Leto II/.	*	Celovec, 2. junija 1948	Številka 27
Predsedniške volitve v Ameriki
Vsako četrto leto voli ameriški narod svojega predsednika in s ozirom na to, da je politična, gospodarska in vojaška moč Združenih držav ameriških v zadnjem pol stoletju neprestano naraščala in je danes sila prvega reda na svetu, so te volitve za Evropo, ki sta jo dve zaporedni vojni vrgli oh tla, razumljivo zelo velike važnosti. Za. kaj in v koliko se Sovjetska zveza, oziro« ma komunizem zanimata za Evropo, ni te« %o uganiti. Združene države ameriške pa so vojaško=tehnično hi industrijsko še ve« dno najmočnejša sila na svetu in usoda na« še celine je od njenega zadržanja prav to» liko odvisna kot od Sovjetske zveze.
Dvakrat so ameriške armade stopile na evropska tla in obakrat so bile zmagovite. Oba ta dva posega v svetovno vojno pa sta obenem pomenila dva odločilna poraza izo« lacionizma, to je one struje v ameriški po« litiki, ki se je protivila vsakemu poseganju v evropske razmere.
Pred tremi leti pa so Združene države izšle iz vojne kot praktični zmagovalec št. 1, ker so pri najmanjših žrtvah pridobile največ na moči in ugledu.
Novembrske ameriške volitve z ozirom na to torej ne bodo več v znamenju za ali proti izolacionizmu. Obe glavni politični stranki, demokratska in republikanska vodita danes skoraj isto zunanjepolitično linijo: zasto« pati in uveljaviti načela Atlantske karte in njenih štirih temeljnih svoboščin ter vztra« jati na gospodarskem sistemu, ki jamči državljanu privatno inicija.tivo in s tem pri« dobljeno lastnino.
Dve državbkolosa obstojata danes na svetu drug poleg drugega, njuna družabna in gospodarska načela si popolnoma na» sprotujejo in čeprav v to odločilno dobo padejo ameriške novembrske volitve, je izid teh po eni strani največje važnosti za ves Svet, na drugi strani pa dokaz zrelosti ame» riške politične demokracije ki v najodločil« Rejših časih množicam svojih državljanov prepušča odločitev ter zaupa njih preprosti razsodnosti.
Oglejmo si v kratkih obrisih razmerje In izglede na zmago strank, ki se potegujejo za predsedniško mesto.
Demokratska stranka je že nepretrgoma 16 let na vladi. Ta stranka je državi prine« sla ogromne koristi. Njen veliki voditelj Franklin Delano Roosewelt je bil trikrat iz« Voljen za predsednika Združenih držav, vo» dil narod zmagovito skozi politične in go» Spodarske krize ter ga privedel tudi k naj» Večji vojaški zmagi v zgodovini. Znal je spretno in z rokavicami izvesti vrsto soci» sinih reform, ki niso izzvale trustov, poto« lazile delavske množice ter dvignile njih državljansko zavest, kar je bilo med vojno hajvečjega pomena. Izostale so stavke in Produkcija je nemoteno naraščala.
Po vojni pa Rooseveltov naslednik Tru« Rian in njegova stranka novemu razvoju *»ista bila vselej kos. Prišlo je do nasprotij s Sovjetsko zvezo in demokratska stranka kot pravkaršni nosilec politike zavezništva in prijateljstva do nje je vsled tega prva sačela izgubljati na prestižu. Čeprav je kr« »Rilo zunanje politike obrnila skoraj 100% * aasprotno smer, t. j.: zavzela je odločno stališče napram sovjetskim zahtevam ter se v največji meri zavzela za obnovo Evrope, 3e to pri lanskih volitvah v obe zbornici vendarle ni rešilo občutnega poraza. Od ta» krat ne kaže, da bi si bila kaj opomogla, Nasprotno: odcepitev njenega levega krila z ^rallace=om na čelu ji je zadela nov udarec.
Republikanska stranka sestoji iz liberal« Sev, ki predstavljajo nekako njeno levo krilo, pa do njenega desnega, ki ga vodijo (Nadaljevanje na 2. strani)
Haj se dogaja v Jugoslaviji ?
Kominforma je objavila v Pragi komunike, ki obsoja jugoslovansko komunistično partijo in njene voditelje ter jih izključuje iz bratske „komunistične družine“. Jugoslovanski komunistični partiji predlaga, naj odstrani voditelje, kateri so se izneverili ciljem marksizma in leninizma, ter postavi nove voditelje, ki bodo hodili po poti pravega komunizma.
Ta komunike vsebuje osem točk in je ze« lo oster. Med drugim izjavlja:
^Jugoslovanski voditelji niso pristali na bratsko kritiko ostalih komunističnih strank in s tem so postopali proti ustavi komunistične partije.
Mislili so, da bodo dosegli naklonjenost zapadnih kapitalističnih sil, če jim bodo nu= dili ugodnosti. S tem pa so odkrito stopili na pot imperializma in nacionalizma, ki ni» sta v skladu s pravim marksizmom in leni« nizmom. .
Ti voditelji ne razumejo dobro, kakšen je današnji mednarodni položaj. Mogli bi spre» meniti Jugoslavijo v neko kapitalistično kolonijo in buržujsko republiko.
V teku zadnjih šestih ali osmih mesecev so v Jugoslaviji prevzeli oblast neki izrecni nacionalisti, katere so podpirali kmetje in manjši lastniki proti pravemu proletarijatu in delavcem.
Politika jugoslovanskih voditeljev na« pram Sovjetski zvezi je postala nevzdržlji« va. Policijski organi v Jugoslaviji so huje zasledovali višje sovjetske uradnike in predstavnike kakor pa kapitalistične agente. To je znak popolne degeneracije komunisti» čne partije v Jugoslaviji.
