, da nima za sedaj mrtmne i tj ave, in da zaupa v prsvlčl* jrgzšodbo članstva. Po zadnji izjavi Je bil br. fsirtelj po konvenčnemtf predsednttru proglašen začrtanega iz JSKJ. Pozvan Je bil, da predlo*! svoj rsčsn ter se odstrani is dvorane, kar je tudi storil Nito pride ns dnevni red zadeva Perfdan—ZbaSnfk. Odbor ae smatra Peftisnovege pisanje za željlvo flenstvu JSKJ, in pre-dlece, de ae brsta Perdene oprosti, ker je bilo brsfc' ugovore sprejeto. Konvencije določi priim plače vaem kon venčnim odborom. Predsedniku konvebeij* f drugim členom rsdnSf pdse pa po rssUčnih vsotah, največ je jih po |6. 7 Sprejeto, da a« določi mer. vo certifikatov AmerieMn Empe-rienee tabele sledeče: dUrt do 10 let je deležen 60% avoje rezerve; od 10 do li let mo i od 1* do 20 let »%; od 30 lož naprej pa po 26%, terfct, Oftotfah in Mssle, ki ao prejeli: Pleteršek 62. Okoliah 86 ln JČMfe 4 glaso ve Okoitsb iz, voljen predsednikom porotnega Nominacijo za pTVfgs pprotnika ao sprejeH: Pire, lšiti, Pesdir, Kref i Lamuth ln Baudek. Rezultat o-Ije volitve je bil: Pire 66, Behv K* pa iS gfeeov. Schutte Izvo prvega porotnika za drkgege po; tfomi- »o pa, Orehek, Hiti in 1 jen m nacUo sprejeli: Rošfe Svetlob, V Hary Pezdir. rt ožji voH^ri je prejela Svetich 62, Orehek pa 76 gla sov. Za drugegg porotniki je bil izvoljen Orehek: NomhujtJcf na tretjega porotnika ao jeM: Žlgman, Sneiler, Pepflr, Ortar, ZnidarslČ, BettkMtJBI Svetich, Mertel, Kramer, Spo-lar in Porenta. V ožji volitvi prejel fcigman 69, Rose Sve tleh pa 66 glasov. Izvoljena zs tretjega porotnika Je torej Kow Svetich. Za četrtega porotrtika eo sprejeli nominscijio: 2igman, Pleteršek, Kern, Jerich, Krefel, Peadirj Petrič in MeftaL V ožj vorttvi je prejel Žigman 76, Pez-dir pe ¥1 glasov. Zs četrtega porotnike je bil izvoljen Zig- William B. Laurich je bU izvoljen, z aklamacijo za jednotl-nega pravnega zvetovalca. Na kar ae mora izpla- 4aJje Izvoli konvencije petreb- čatl v Šestih. Ako gre Člen v do- ne namestnike za morebitna iz- . Jprsznjena mesta v gl. odboru. ■R S tem je bilo delo konvencije dovršeno, in konec je teh mojih suhoparnih poročil.. Frank S. Tauchar. movlno, ae mu iaplača vae va, če zahteva. ■ Sklene se, dA ima gl. gfpdnlk en teden počitnic letno, Jn da dotični teden Nova Doba ne izide. Volitev gl. odbora. Nominacijo za predsednika ata sprejela Paul Bartsi in Anton Mahne. Izvoljen je bil Bartel s 84 glasovi napram 61. Za prvega podpredsednika sprejmeta nominacijo Matt An-zelc In Frank Kramer. Izvoljen je Anzelc ss8S glasovi napram 60. Za drugega podpredsednika sta sprejela nominacijo Dresfiar in Kola/. Izvoljen je Kolar z 82 glasovi napram 61. Za glavnega tajnika sprejmeta nominacijo Anton Zbsšnik in Jaek ttuhvlch; andidate kapitalističnih n»U .redlrt M.mo (Mt ««• v poli«* 4etov*i e*. katerim nlkekor ne u«j. »to- pHreJ. M vpkjjv, kM ikvmj. » Uo®> in konference. Delavcev naselbini ruredno »vedno de- i»et« dettoee* fm *JT antvo in njefori itevllni « To eo ljudje kateri nja konferenea aee. Wuoov m želijo ribariti v kalnem, kateri društev Presrvetne matice JSZ hočejo izkoriščati nevednoat za vzhodni Ohm in zapadno ljudstva v svoje oee*ne namene Va., ^tera se bo vrAOa dne 2L in načrte. Oni se dobre avaeds. Ue^mia v Pe#hatan Pstgtn, O ivljenjske nevarnosti poleti Strela \ Na človeku, ki je vanj treščilo, najčešde ni opaziti nobenih posebnih sprememb. Na desnem čevlju je morda iztrgan kos usnja, v srajci med rameni je velika luknja z ožganim robom, na koži nekoliko majhnih rjavih lis. Kaj SC'je zgodilo s telesom? Ali ga je ubil strah, ali p« skriva smrtne notranje poškodbe? EfeJttriČfci tok ne išče, kakor menimo, mj. krajše poti skozi telo, temveč pot najmanjšega w ------------------, - „ M .. *pom. To mu nudijo najdrobnejše stanice in jo, ds je lahko vod** nenavedao Iprišekek ob dojridnjv pro- Baš živčne sUnlce so obdane s takšnimi meo* laatere se pri vs^i priH- \ *>tu sodruge žSIcspii. Te se razpočijo, kri preplavi ,t,„, ki