Pravtako jugoslovanska komunistična partija ne uživa onega vpliva, katerega bi morala kot taka imeti. Narodna fronta ima več prednosti kakor komunistična partija. V partiji sami ne obstajajo ne kritika in ne prava demokratska čustva. Takšna politika predstavlja veliko nevarnost za vso Jugo» slavijo.
Komunistična partija je pričela z osno« vanjem novih zakonov, toda ti zakoni niso dobro pripravljeni in bi mogli samo škodo« vati narodu.
Vse delovanje jugoslovanske komunisti* čne partije je postalo ena sama avanturisti»
čna taktika, ki je usmerjena proti prija» teljstvu s Sovjetsko zvezo. Prišlo je tako daleč, da sta bila prijatelja Sovjetske zve* ze, Žujovič in Hebrang, aretirana.
Vse to je popolnoma nevzdržno. Poziva torej jugoslovansko komunistično parti» jo, da pregleda svojo antisovjetsko in anti* marksistično politiko.«
Komunike končuje s pozivom na vse zdrave elemente jugoslovanske komunistič« ne partije.
nitast jugoslovanska partije
Jugoslovanska komunistična partija je izdala komunike, v katerem protestira pro« ti neupravičenim obtožbam kominforme ter predlaga svojim članom, da še bolj raz« širijo svojo vrste.
Odmevi
Francoska, italijanska in bolgarska ko? munistična partija so uradno objavile, da se popolnoma strinjajo z izjavo Kominfor» me, ki obsoja jugoslovansko komunistično partijo.
Vest o obsodbi jugoslovanske komunisti« čne partije je povzročila veliko razburjenje v vseh državah vzhodnega bloka. Na Polj« skem bo to dalo novo upanje za čim večjo neodvisnost Poljske. Tudi na Finskem so desničarski listi objavili to vest na prvih straneh, dočim komunistični listi niso do* slej objavili še ničesar. Za sedaj se je bati, da ne bi Sovjetska zveza podvzela drasti» čnih korakov za rešitev svojega ugleda.
Iz Trsta javljajo, da je tam nastalo veli* ko razburjenje med člani komunistične par« tije, ker ne vedo, na koga naj se sedaj obr* nejo.
Irgun proti Haganahu
Iz Tel»Aviva poročajo, da se je tam zgo« dilo nekaj takega, kar bi utegnilo zelo ško» dljivo vplivati na celoten položaj v Palesti« ni. To je bil odkrit spor med dvema judov» skima strankama: med Irgunom in Haga* nahom.
Povod temu je dala stranka Irgun, ki je poskušala pripeljati količino vojaškega ma* teriala z ladjo »Jabotinsky« in to proti vsem pogojem premirja v Palestini.
Ladja je prispela v Palestino v noči od 20. na 21. junij ter se ustavila nekje med Haifo in TebAvivom. Pristaši in vojaki Ir» guna, ki so bili na ladji, so takoj začeli z delom.
Toda kmalu je bila o tem obveščena stranka Haganaha. Pristaši Haganaha so prišli na lice mesta, da bi preprečili nezako» nito dejanje Irguna. Obkolili so pristaše Ir» guna in jih pozvali, da naj prenehajo z de« lom in da se ladja vrne nazaj na odprto morje. Toda ti se za to opozorilo še zmenili niso. Nato so pristaši Haganaha začeli stre« Ijati. Irgunaši so odgovorili z ognjem in kmalu se je vnela ob morju bitka, ki se je razširila celo do mesta Tel=Aviva in na vso njegovo okolico. V teku dvajset ur ja padlo 40 vojakov.
Ob koncu dneva je prišel z ladje »Jabo* tinsky« od pristašev Irguna poziv, da naj nihče ne stoji ob strani in da naj vsi so* delujejo pri uporu proti vladi. Vsa zadeva je kmalu postala resna. Irgun je bil vedno proti premirju in je sedaj javno pozval k
uporu. Ali hoče Irgun postaviti v slabo luž vso novo vlado države Izrael že takoj v za* četku, tega za enkrat še nihče ne ve.
Poslednje vesti pravijo, da se je moral Ir* gun končno le vdati Haganahu pod slede« čimi pogoji:
1.	Izročitev vsega orožja Haganahu, ra* zen tistega, ki je prišlo z ladjo in še ni bilo iztovorjeno.
2.	Irgun mora oddati vsa motorna sred* stva.
3.	Vsi člani Irguna se morajo odzvati po« zivu vlade, kadar jih bo ta poklicala.
4.	Predaja ladje z orožjem.
Po poslednjih vesteh je ladja v plamenih.
(Combat)
Dogodki
Dva milijona Nemcev v Berlinu bo obso* jeno na stradanje, če Sovjetska zveza ne bo odprla meje med Berlinom in ostalim sve» tom. Zapadne velesile so obljubile tem Nemcem vso pomoč, ki jo morejo nuditi. Ameriška letala z hrano pristajajo v Ber» linu vsakih pet minut. Sovjetske oblasti so izdale nalog, v katerem javljajo, da pisma in poštni paketi z znamkami iz zapadnih ozemelj ne bodo veljala za Berlin. Zave« zniki so protestirali proti takšni odredbi, katero nazivajo za »enostransko«.
Čeprav je vest o obsodbi jugoslovanske komunistične partije zanimiva, vendar ni prišla čisto nenadoma. Že nekaj časa sem so prihajala k nam izza »železne zavese« znamenja, ki so bila zelo značilna. Prene» hali so na primer veliki slavospevi maršalu Titu in njegovim prijateljem ter podobno. In ni še dolgo tega, ko je bil maršal Tito največji ljubljenec Sovjetske zveze in to vse do takrat, dokler ni začel govoriti o Bal* kanski zvezi. Misel take zveze Moskvi ni bila všeč in so Tita opozorili na to. Prav tako so opozorili tudi bolgarskega ministr» skega predsednika Dimitrova, Ta je upo» števal to opozorilo, dočim se Tito nanj ni oziral, kar pa je bilo v očeh moskovske ko» munistične partije velik zločin.