navdušuje za razne parodfte f>o »mftrtflri živčnih celic, ki jih pritisk rartrže. Te naj manj- "Ideale", za praznoglave in brez- tam. »eleti je, da se val oKonsai jn^^e v možganih in hrbteničnem mozjru pomembne parade in rada aledi "rtUjeiHkl in vsakima kriČaČu, kateri zna i^leiallzma te važne konference iti rabiti častihtepnosr takih duJ piketka Udarijo, ščvnlh slabiči. • večja udeležbabo.na Um Socialilti z veoeljem po^ ^oftrv« ^' ^ vi^ vsaltipošten bej, ker tak bveč nas bo na za- ?ifffi7 m m bavi s o konferenci, tem več bo pomaga čistiti pdjirte In bistri« ' ki ^ razum. Polten nasprotnik ^ ® Lideme alizma nastopi proti umu n^ trebuJema Zato pa na svidenin uitu notom stvarnih argumentov avgusU. in skuša dokazati resničnost in I N, - stvarnost svojih idej. S tem nudi pogoje za zdrave, temeljne] razpravo, tak boj je pošten, je plemenit, dosleden, in vsak,| kdor ljubi resnico, ga s veseljem pozdravi. Duševni slabiči in nepoiterfl nasprotniki pa sovražijo tak pa povzročijo smrt Ostali telesni organi™ običajno popolnoma nepoškodovani. T ret iiic bakterije Ležiš v travi In gltžeš brez misli travno bilke- Koten dae obeliš. V ustni duplini, v čeljustih v rebrni mreni so se pojavila gnijoda vnetje in smrt ti je se vratom. Kaj je vzrok? V ustih si imel 20 bilk in ti niso škodile, 21. bilka pa je bila ognjišče mikroskopske majhne glivice, ki živi kot zajedsv-kn ne rastlinah. Prišla je v ustno sluznico, p«. | vzročiia gnitje, ki je ečaeom zajelo tudi pljuča. V vseh gnijočih mestih se dado ugotoviti ne. varne glivice. Morala te zgodbe je očitna. ■ t Sončarica Neki možak se je v kopališču zgrudil brez gla-su na tla. (slava mu je ognjeno rdeča in kakor otekla, na vprašanja odgovarja z nerazumlji- Nepošteni nssprotaftft lWanb ae, Wls. — Nasprotniki gotove ideje se delijo v dve vrati: v poštene in nepoštene ali zahrbtne. Polten nssprotnik nastopa preti gotovi ideji ali gotovemu prepričanju s stvar nimi argumenti, je prepričan o pravilnosti svojegs lastnega mišljenju in obenem zmožen tako mišljenje tudi stvarno zagevar Ikvoljen Je bil Jjbššfllk s 94 na- Mlužuje^USm prsm 6(2 glasovim. ZS pomožne- oeebe drugega gs tgjnika sprejmeta nommacl- j^epričenja, razširjajo o ideji, jo KčfftpSre In Bsudek. Izvoljen jj^ Qf ugaja, ter je pač v je bil Kottrpš*e rf 107 napram ^T z njih oaebniml inte- glasovom,2i glavnega ^Jni- lažUer to idejo mm 0 . 0 I Za glavnega tirednlks-upravnika Konferenca V Ottavi Je Jonomo h, MUUM levetjen tM^SZ" tTti: StV^Tu v n»«R>lnl « rm m Arch ln Kern. Izvoljen je brfdr. sahrbton, nepošten boj proti so-Arch z M napram U glasovom! kiaMstičnemu Idttbu in njegove- V Ottawi, Kanada, je gospodarska konferenca Velike Britsnije in v VVashlngtonu ao v velikih skrbeh. Politika vodilnih umov v Wa*h-lngtonu v zadnjih deaetlh letih Je bila, da oe Združene drŽavo zaplankajo z visokim plotom carine proti tujemu blagu, ampak tuje došele bl morale podreti vae take plotove proti ameriškemu blagu. Tuje dežele bi ne smele rasli-kovstl med svojim ln smerlškim blagom, samo Amerika lahko dlskrimlnlra kolikor hoče. R»> zuthe se, da to ni oetalo brez posledic. Današnja ekonomska kriza je toliko večja baš saradi nesmiselne ameriške carinske politiko. Kaj bodo dolegatjo angleških dominijonov vse dotedsnje volitve zavrže, ter voli ponovno. Kritiziralo se je I poverllnl odbor, kar Je Čital Ime sklenili v Ottawl, se še ne ve, da pa ss oono | .. Vkfi**n«tu a* mm n*d wvlnJrto crln.ko politiko ZdruU- I^^J^iL^ nih držsv, je gotovo. Rasume ae, da odprtega spora ne bo. Dlplomatje, kl vodijo take Igre, so navihani ln pokrijejo carinske vojne s mi mogočnimi f rasami uljudnoatl. S takimi frazami je pocukran tudi amerlžk! carinski sa-km. Vse to ps ne Izpremenl bistva Igre. Revolta tttnmt* Hu -a. Tukaj sč dela le po en cbtn na teden in le | mslokdnj se pripeti, da se dela po dvn dni, ker je pač redek do-1 pi*. V lakih raz me ran* sevč- ^__ „ _ da ne more biti napredka na m pošten način boja, ker so njibl društvenem polju. Skoro da na-| vim mrmranjem. Ljudje ga prenesejo k vodi in nameni nepošteni in ker se bo- zedtijemo, kajti na pasivni listi ga drgnejo. Nikomur ne pride na um, da bi ga jijo resnice in svetlobe. Takim imamo precej članov. Temu je morali položiti najprvo v senco. Trop zijal, kl 1 ljudem preostaja potem ssmo kriva Hoovrova prosperiteta, kil ga obdaja, se ne zaveda, da mu kvari zrak. Kri nepošten način boja, ki ni veš-1 je fc vedno nekje za nekim ee mu nabira v možganskih žilah, ki se v vroči-boj, temveč samo golida. podlo- temnim voglom priklenjena na ni širijo in glava mu rdi čedalje bolj. Hipoma sti in nizkotnosti. močno verigo, tako da reva ne | se onesvesti popolnoma. Kdor skuša škodovati sociali- more napfŠJr stični ideji polom Mntenja po- l)etavd, prihodnjega aovem-edinih oseb, kaže s tem, da se bre bodo važne iiolitsie. Vsak boji resnice, kakor tudi, da ni- delavec naj se pošrudi, debood-ma stvarnih argumentov za svo- dal svoj glas delsvskim kandi-je nasprotstvo, obenem pa, da dAtom, ki jih je postavila soc. je sovražnik delavskih in^ere-1 stranka. S toni bo vsak delavec sov,; Taki ljudje si domišljujč- storil le svojo ddavgko dolžnost. I jo, da, če Izpodkopajo ugled go- S tem pa boš tidaril tudi po ve-tovih oeeb, bodo uničili idejo, rigi, na kateri je priklenjena I katero sovrsiijo, medtem ko s tista proeperiteU. Ne pozabite takim bojem ponižujejo le ssmi svojih kandidatov mi Volilni! sebe in kaiejo obenem svojo dii- dan. Bodite Uvetjeni, da tudi ševno revščino, obenem pa pod- oni ne bodo poSstolM vas, ako lost svojega ziiačaja. Zato sa-|bodo izvoljeni. Ha 8. novembira^ Zdravnik je prihltel in je uganil s prvim po-gledom: Sončarica l Takoj ga da prenesti v sen. oo, tako da mu je glaVa#višje, z vsemi sredstvi mu skuša spraviti kri iz možganov, kar je često silno teško, kajti kri se je v vročini zgostila. Ženska, ki je prihitela s steklenico mržle kave, je zelo razočarana, ko jo zdravnik odžene—a je moral storiti tako, kajti onesveščen človek ne more požirati, tekočina zai^e v pljuča in to je smrtno nevarno. V najboljšem primeru sledi težko vnetje pljuč. Sele ko onesveščenost pre-mine, lahko daš pacientu nekaj piti, da se kri razredči. €e se na ta način, ev. s sredstvi, ki pospešujejo delovanje srca, ne ds sprsviti kri spet v služijo od strani poštenih ljudi vsi na volišče! Ta dan bo dan pravi obtok, potem je smrt skoraj neizogibna. samo preslranje. .»r* Spartak. nafte razumne revolte! Glasuj-mo za Normana Thomasa in J,. 7 1 "lllaurerja ter vse druge kandi- Kdo je kriv mučnega uološaja? dete na soc. listi. Pokažimo ka-1 Piaer Ferk, O. ~ Dogodki in pitalietičnim Izkoriščevalcem, spremembe v današnjem polo-Ide smo so prebudili iz dolgega Žaju so na dnevnem redu. Stav- spsnda in obračunsjifto z lfjtmi ka za stavko, in stavka za stav- gg vliw»M da^8. novem-ko je izgubljena. Dela je obdlo, l.bral ee | 28. julija sem se opravil S prijateljem de obisk v sosed- w _______ njo naselbino. UeUvUi smo sej iejemoma škodljive, mu Henstvu, kskor tudi proti p® krada in od glade umira.Ipri prijateljih in znancih. Se- Dovolj Je obleke in " opremila ladjo "Artig-i ga mesta. A ladja "Artiglo" je Imela l' H< '»no smolo. V mesecu de-nmi.ru |, ta 1930 so jo nena-od,h,klicali. Prekiniti Je \m'"-'»la svoje započeto delo in ,K,,t' na kraj, kjer ae je med M«t >no vojno iKitoplla franco-"ka '"'J"* ladja. Z dinamitni-1111 i »at runami so morali raz-?r,J{ti na oklopni Mji kapi-kabino. Mislili so, ds SS * municija vsled dolgaga ležs-f|J- v morju skvarila, a zelo ao * motili. Podložena dinamit-« Perona je vigala vso muni- u»jne ladje in pognala 1 ' ovlgslno ladjo "Artlglio ''< .........MAŠ** Si, Ne. Okkage, OKROtlfl ZASTOPNIKI t EKAR, prvo okrotje......111 Ja, druge ekreSJa«...... ;LUN, tretje .................... BRATKOVICH, ietHe ekroAJe..........R. ILOPClC, peto okrošjs..............Bo* II . NAI^IOM* _ ...........'Haei au .,«•,,.lfII W. Pleaaa St^— ....