V izjavi Kominforme je govor o Titovi politiki napram Sovjetski zvezi. Ta Titova politika naj bi bila nevzdržljiva. Tito si je upal spomniti se na to, da je prišel do obla* sti brez pomoči Sovjetske zveze, kar je tudi zločin. Sovjetska zveza noče prijateljev in tudi celo slug ne, ampak zveste sužnje, ki naj slepo izpolnjujejo njene zapovedi.
Titu sedaj očitajo, da je preveč neodvisen. On je bil morda edini, ki ni nikdar imeno« val Stalina »oče«, ampak samo »tovariš«.
.»Železna zavesa,« se je odgrnila samo za hip in mi stojimo pred strašno tragedijo. Samo malo je še treba, da bodo Tita raz* glasili kot sovražnika vsega človeštva. Za sedaj mu očitajo samo njegovo politiko, ki ni v skladu s politiko Sovjetske zveze. Kaj bo prinesla bodočnost, se ne more reči. To« da nekaj je jasno: Sovjetska zveza ne bo prav nič pomišljala o ukrepih, samo da bo* do njene zapovedi izpolnjene.	BBC
Jugoslouansko zlato u USA prosto
Zastopnik merodajne oblasti je izjavil, da bodo Združene države bržkone v teku prihodnjega tedna vrnile Jugoslaviji 55 mi« lijonov dolarjev zlatih rezerv. Jugoslovan» ska vlada bo plačala Združenim državam 20 milijonov dolarjev za podržavljena podjet* ja, ki so bila ameriška last. Jugoslavija bo povrnila tudi stroške za obe sestreljeni le* tali. Denar bodo stavili v dinarjih na raz* polago ameriškemu veleposlaništvu v Beo« gradu za kritje tekočih izdatkov. Poudar« jajo, da zadnji dogodki ne bodo vplivali na ugoden sklep pogajanj med jugoslovanski* mi in ameriškimi zastopniki. Opazovalci v Washingtonu so mnenja, da se Sovjeti upi» rajo povračilu škode zaradi podržavljenja ameriških podjetij v Jugoslaviji s strani ju» goslovanske vlade. Sprejem teh predlogov s strani maršala Tita jasno kaže, da si on želi izboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Zapadom, posebno z Združenimi drža? vami.
u Berlinu
Pričakujejo novih vesti ne samo iz Berti* na, temveč tudi z vladnih strani Anglije, Združenih držav' in Sovjetske zveze, kajti vlade teh držav so se zavzele za položaj v Berlinu.
Maršal Sokolovski, sovjetski načelnik Berlina je odgovoril v nekem pismu genera« lu Robertsonu, angleškemu vojnemu načel* niku v Berlinu, da so vsi ti ukrepi le začasni, da bi se preprečilo prenašanje valut. Toi pismo ni bilo sprejeto z zadovoljstvom, ker ne priča o tem, da bi bilo v Berlinu kmalu upostavljeno normalno življenje.
o zeme.
iobli
VATIKAN
»New York Herald Tribune« poroča iz Rima, da bodo zaradi povečanega števila neitalijanskih kardinalov verjetno nekoliko spremenjene dolžnosti šestih najvišjih kar= dinalov katoliške cerkve. Vatikanski uradni tisk je potrdil glasove, da ti kardinali ne bodo več upravljali sedmih starodavnih škofij v okolici Rima. S tem si bodo vsak mesec prihranili dokaj časa, da se bodo lahko posvečali splošnim zadevam katoliške cerkve. Vatikan je pred izbiro, da spremeni delokrog nekaterih kardinalov, ali pa da poviša njihovo število. Ta potreba je na= stala kot posledica dejstva, da je papež leta 1947 imenoval celo vrsto novih kardinalov, ki so raztreseni po vseh petih delih sveta. Edino 17 kardinalov je ostalo v Rimu, da pomagajo papežu pri vladanju katoliške cerkve. Vatikanski krogi še ne vedo, če je kaj resnice na tem, da bo število članov kardinalskega kolegija povišano na 100. Na to vprašanje lahko odgovori samo papež. Starodavne škofije v rimski okolici, ki so jih doslej opravljali kardinali, so:	Ostia,
Frascati, Albano, Palestrina, Sabina, Santa Rufina, Velletri. Frascati, Velletri in Alba« no so med bitko za mostišče pri Anziju slu« žili Nemcem kot opazovališča in so bili zelo bombardirani. Pri občinskih volitvah v Velletriju so zmagali komunisti, in tudi v ostalih 6 škofijah so dobili zelo visoko šte« vilo glasov. V preteklosti so opravljali vsa« kodnevno dušno pastirsko skrbstvo v teh škofijah pomožni škofje, ki pa so se morali pri vsaki važnejši odločitvi obrniti na kar« dinale. Kardinali so birmali otroke, vodili dobrodelne ustanove, skrbeli za zaposlitev brezposelnih in vodili borbo proti krajev« nim komunistom. Po novem načrtu bodo kardinali le titulami škofje teh škofij, vse delo pa bodo opravljali navadni škofje.
PALESTINA
Britanski obrambni minister Alexander je izjavil, da evakuacija britanskih čet iz Palestine dobro napreduje in da bo gotovo končana pred 31. julijem.
Da pa ne bi zaradi umika britanskih čet nastala nevarna praznina, ki bi bila lahko povod kršenju premirja, britanske vojaške oblasti v Palestini stalno obveščajo posre« dovalca Združenih narodov o podrobnostih evakuacijskega načrta.
ZDRUŽENI NARODI
Med različnimi problemi, ki jih bo morala Glavna skupščina Združenih narodov mese« ca septembra v Parizu rešiti, bo posebne važnosti vprašanje mednarodnega nadzor« stva nad atomsko silo.