«W Central FlUk ra 110. urnisu lit Msta Ave., W. AUealppa. Pa. .«• B. mad St., Oevelead, Okla. .........Rea ®Mi Chkhelm, Mine. ■srrs. pradnadntk, BMIT........... ljaviti niti v Parizu niti v Stras- j bourgu. Nasproti novotarfjsm v elektrotehniki je bils Evropa Wbče zmerom selo skeptična. ekonomično prenašati na večje &eto ee je leta M4. Tesla pre- SUMSmttmmSSmt >in>>»aeai a« i«a«a zlanika s Tadl fsrtna^ji ssstavfcaje St. Paul, Mii»n. — Vsled nizkih cen poljskim pridelkom se med farmarji razvija sentiment za' "splošen prasnil", stavko, bojkot ali kakor ga kdo hoče imenovati. Namen tega gibanja je, da farmarji držijo pridelke teliko časa od trga. da ae zvišajo cene. V ta namen se vrši konferenca, katero Je sklical John H. Roeoh, predsednik Natl. Farme rs Holiday asociacije. SoeinUsti v Ija jo Run! jo Readlng, Pa. — Na konvenciji okrajne socialistične ortfa-izacije okraja Berka je Mla sprejeta resolucija, v kateri poadra-vljajo sovjetsko Rusijo in njeno ekonomsko delo. Navajajo tudi željo, da strankini govorniki poudarjajo napredek in delavsld karakter Rusije ln peciva delavstvo, da stoji ns njenem braniku in prepreči vsak nspsd ns sovjeta oddaljenosti, ker se njega nape tost ne da poljubno zviševali in saiševati, sa pranoa na daljavo ga je ugoden aamo tok visetoe napetosti. Uporablja ss lahko kvečjemd nekaj kilometrov o-krag elektrarne, izven tega tesnega okrožja pa bi bil predrag. Zato je elektrotehnika še zgodaj posegla po ismeničnenS toku, po toku, ki rte tele v stalili jakosti In v is« i^neH, mam«, ki smer in jakost periodično Jšr ko hitro 'Menjava. Izmenični tok je za prenašanje na dafjSvo telo ugoden, ker je skoraj ne-iimemo elastičen v nspetoati. Samo okoli preprosto pripravo, kl ji pravimo transformator, fa Je treba poslsti, pa se nJega napetost poljdbno zveča sil ztnsnj-fta. Na 10, 80, 80, dO, 110, 220, sli celo ns 880,000 voltov ss "napne", kadar se mora prevs-jgtl lz električne centrale v od-dsljene kraje porabe. Tu pa se spet transformlra navsdol, ns pohlevno napetost 220 voltov, da rti nevaren ljudem, ki imajo nJim opraVka, in konsumen-tom. No, v kakšni zvezi Je zdaj vse to z gornjimi Teslovimi Izumi? Dragoceno svojstvo transformacije izmeničnega toka je bilo takrat že znano, toda — kakor le rečeno so poznali le enofazni Izmenični tok, kl je bU sl-oer poraben ss razavetljavo, ns ips tudi ss pogon, ker ni bilo Še na razpolago pripravnih motorjev. Električna energija pa je prav zavladala šele kot pogon- t Mumtmmmmmrnmmmmmmmmrnmmmm selil v Ameriko, kjer si Je spfva nad eno leto šaman prizadeval pridobiti sa svoj sistem vrtilnega toka takrat še slavnega Bdt I Fosneje ps se Je ss«sl zanimati sa njegovo stvsr veliki ameriški industrijski magnat George Westinghouae, s čigar iH>mo<^jo bl bil Tesla geftovo prodrl, da se ni stradl svojeglavosti spri s njim. take pa se Je začel, njegov sistsni pošast gve* ijati šele po 1897, ko Je Tesla ustanovil lastno drulbo v ta namen. Naslednja tri leta Je dobil Tesla v Ameriki nad 40 pa* tentev na generatorje, motorje In transformatorje ss vrtilni tok, s katerimi je ustvaril pod-lago silnemu rasmahu tehnike vrtilnega toka in prenoss električne energije. Prve vsllks elektrarna po njegove« eteteme Je bila 1896. zgrajena hidraesR trala ob Niagareklh slepih, sprva z učinkom 18,«00 ln, Id pa zdsj proizvajs s posest rimski ml centralilami vred ss 1,080,000 ks električne energije. Poslej se Je pratešao število vseh velikih kaloričnih ln vodnih____; J zgradilo na vrtilni tek, a nJim šele si je elektrika utrla pot pa širnem svetu. Drugo veliko področje, ns katerem Js deloval ln le deluje Teslov genialni dvh, Je tehnika venčnih tokov, kl se njene, v znanosti imenujejo tudi Teslovi teki ln ki so postati mimo drsgsgs tudi podlags radio tehnike ln eiektro I Zlssti s radio tshniko ss js! Tesla mnogo bsvll ln napravil nekaj prav vslnih izumov. Poskušal Je lsoblikoveti sistem brezžične telegraf lje s pomočjo Teslovih tokov. 0 tem Je še IM predaval na kraljevem znanstvenem Institutu v Londonu, 1808 pa na Franklinovsm institutu v Phlladelphiji. 1898 in 1017 se rfflft.Je posrečilo is New Torka brasUlno brsojavltl ns oddaljenost 85 km, poineje v Colorsdu ps z 200 kilovstnlm visokofrekvenčnim generatorjem lastnega izuma le na 1000 km dal«*. Njegov Js tudi prvi sistem l>različnega krmarjenja ladij, kl ga Je le 1808 prssku-šsl v New Yorku. Tosls Je ns-dalje IsuiNtl prvi prsktldlil postopek sa pmzvsjsnje ozona In on Js prvi našel nsčln pridobi-vsnjs aolltrne klsttne električno Is sraks, kar vsljs zs eno nsj-večjih priMItev ns polju ke-m lje. Mnogih stojlh del Tests nI dovršil, mords ker je bil prevsC mnogostrsnskl In gs je razvoj prehitel. Mnogi njegovi isuml veljajo eloer sa interassntne, to. ds brad praktičnega ossdjs, ksr pa Js seveda la majava sodbs, ker ss nikoli ne vs, kakšne potreba prinese tas. Toda same s tem, ksr Js Tesle doskj podaril svetu, se je le uvrstil med isumitelje Idlsoseve veličine Novi obilnsS litflMHI Pred kratkim ao oblssU Issts-vlle lest novih sprtftevsl sa Izvrševanje tajnlMie slulbe v po-asmesnih pedeftelskMt oMlnsh. Omeniti Js treba, da med novimi občinskimi tajniki «ri niti e-nega Slovenca, pa tudi ne enega Italijana is "odrešenih pokrajin", če prav so bili vsi ns-mcAčenl po slovenskih občinah ns Goriškem. Vseh šest novih tajnikov Je ls srednje in Jušne Italije. Kakor po vseh drlnvnih ln Javnih slutfbsh Uvajajo fsšfe stične oblasti tudi pri poklicu občinskih tajnikov barbarsko načelo "etnične bonifikacije", po katerem sistematično Izpodrivajo is vseh sluftb, ki so več sil manj odvisne od reHms, pa tudi povsod drugod, kamor le sele fsllstHSnl vpliv, vse elemente, kl so "drugorodnegs" pokoljen-Ja In kl ne ullvsjo njihovega iNiselinegs zaupanja ln nsklon-Jenostl. Tsko hočejo uničiti slovenski In hrvstskl ilvelj ter It-boljšstl celo domači Italijanski element, kl ga Je te preveč za* strupila slovanska kri. V zaporih zaradi predvojalklh RIZNC VESTI I Tlrnaian^sem, S. C, — Llb-bf ftrfman Rernolds Hi nien 1». letni prijatelj Albert Wstker sla bils V četrtek obtodsns po ds its ssHvHls 10» _____ Smlttia Iternoldaa, sina tekalnega kralji ln dediča mno-gHi milijonov dolsrjev ogršm-tebsčnege premoženja. Wa I ker J a so tekoj zeprll, tods ________ Mbbp ss Je alrrlls pri svojem očets, ki Je ni hotel Izročiti policiji. Ubbr Je bils prej giedeJilks pevks. Kakor znano, so btM v Italiji uvedeni obvezni predvojslkl te-čsjl. Kdor dovrši Uk tečaj, Ims neke pradnoetl pri naboru ter slu« le krajši vojaški rak. Pri pred vojaških tedaj Ih ps Imsjo veliko besede fsdistl. Dogodilo se Je le mnoge primerov, da ss mladeniči niso udeležili tek tečajev. Doslej Jih zaradi tegs niso mnogo nsdlegovsM sil cHo pre-sanjali. Maj gs so začeli pri-jav Ijati sodišču vse one, ki se trfajev Is kaMrtlkkeU "neuprs-vMenih" razlogov nočejo udeleževati V rasnih krsjih v Me-venaki Benečiji so sretirall ti ndadenlčev ter j ki Izroči 11 sodišču, ker se niso prijavili k pred-vojaškim tečajem. Ckirage. — Pet tovarn likih poslopij ob Nalated ulici In ti. cesti Je lyMo uničenih In 8« oseb, oseb, med temi še* gasilcev, Je bilo opečsnih sH . To bl se lahko izvršilo kar na meetu, a _jtvo je Itotelo videti vojaštvo, vsled čeear ao~koralčšli z godbo tn ^taatavo tir spremljani od navdušenih občudovalcev — dveh »a-s končnih vret gledalcev, skoro ponoreUhod patriotičnega navdušenja, tulečih In pojoč h, ■Shajočih a klobuki in robci. Vaa cceta Je bila polna nekakega mlgotanja, enaka vročičnim sanjam. PeUr Je videl vrsU in poslušal grmenje korakov. Videl Je male, deške obraze, sedaj Jezne In ponosne, oči eo Jim bile uprU v daljavo kot bi alutili, da morebiti zadnjič vidijo avojo rodno mesto, ker a potovanja ee naj-brše ne bodo več vrnili. "Naša vojaka! Naša hrabra vojaka! Bog Jo blagoelov!!" Petru ae je grto stisnilo od hvaležnega ganotja do teh mladeničev, kl mu branijo domovino. Stisnil ja peetl in zobe Ur znova obljubil, da bo kazno-tal vea hudobne ljudi kakor: pristaše antlmi-lltarlatlčne Uge, pacIfUU ln zarotnike, vae, ki nočejo sodelovati pri tem čaatnem vojaškem •podjetju. 