Atomsko vprašanje, o katerem je razpra« vljala zadnji dve leti komisija Združenih narodov za atomsko silo, je Varnostni svet predal Glavni skupščini zaradi sovjetskega veta na ameriško resolucijo, da naj bi svet uradno odobril načrt, ki ga je pripravila večina komisije. Temu načrtu, ki temelji na predlogih, katere so pred dvemi leti stavile Združene države, se je odločno uprla Sovjet« ska zveza. Zaradi veta, ki so ga stavili So» vjeti na ameriški predlog, katerega pa je odobrila večina devetih glasov proti dvema glasovoma, so predložili in odobrili kanad« ski predlog, ki enostavno odstopa reševanje atomskega vprašanja prihodnji redni skup« ščini.
Med razpravljanjem je Gromiko pouda« ril, da je na j več ja težava v stališču, ki ga zagovarja večina in po katerem bi morala biti ustanovitev učinkovitega sistema med« narodnega nadzorstva pred kakršnim koli dogovorom, ki ima namen proglasiti atom« ska orožja za nezakonita.
Sovjetska vlada bi hotela, da bi bila uni« čena in proglašena za nezakonita vsa atom« ska orožja prej, preden bi sploh pričeli po« gajanja za nadzorstvo nad temi orožji.
Gromiko se je tudi odločno uprl predlogu večine o sistemu nadzorstva in še posebno tistim predlogom, ki predvidevajo ustano» vitev mednarodne oblasti, ki naj ima v po« sesti, ki naj upravlja in nadzoruje atom« sko silo v vseh delih proizvodnje. Tako na« grmadenje oblasti — je dejal — bi pomeni« lo zmanjšanje suverenosti posameznih držav.
Čeprav je večina priznala, da je ta pri* * pomba upravičena, je pojasnila, da se je za kakršno koli učinkovito nadzorstvo nad atomsko silo treba odpovedati nekaterim tradicionalnim prednostim s strani vseh držav.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Kongres republikanske stranke je sogla« sno sprejel program stranke za leto 1948, ki obvezuje svoje člane, da odločno razrešijo mednarodne probleme, da izdelajo skupino notranjih zakonov in se borijo brez premir* ja proti komunizmu.
Program je predložil senator Henry Ca«
bot Lodge Jr., ki je izjavil delegatom, da je ta program vodilo za bodočnost Amerike.
V	onem delu programa, ki obsega splo« šno izjavo načel, so določene sledeče točke: Vzpostaviti in vzdrževati mir; zgraditi dr* žavo, v kateri bodo imeli vsi državljani mo» žnost zaslužiti z lastnim delom toliko, koli« kor je potrebno za trdno zboljšanje lastnih pogojev in pogojev družine in se truditi, da bodo blesteče ameriške tradicije svobode, enakih možnosti in pravice za vse, svetilnik za vse človeštvo, največje prostovoljno so« delovanje med državljani in najmanjše vmešavanje s strani zakona, seveda pa ne odkloniti njegovo uporabo, če je potrebno.
Pravice in dolžnosti delavcev odgovar» jajo pravicam in dolžnostim delodajalcev. Te soodvisne pravice morajo biti zavaro« vane pred izrabljanjem in nasiljem s katere koli strani, z upoštevanjem splošnega bla* gostanja vseh.
Stalna in učinkovita zaščita osebne časti posameznika in njegove pravice do pravič« nosti ne glede na razlike rase, vere ali polti, sta naši osnovni načeli. Skušamo vedno združiti in okrepiti, a nikdar oslabiti in razdvajati. V takem bratstvu bomo Ameri« kanci dosegli pozitivne uspehe in premagali vse ovire.
V	onem delu programa, ki je posvečen zunanji politiki, pa je ta izjava:
Naša splošna obramba mora biti poeno« tena in okrepljena.
Našo zunanjo politiko posvečujemo vzdr* ževanju svobodne Amerike in svobodnega sveta svobodnih ljudi. Brez zlobnosti in brez želja po zavojevaniu se bomo trudili za dosego pravičnega miru z vsemi narodi. ČEŠKOSLOVAŠKA
V	okviru slavnostnega zborovanja se je dne 27. junija izvršila ob navzočnosti mini* strskega predsednika Zapotockija spojitev komunistične stranke s social*demokratično.
S tem je zopet ena socialno demokratska stranka v Srednji Evropi prenehala obsta* jati.
Generalni tajnik Slansky je izjavil, da je združitev napravila, več kakor eno stranki* no organizacijo v industriji za odvišno. Predložil je konferenci naslednjo rešitev: »Ena tovarna — ena stranka.« Kakor jav» Ijsjo, je večina članov socialno demokra» tične stranke pristopila h komunistični stranki.
ITALIJA
27. deželni kongres Nennijeve stranke se je sestal v Genovi, da bi razpravljal o tem, ali naj stranka še naprej sodeluje s komu* nisti ali ne.
Kongres bo zavzel svoje stališče napram trem predlogom. Prvi predvideva neodvisno linijo, drugi nejasno začrtano in na vse strani pomirljivo zadržanje, a tretja naj* ožje sodelovanje s komunisti proti evrop* skemu načrtu za obnovo.
Predvideni izid bo najbrž sestava nove skupine disidentov pod vodstvom Romita, ki je predložil prvo resolucijo. Romita bo brž» kone dovajal pripadnike te skupine avto» nomnim Saragatovim in Bombardovim so* cialistom, ki so se oddvojili od Nennijeve skupine, ki odobrava sodelovanje s komu* nisti.
AVSTRIJA
Zunanji minister Oskar Helmer je govoril pri dveh zborovanjih socialistične stranke ter zavzel avstrijsko stališče k zadnjim do* godkom v Nemčiji.
Avstrijski zunanji minister je dejal med drugim: »Zavezniki so imeli po koncu vojne dobre načrte. Toda vsi so se izjalovili.
Izgleda, da je lažje vkljub različnemu po* litičnemu mišljenju združevati sile v vojno, kot pa jih privesti k skupni izgradnji miru. To smo doživeli že leta 1918.
Berlin je danes sod smodnika za svet. Spričo dogodkov v Berlinu moramo obdr« žati mirno in uravnano zadržanje.«
»Vprašanje razseljenih oseb nam povzro» ča velike skrbi,« je dejal minister Helmer. »Usoda pregnanih, ki se nahajajo na naši zemlji, je kruta. Vsaka, dežela se brani, da bi prevzela te deloma zelo marljive ljudi. Oni pregnanci, ki vrše pri nas poklic, za katerega primanjkuje delovnih moči, bodo dobili tudi avstrijsko državljanstvo. Vendar pa moramo od vseh pregnancev zahtevati, da se podredijo zakonom republike.«
Avstrijski zvezni kancler ing. dr. Figi je v sredo odpotoval na državni obisk v Švico.
NEMČIJA
Za trenutni položaj v Berlinu je značil* no dejstvo, da je prekinjen ves železniški promet iz in proti mestu, kot se zatrjuje, zaradi tehničnih težkoč na delu proge. Ve* dno je še tudi ukinjen avtomobilski promet, ki je bil prepovedan pred dnevi. Sovjetske oblasti so v notranjosti mesta ukinile doba« vo električne energije zahodnim četrtim. Tudi rečni promet takorekoč počiva.
Vse to je ustvarilo resen položaj, ker je Berlin odvisen od dobav iz zahodne Nem« čije. Sicer proizvajajo določeno količino električne energije tudi v zahodnih predelih mesta, toda potrebne omejitve energije bo* do povzročile težave v industriji. Glede ži= vil je britanski poveljnik izjavil, da zaradi obstoječih rezerv ni razloga za takojšnjo zaskrbljenost.
V	mestu so organizirali nekatere demon* stracije, ki naj bi očividno vplivale na mestni občinski svet, vendar niso dosegle zaželenega uspeha in tako lahko rečemo, da so oblasti in prebivalstvo Berlina mirni in da ne kažejo, da bi bile zaradi zgoraj omenjenih mer ustrahovane.
V	pogledu denarnega položaja so bili storjeni prvi koraki za uvedbo nove in stal» ne valute v zahodnih področjih Nemčije preteklo nedeljo. Sovjetske oblasti so takoj podvzele ukrepe, da bi preprečile prinaša* nje nove valute v njihovo cono in so v dolo* čeni meri omejile promet ljudi proti Berli« nu. Istočasno so najavili izdajo novega de* narja tako za njihovo cono kot za Berlin.
Oblasti zahodnih sil so dale pobudo za sestanek štirih, na katerem so izjavile svo* je soglasje za uvedbo valute sovjetske co» ne tudi v Berlinu, ako se to izvrši pod štiri* stransko kontrolo.
Ta pogoj je v skladu z obstoječimi štiri» stranskimi dogovori, a neglede na to ga Sovjeti niso sprejeli in vztrajali na tem, da ostane izdaja novega denarja za Berlin pod njihovim izključnim nadzorstvom.
Zahodnim silam zato ni preostalo druge* ga, kot uvesti v zahodnih predelih Berlina posebni denar, različen od onega, ki je bil uveden v zahodnih področjih.
Berlinske mestne oblasti so naročile nem* škim oblastem posameznih predelov, da se pokorijo ukazom posameznih zavezniških poveljnikov. Tako sta zdaj ali bosta v krat» kem v Berlinu v obtoku dve različni valuti.
Medtem ko v Londonu pozorno motrijo berlinsko vprašanje in se vršijo posvetova* nja med britansko, francosko in ameriško vlado, proučujejo v britanski prestolnici tu* di besedilo deklaracije varšavske konferen* ce, kot ga je priobčil tisk — uradno besedi» lo namreč še ni dospelo.
Varšavska deklaracija vsebuje, kot izgle* da, vrsto »zahtev« do zahodnih sil, ki so vse že znane, z izjemo zahteve po umiku za* sedbenih sil iz Nemčije v enem letu po skle* nitvi mirovne pogodbe. Ta zadnja »zahte* va« se pač slabo sklada s poudarkom, kate* rega polaga deklaracija na potrebo prepre* čitve možnosti ponovnega nemškega na* pada.
V	splošnem napravlja varšavska deklara* cija vtis, da je namenjena v glavnem Nem» cem v propagandne namene ter naj ustvari javno mnenje nemškega naroda proti zaho» dnim silam, ki jih obtožuje, da hočejo raz* deliti Nemčijo, nasprotno pa predstavlja Sovjete kot boritelje za nemško enotnost in kot prave prijatelje nemškega naroda.
če kdo misli, da bodo Nemci ugriznili na ta trnek — pač podcenjuje njihovo inteli* genco.
FINSKA
Na Finskem se vršijo volitve za parla* ment. Volilni boj je bil značilen posebno zaradi napadov levičarskih in desničarskih skupin na sestavo ekstremnega levičarske ga »ljudskega bloka.«, za katerega propa* girajo komunisti. V političnih krogih v Helsinkih so mnenja, da bodo prinesle vo« litve za sestavo parlamenta le malo spre* memb.
Drobne novice
Na Japonskem je zopet sledil silen po» tres, pri katerem je bilo 450.000 Japoncev ranjenih ali so izgubili svoje domove.
*
Rimski radio je poročal v torek z grško* jugoslovanske meje, da so na grški strani, severno od Florine v teku boji. Po tem po« ročilu je en bataljon jugoslovanske vojske prekoračil grško mejo in iskal v Grčiji za* točišče.
*
Med tremi češkoslovaškimi letalci, ki so v torek pribežali v Francijo, je tudi zasebna tajnica bivšega predsednika Beneša.