17 PeUr ae Je podal v American House in preja! nadaljnja navodila, ki eo ravno pristojala njegovemu razpoloženju. Prišel Je čaa dela, je rekel mož a podganjim cfcrazom. Poeeb-al komlUj IWW je Izdal proglas in zaprosil glavno organizacijo sa pomoč. Zvečer ee bo U komitej eeetal in PeUr mora poiakati tajni-ka Grayja Ur poizvedeti, kje ee bo vršil U SSSUnek. Pripraviti ga mora, da bodo k Um komlUJu pripuščeni tudi oeUll socialisti. Int duatriaicl meeU nameravajo sa U večer pripraviti avojo zabavo. Mladi člani trgoveke in industrijske zbornice še Imajo izdelan načrt Treba Je le pripraviti, da ae val rdečkarji zbe-ro na latam meetu. PeUr Je odšel In poerečilo ae mu je najti 8hawa Orajrja, mladega Irca, kl je vedno tako dobro skril članske aezname ln druge I letine, da Jih Peter kljub vaemu iskanju nl mogel najti. Pater mu Je povedal novico o Macu, kl ja eedajiV luknji Ur mornarju Oudu, kateremu je Headereon sledil v bolnico. Petrovo agra- UOMHALM m IHopbtičaa' sgadba Iz katere-aioletja žanje nad takimi dejanji je bilo tako naravno, da mu je alednjič Grady izdal kraj današnjega sesUnka. Peter je predlagal, naj ae akllčejo val tovariši, a katerimi ae bi domenili, kako ae bl najlažje razpečala proteetna literatura in letaki, ker pošta ni več zanesljiva. Kak pomen imajo resolucije in ckekluzlvni komiteji? Potrebno je le delo in skupen nastop vseh članov. Grady je pritrdil, obljubil obvestiti vae delujo-če in enakomlsleče člane Ur še Petru naročil, da obvesti kako dvanajatorico socialistov o današnjem eeeUnku. Ob šeatl uri je prišel PeUr a avojim poročilom k McGivneyju, kjer je allšal zelo neugodne etvari. 'Tudi vi se moraU udeležiti aeaUnka,M mu Je aapovedal mož a podganjim obrazom "Ne smeU se IzpoaUviti aumnlčenju." "MoJ Bog!" je zaklical PeUr. "Kaj pa namera vaU storiti?" "Nc deUJte al nepotrebnih skrbi. Pazil bom, da se vam ničeaar ne pripeti." 8estanek ae Je vršil v stanovanju Ade Buth. PeUr je opieal okolico in notranjost fciše. Na zadnji strani je is atoaovanja vodil hodnik, na katerem je atala omara a perilom. Takoj pri prvem alarmu naj. ee PeUr akrije v omaro. MeOivney bo v bližini ia ae pognal sa nJim, ga aamo navidezno pretepel z gumijevko Ur ga tako obvaroval ueode, kaUra je dolodena ostalim. Petrova kolena ao klecala in ušadje-no je aavrnil McGivnef Jev predlog. A kakšna usoda ga čaka, ako ss McGlvneyju kaj pripeti ali ako ne bl prispel v pravem čaau? McGlv-ney pa ga Ja potolažil. PeUr Je veliko predra-gocen, da mu bi višji življenje. On, McGivnc/ bo prispel o pravem čaau,* Petru je potrebno la kričati in ae pozneje onesvestiti. McGivney, Hammet ln Cumminga ga bodo odneeli in a pomočjo avtomobila spravili na varno. PeUr je bil tako preplašen, da ni mogel večerjati. Brez cilja je taval po ulicah, govoril aam a seboj in ae skušal ohrabriti. Dolgo je moral ogledavati amerikanake zaaUve, pregledovati večerno izdajo "Timeaa", predno mu je zopet vzplamUlo patriotično navdušenje. Ko ja hlUl mimo hiše malega pohabljenca, ki Je piaaril pacifistične pesmice, ae je aam aebl dozdeval kot vojak, ki mora v vojno. Našel je Ado Buth kakor tudi njeno mater, etaro oeivelo vdovo, ki nl ničeaar vedela o novem gibanju ln je tudi prošnje njene navdahnjene hčerke niao apravile lz njenega dremot-nega aUnja. Nadalje ja bila navsoča njena aeatrlčna, hljata, deviška učlUljica in tajnica Ljudske posvetovalnice, Miriam Jankovič, Sa-die Todd ln Donald Gordon. Med potjo je are-čal Toma Guggana ln žaloetnl peenlk mu je povedal, da je naplaal pesem o Macu v luknji. Takoj nato ja prišel Grady a polnimi žepi listov. To je bil temnook, visok ii strasten Irec, človak kot ga aoeialiatl imenujejo "Jimmie Higgins", to je oni, kl voljno prevzame vae težko ln dolgočaano delo naae in bi bil pripravljen prevzeti še nadalnjc odgovornosti amotre-nega gibanja. Sodallatov nl doetl upošUval. Veroval je le v industrijsko akcijo, a ga pri Um ni motilo, ako ao ga Imenovali "Jimmie Higglnsa". Trdil je, da tudi Petru prietoja U ime, a U ae Ja aamo nasmehnil. Vse drugo je bil lahko PeUr, aamo Jimmie Higgina ne. PeUr Je ubral drugo stezo, kl je vodila do neodvisnosti ln blagostanja. Nl ee domialil, da Je med "belci" lahko prav Uko Jimmie Higgina kakor pri rdsškarjlh. UMtfs jrtfcelnJM) ■■ taknil ln kje, ni znano. Vendar Godba je zaigrala, pa kmaliH ae Je vel avtorjev zavzemalo za I zamrla v dobeaednem aavduše-to pleme. Kje je i 4 velo, kdaj! nju ljudi. Najditelja in njegovo približno in kakšno je bilo? Re- ženo je oblegalo nekaj stotfci jorterji ao pisali kar cele član- fotografov ln reporterjev in hoče teorij in prišli ao do čudovi- telo vaaj nekaj beaed ln vaaj ih izaledkov Nastali aU aeve- zadnji del za eliko. Znanstveni-da — kakor vedno — dve etru- kova Žena, ki je poročala L Ena je trdila na podlagi ne- mesto živčno popolnoma utru-kih beležk, da je res živelo ne- jenega moža, je dejala, da bo koč neko pleme, kl ae je nazl- mož naplaal večjo razpravo, ki valo "Slovenci," dočim je dru-1 bo zlasti zanimiva, ker je obe-ga stranka a privri zanikala nem našel tudi neko knjigo, vsako verjetnost in a tem na- Ljudi, ki naj bi bili "Sloven pravila še tečji raador. Takisto torej neko nesnano pleme ao ae rasdekli vA ljubitelji | ^ varno ln akrbao apravili Ob iatem čaau je Odšel na ras- Uko dragocenost. Indijanci niao iakovanje tudi mlafl znanatve-1 bili več privlačaL nik — aeveda v drsibi avoje že- ^^ baje tudi našli pri ne ki je bojda .prvi odkril njih," Je dejal nekdo, notico o "Slovencih" in njiho-, jo bodo ponatianlH?" vem prebivališču, čeaar ps ni- „K jo raztohnačijo in preve-pcakor ni hoUl izdati, kajti lah-] d je-ka,* V U park ao zapirali narode, kl eo bolehali tia ik umiranju, to ae pravi, kl niao vzdržali o* gnan nega pritiska civilizacije. Tu ao vaakega poaebej zaprli, rod ob rodu, In jih Ukorekoč prisilili, da niao Izumirali. 0» plojevanje je bilo prlallno, vendar določeno na nek kvantum, da ae apet ne bl preveč raa-mnoiili. To ee mora priznati, da at Je Udruženje prizadevalo na vae načine, da ne bl kakšno pleme Izumrlo, kajti a Um bl bilo lepega dne parka konec. In kaj bi počel človeški rod, ko ne bl Imel prilike videti narodov, kl ao nekoč obljudovall lice zemlje, temveč bl morali aamo verjeti na Izkopi ne ln kake bres-pomembne novce ali kvečjemu okoetja. Vae park je bil nstfcljen na oddelke po plemenih ln na pročelju njih ao bili napisi, ki eo označevali plemena. Tu eo bili lepo razdeljeni po kontinentih samlje. Tako ao AmerUp na pri liko predstavljali pot* drugih manjših ekupln v gMSnem Indijanci. Spredaj Je aeka dama imela majhno drogerijo ln trafiko la Je poleg raznih gumijev prodajala tudi študije o Um rodu in poveati Karla Maya, kdor bl ee pač hoUl pobliša ae-inanlti a Um plemenom. V drugI akuplnl "Afrika" je bilo mnogo plemen, več ali i temnopoltnih In celo čudno majhnih ljudi. Tudi Arabci eo poaedall na zadnjih dveh in ee nekam proti eolneu klanjali: Bila je v vrztl tudi Avatralija, Azija s ogromnim komplekeom vrta ln aeveda tudi Evropa. Od veeh evropeklh plemen je bila cela eerija tipov, ki eo ee vendar raallkovall drug od drugega. MoraU ao biti podnevi zunaj, bodla! da ao ee eolnčili, ee-deli v aencl aH eprehajall, dočim eo ponoči lahko odhajali avoje Čudno agrajene luknje, ki eo et jih aami poatovljalL Zunaj ao morali biti aatagadalj. da an jih oblakovakl lahko opaso-vall ln nekateri cel* "študira-li." BiH eo pa tam neki Baekl, Albanci, Slovaki, Belorual, tonci, Litvanci. Danci, Finci, Nizozemci la Irci. Tudi zadnje oatanke Grkov eo hoteli tja pra-eelltl, U ee pravi — izbrati nekaj fksemplarjev, vae drago pa latrabiti. Pa je ashda a na njihovo tisoč fr tisočletja ataro "kulture." Ia daai al alhče vedel določno, kaj je to "kul> tura.