DEWEY KANDIDAT REPUBLIKANSKE STRANKE ZA PREDSEDNIŠKO MESTO ZDRUŽENIH DRŽAV
Republikanska stranka je na svojem kon» gresu v Filadelfiji 24. junija izvolila guver* nerja Thomasa E. Deweya za svojega pred* sodniškega kandidata. Dewey je dobil pri tretjem glasovanju vseh 1094 glasov.
AMERIKA BO SPREJELA 205.000 DP
Predsednik Truman je podpisal zakon, ki dovoljuje 205.000 beguncem prihod v Zdru« žene države v teku prihodnjih dveh let. Od teh bo 2.000 Čehov, ki so sedaj zbežali pred komunističnim režimom, 3000 bo sirot iz« pod 16 leta, ki so jih izgnali od doma.
Ostalih 200.000 bodo skrbno izbrali. Naj* manj 80.000 bo moralo priti iz držav, ka* tere je neka draga država priključila, Osta* lih 60.000 oseb mora biti iz poljedelskih po* klicev. Te osebe bodo morale izvajati tudi v Združenih državah svoj poklic.
»Predstavljam si,« je rekel Truman ob podpisu, »kako razočaranje bo ta zakon za mnoge begunce, žrtve preganjanja, ki so stavile svoje upanje v Združene države, kakor tudi za milijone naših državljanov, ki so jim želeli širokogrudno pomagati. Za* kon bo razočaral tudi mnoge člane kongre« sa, ki so se odločno borili za pravični za» kon v korist vsem beguncem. Upam, da se to grenko razočaranje ne bo spremenilo v obup.«
MARŠALA SOKOLOVSKEGA SO ZADRŽALI
V ameriškem predelu Berlina je ameri« ška policija ustavila maršala Sokolovskega, poveljnika sovjetskih zasedbenih čet v Nemčiji, ker je njegov avto prekoračil do* voljeno brzino. Reuter poroča, da so ga za* drževali okrog 30 minut.
KOMINFORMA SE JE SESTALA
Italijanski komunistični vodja Togliati je prisostvoval sestanku kominforme ob prili* ki svojega potovanja v vzhodno Evropo. Izide tega sestanka bodo v kratkem obja* vili. To je sporočila kom. partija v Rimu in je edino poi-očilo o sestanku kominforme. Do sedaj niso še objavili niti kraja, kjer se je sestanek vršil. Gospod Togliati je pravil svojim prijateljem, da je bil silno vesel, ker je videl Prago in Budimpešto.
PAPEŽ POMAGA GRČIJI
Po poročilih iz Rima, je poslal papež 120 milijonov drahem grški vladi, da orga* nizira evakuacijo otrok iz mest, katere ogrožajo komunisti.
KONEC ČEŠKOSLOVAŠKEGA ČASOPISA »PRAVO LIDU«
Češki časopis, glasilo češke demokratske stranke, ki je staro že 50 let, »Pravo Lidu« bo prenehalo izhajati s 1. julijem. Nadome» stil ga bo komunistični list »Rude Pravo«. Novi list bodo poslali avtomatično vsem naročnikom bivšega demokratskega čašo* piša.
DELAVSTVO ODOBRAVA NAČRT ZA EVROPSKO OBNOVO
Na konferenci mednarodne delovne orga* nizacije v San Frančišku je izjavil britanski odposlanec, minister za delo Isaacs, da de* lavci odobravajo evropski obnovitveni na* črt zato, ker se bojijo, da ne bi dolga go» spodarska in politična nestalnost ogrožala človečanskih pravic in svobode posame* znika.
O nasilju in zasužnjevanju z obnovitve* nim načrtom govorijo oni, ki so primorali svoje sosede, da so se odrekli sodelovanju pri tem načrtu. Delavci se niso odločili za) sodelovanje pri obnovitvenem načrtu zato, ker jih je k temu prisilila njihova vlada ali še manj zato, ker jim je to priporočila tuja vlada, niti se niso odločili za to po diktatu kake politične stranke, ampak zato, ker so ta načrt svobodno proučili v okviru svojih organizacij in svobodno prišli do zaključka, da je edini cilj tega načrta izboljšanje evropskega gospodarstva.
Predsedniške volitve v Ameriki
(Nadaljevanje s 1. strani.)]
skrajno ^ konservativni in izolacionistični politiki ä la Taber in Martin, ki sta neda* vno v senatu skušala torpedirati kredite za Marshallov načrt in se je le energičnemu Vandenbergu posrečilo v zadnjem trenutku zadevo spet preokreniti.
Kongres republikanske stranke, ki je pred dnevi volil svojega predsedniškega kandidata, ga je izbral v osebi Deweya, iz* kušenega politika, ki zastopa sredinsko kri» lo stranke. Za njegovo smer bi bilo značilno sledeče: nastopal bo verjetno še odločneje napram Sovjetski zvezi, na drugi strani pa je proti prepovedi komunistične stranke; je proti izolacionistom, pač pa za previdno angažiranje v finančnih zadevah. Ni genij ali velik duh, kot je bil Roosewelt, pač pa sistematik in hladen računar. Prav ti dve zadnji svojstvi pa utegneta privesti tudi do presenetljivih okretov v njegovem delo* vanju.
Tretja stranka je najmlajša. Komaj ne» kaj mesecev je stara in jo vodi nekdanji Rooseweltov namestnik Wallace. Oslanja se na levičarske elemente ostalih dveh strank ter zagovarja zbližanje s Sovjetsko zvezo tudi za ceno lastnih žrtev. Wallace s svojo tretjo skupino nima izgledov na zmago, pač pa lahko enemu ali drugemu morda prekri* ža račune.
Tako presojajo na splošno danes položaj ameriških strank in njih predsedniških kandidatov. Do novembra je pa še dovolj daleč in se utegne še kaj spremeniti. F.