** m vendar pred beeedo aamo imeli toliko apoštc da ae ni nihče drznil aterltl kaj Ukega. V zadnjem čaau Je pa razburilo vea snanetveal avet — to je bil vae evat — vpraša ^JT^T nje o nekem plemenu. Ukore-' koč narodu, vprašaaje "Slovencih." Kdo je to beeedo Is- 888T fl> Ti SOBOTA, AVGUSTA. o ae rasdekli Nacionalnega parka" v dve vrt, lepo urejen in ograjen z dve etruji In Je prišlo celo do vlaoko mrežo. Vojaki ao kljub hudih denonatracij ln prete- temu morali še nekaj dni etra-pov. Končno to ni . bil nikakor I titi ograjo, da ae je razburjena majhen problem. Ženske eo množica nekoliko pomirila, kaj-druga dragi pulile lase v tem I ti alcer bl brezdvomno poman-sporu, daai bl vse rade videle diala tako redko najdenino, kar to pleme in ao eadietično zaale- pa se ni smelo Sgoditi dovale poročila številne ekape-| Tako je "Nacionalni diclje, ki je na podlagi razkritij odšla na znanstveno potovanje na vae Itiri strani eveU, da bi po možndbti določila vaaj prebivališče tega praplemena. parM prišel še do ene redkoetl in zanimivosti in s tem poaekal vae druge uetanove U vrate. Vai številni ljubitelji tega parka ao prihajali, da bi videli, to teolo- ga prehiteli . val počaei: fvan Cankar: "Hlapci" Potem je izročil knjigo raziskoi valcu, ki naj bi lz nje dogmi karakter tega naroda, njegovo zgodoviiki,'I kulturo in vzroke propada, ^jkaati alednji ao zani-mali nekatere. Kaj ao dognali, zaenkrat fe ni znano. Ko pa bo študija kon. čana, bo izročena javnosti za-ogledalo. . ' POJASNILO gledal in se ni aklonfl, da bi to ali ono atvar pobral. Milijar derke ao jetal^ okoli ravnatelja ln celo vratorjev, da bi Jih pustil notri, da ae ga vaaj a prstom dotaknejo. In ko niso ni-čcear dosegle, eo jih napadli krči in eo ee vile po tU s vaeml ekaemplarji' in z vaem, kar je našel[pri njih. V nekaj urah so sgrsditi nov oddelek v! Nacionalnem parita." u I Prihajali (ae ljubitelji tega parka v zrakoplovih, da vidijo novo senzacijo. Letala eo i krila aolnce, {da ja mrak na 1 zemlji. PrtaečevaJi ao ljudje ▼ velikih nebotičnikih ineelona|Y JU GOS proatem. žeaeke so blaznele v neatrpnoetl Ia padale v nezavest ' ... |i i^b - Prihod ekspadlcij#' je bU napovedan ob tretji url popoldne. Ljudi je bila sbranlh na milijone na letališču. Pretepali ao ae ln atreljalis redarji niao mogli pomiriti množice. Bile ao pripravljene aele divizije vojaštva, da branijo ekapedicijo z najdenimi vred (pred navalom ljudetva. Godba je steU na vl-aokem balkonu, da saigra fanfare kakor hitro srsdtoplov pri-stane. Državniki ln politiki ao| atoli v 'frakih in dUndrih ln prav tako čakali. t'i<>( Točno ob treh pel minut je naatal nemir med množico. Zrakoplov je prihajal.: Vrišč in trušč ata preglošfia brnenje I motorjev. Vojaštva ga ia takoj obatopilo in ^naperilo bajonete Na Hitrem Ekeproonem Paraika ILEDE FRANCE 27. AVGUSTA (opoldne) 14. SEPT. — 1. OKT. PARIŠ 2. SEPT.—20. SEPT. : ■ ; , FRANCE ll t 16. SEPTEMBRA eese t va kraje t Jageelaviji .41> • I0S M. MICRIOAN AVE., CHICAGO 188 S. Third St, IIinn«apolla, Mlan. Affitirajto n Piaaiaial in ogroam Je sadela tadi aaie ta naročnike sa ■■da lakka jo ad naročnikov a Ust aaročaiao tadi aamo a pol leto ia kjer ai dragače ta« vajo ix čajte polletno naročnino, da aa ohnrnl liat le aadal je kot Ph. Godina* apravltelj. •e- PosUeaaS. -... 1 ^oa^epv ms / ipp>v«aMMi aanp vaowtv|va9V k oai aavočaini. Torej soda) al v vsaki MŽil^Hi ffll iŽSK Žl ds so tadi Ttaaroči Za Sini. državo la Esaado SMS 1 todafli ,„ >i> ČL protl občinatvu ter tolp aadr-žalo naval. Kljub temu je bil Emaae od eplaje poi t kl aotjse nepi i bajonete. zadaj tolik, da poročalo o tšeočik neproatovoljno j NAROOlSKI P8Z08! — • (Jnly 11, 1982), JIP» SPREJEMA VSA T?" ''.T'«^ • v tiskarsko obrt ^BSBia etofCla SSNRS88Ml88^ NaM iiHiiiM aa va« dra-real tajaftl.il lisU Mli|il ktprikaterihkhkapftaiatoaa. ^SSI VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO DA TISKOVINE NAROČAJ SVOJI TISKARNI Va» pojaanlla i«,. S. N. P. J. P®NTERY M574S So. Lawndale A ven ne CHICAGO^ ILL. TAM 88 DOBE MA 2EUO TUDI VSA USTMENA * j \ C