Tehnika ameriških predsedniških volitev
(JOHN SIEINITZ - New Torki
!>ne 2. novembra bo ameriški narod volil svojega predsednika za prihodnja štiri le» ta, pri istih volitvah tudi podpredsednika in drugo zbornico parlamenta. Istočasno bodo obnovili eno tretjino senata. V mnogih dr« žavah in občinah bodo volili ta dan guver* nerje, župane, občinske organe itd. Te veli» k e narodne volitve se vršijo vsaka štiri le« ta, vsako prestopno leto, vedno na torek po prvem ponedeljku mesca novembra, ta« k:_ predpisuje zakon.
Volitve same se znatno razlikujejo od v Evropi običajnega postopka, kar ima svoje pravne, politične in v tradiciji dežele leže« če razloge. Za Evropca je že to nenavadno, da se vršijo volitve na delavnik, seveda je dotični torek v Ameriki skoro v vseh de» žel ah praznik ali polpraznih.
Volitve niso urejene popolnoma enotno; v Evropi le prelahko pozabijo, da so Zdru» žene države zvezna država, ki sestoji iz 48 držav, katere so glede volitev vezane le na nekatera posamezna navodila osrednje zvezne oblasti. Tako je na primer od leta 1920 bila uvedena z zveznim zakonom žen» ska volilna pravica po celi državi. Posa« mezne države so upravičene dovoliti volil« no pravico le takim državljanom, ki znajo brati in pisati ter angleško govoriti in ki bivajo gotov čas, običajno eno leto v do« tični državi. Volilna pravica prične običaj« no z 21. letom; le Georgija daje volilno pra« vico že z 18 letom. V prejšnjem stoletju so v južnih državah te (in še nekatere druge) določbe često uporabili za to, da so odvzeli zamorcem volilno pravico; vendar je ta me« toda, čeprav še danes ni docela izginila, na pomenu in obsegu v zadnjih desetletjih ve« liko izgubila. V pretežnem delu države ni nikdar obstajala.
Volitve so tudi v toliko zamotane, da se mora vsak državljan, ki se namerava po» služiti svoje volilno pravice, par tednov pred dnem volitev osebno zglasiti v svoji volilni pisarni in se dati vpisati v spisek volileev ,in to za vsake volitve na novo: v Ameriki namreč ni nobenih uradno vodenih volilnih seznamov. Razlog za to je v tem, da ne obstaja nobena policijska dolžnost prijavljanja: vsakdo lahko stanuje, kjer ho« če, se seli v drugo mesto ali v drugo drža« vo, ne da bi moral o tem javiti kakemu ob« lastvu ali policiji. Volilne sezname je po« trebno torej na novo napraviti za vsake vo« litve.
Volitev ameriškega predsednika, ki se vrši po posrednem postopku, ima tri časov« no jasno ločene stopnje. Prva stopnja, pred" volitve (imenovano »Primaries,« primarne volitve), pravno niso sestavni del volilnega akta, so pa politično zelo važna predstop« n ja. V teh. predvolitvah se potom javnih volitev, katerih se lahko vsakdo udeleži, do« ločijo delegati strankarskih krajevih sku« pin v posameznih državah na strankarska zborovanja (»Conventions«), na katerih se postavljajo predsedniški kandidati. Te predvolitve so torej notranje zadeve posa« mesnih strank; njihov politični pomen pa je v tem, da izbira volilec sam med posa« meznimi kandidati. Ako se na primer v eni stranki trudijo politiki A, B in C za to, da bi bili postavljeni kot oficijelni kandidati za mesto predsednika, bodo poskusili v pred« volitvah »spraviti skozi« čim več delega« tov, ki so njihovi pristaši, da s tem pove« 'čajo svoje izglede za dan strankarskega zborovanja. Predvolitve, so tako značilne meritve moči, pri katerih se jasno pokaže priljubljenost kandidatov.
Volilec je torej oni, ki odločuje o tem, kdo naj bo v njegovi stranki postavljen za kandidata — in ne vodstvo stranke, kot jc to v Evropi običaj. (Ako ima kaka stran« ka le eno samo prevladujočo osebnost, od« pade*ta element barometra javnega mnenja in predvolitve niso več zanimive.)
Predvolitve se vršijo običajno v mesecih aprilu in maju. Dnevi strankarskih zboro« v: n j sledijo nato začetkom poletia. Letos bodo trije strankarski dnevi v Filadelfiji, drugi večinoma v New Yorku. Dan stranke sestavi konkretni volivni program stranke, ki prinese mnogokrat precejšnjih presene« čenj, ker velike ameriške stranke (republikanci in demokratje) v nasprotju z običaj« nim sistemom v Evropi niso svetovnona« zorsko vezane, torej niso enkrat za vselej navezane na liberalna, konservativna, socia» listična ali krščanska načela. Stranke se temveč omejujejo v glavnem na program« ske točke dnevne politike, kot na primer davčna vprašanja in stabiliziranje cen, so« cialna politika, državna obramba, zgradba stanovanj iz javnih sredstev, urejevanje agrarnih cen kot tudi pereča vprašanja zu« nanje politike.
Poleg določitve volivnega programa je druga velika naloga strankarskih zboro« vanj postavitev uradnih predsedniških kan' didatov. Pri tem pride mnogokrat do hrup« nih prizorov na zborovanju. Ako je več približno enako priljubljenih in enako sposobnih kandidatov (s približno enako velikim
številom glasov delegatov), se prav lahko pripeti, da ne podajo prva glasovanja za nobenega kandidata večine; dogodili so se primeri, da se je moralo vršiti nad 100 gla« sovanj, kar je trajalo več tednov, dokler ni bil določen strankin kandidat. V splošnem se v primeru take podaljšane »mrtve dirke« zedinijo na kakega kompromisnega kandidata.
Po koncu strankarskih dnevov prične potem — druga stopnja volivnega postopk: — pravi volivni boj. Preje je bil že pregovor, tudi v Evropi, s kakšno ogromno količino propagandnih sredstev se je vodil ameriški predsedniški volivni boj; čeprav je še zdaj potrošnja letakov, volivnih sho« dov ogromna, je vendar volivna atmosfera postala nekoliko mirnejša: ameriški volilec zahteva danes bolj stvarne in politične po« datke, kot na primer stališče kandidata do tega ali onega konkretnega političnega problema in le malo še sentimentalnih in senzacionalnih volivnih gesel.
Vendar kandidat še vedno običajno potuje z železnico ali letalom po vsej ogromni državi, da se osebno predstavi čim večjemu številu volivcev in da pride v stik s posebnimi željami, nazori in problemi vseh okrajev. Določene svoječasne izrastke volivnega boja je zdaj odstranil zakon: tako se ne smejo udeleževati volivnega boja državni uradniki; denarni znesek, ki ga potroši kaka stranka za svojo volivno kampanjo, ne sme preseči določenega najvišjega zneska. Tudi morajo razni zasebni odbori, ki hočejo kakega kandidata finančno podpirati, ob«
javiti svoje denarno poslovanje in pojasniti oblastvom izvor svojega denarja: sindika« tom in gospodarskim združenjem je prepovedano iz svojega društvenega premoženja finančno podpirati kandidate za politične urade.
Volitev sama je, kot že povedano, posredna, to je, volilec glasuje dotični novembr« ski torek za volivne može, ki potem šele volijo predsednika. Vsaka od 48 ameriških držav postavi toliko volivnih mož, kot ima zastopnikov v kongresu .ameriškem parla« mentu, in sicer v obeh zbornicah skupaj. Treba je torej izvoliti toliko volivnih mož. kot je kongresnih članov v senatu in pred« stavniški zbornici skupno, torej 531.
Dejansko je z izvolitvijo volivnih mož novi predsednik že izvoljen. Formalna vo* litev, tretja in zadnja stopnja ,se vrši sredi decembra, ko volijo volivni možje predsednika. V zadnjem času se zavzemajo nekateri za to, da bi to formalnost (ki je svoje« časno pač imela svoj pomen) popolnoma izločili in s tem spremenili posredno volitev v neposredno.
V vsaki državi volijo listo volivnih mož vedno v celoti, »en bloc«, neupoštevaje manjšino. Ako je oddanih na primer v dr« žavi, ki voli 10 volivnih mož, 500.000 glasov za eno stranko in 300.000 glasov za drugo stranko, dobi močnejša stranka vse volivne može dotične države: 300.000 glasov manjšinske stranke je tedaj izgubljenih. Celo v včlikih, gosto obljudenih državah (New York s 47 volivnimi možmi, Pensilvanija s
35, Kalifornija z 28) lahko torej tvorijo re« lativno male skupine volivcev, par tisoč glasov, jeziček na tehtnici, in odločijo, ako naj vsi volivni možje dotične države, ki lah* ko med 531 volivnimi možmi cele dežele povzročijo odločitev, pripadejo enemu ali drugemu kandidatu. Prav lahko je torej mogoče, da ne odgovarja razmerje volivnih mož, kot se ti porazdelijo po strankah, toč« no razmerju oddanih glasov. Dejansko se je že dogodilo, da je večina par tisoč gla« sov v eni zvezni državi odločilno vplivala na končni izid.
Ako pri volitvah ne dobi nihče večine (kar je stvarno mogoče le, če se ne vrši vo« livni boj, kot običajno, med dvema kandi« datoma, temveč se volitev udeležuje tudi tretja ali četrta stranka), ako torej noben kandidat ne dobi večine od 266 glasov vo» livnih mož, — potem odloča kongres: pred« stavniška zbornica izvoli med onimi tremi kandidati, ki so dobili največ glasov, pove« ga predsednika.
Med uradno zaključitvijo vlitev in nasto« pom službe novega predsednika (20. janu* arja sledečega leta), mine še nekaj tednov, ki so kot prehodna doba med staro in novo vlado politično nekaka »mrtva sezona«. Odstopajoči predsednik ne izdeluje v teh tednih nobenih zakonskih predlogov več in tudi ne imenuje uradnikov. Za narod pa že uraduje novi mož, skozi mesec so bile politične stvari v središču splošnega zanimanja, zdaj pa Se vihar hitro polega. Nasprotja in različnosti mnenj volivnega boja se kmalu pozabijo, premagana stranka se voljno, čeprav ne brez kritike podredi novemu držav« nemu poglavarju, v življenju posameznega državljana pa zavzamejo zelo kmalu spet zasebna vprašanja dela, poklica, kupčije, rodbine itd. svoje navadno mesto.
Nova valuta v Nemčiji
Prvi odmev s strani nemškega ljudstva na razvrednotenje nemške marke v Zapadni Nemčiji nikakor ni nepovoljen. V petek 18. junija zvečer so izšli časopisi v posebnih izdajah in ob koncu tedna so se povsod po trgih in ulicah gnetli ljudje ter razpravljali o dolgo pričakovani reformi, sicer razburjeno toda vedro.
Dejstvo, da je vsakdo lahko zamenjal osnovno vsoto 60 starih mark za 60 novih in da bodo uslužbenci dobili 70 odstotkov svoje plače za mesec junij že v novih mar» kah, je marsikoga prijetno presenetilo. Toda nemirne množice je bolj navdajalo spoznanje, da je sedaj končno prišla spremem» ba, da se bo pričelo novo življenje in da je sedaj konec zastoju, ki ga je povzročila zadnja vojna.
Zavezniški in nemški strokovnjaki pa so bili v bolj resnem položaju. Vsi so si bili edini v tem, da je razvrednotenje nemške marke, ki ni imela več nobene kupne vred* nosti, neobhodno potreben predpogoj za oživitev gospodarstva v Zapadni Nemčiji. Toda obenem so se dobro zavedali, da so pričeli z zamotano in smelo operacijo, čije uspeh je moral biti že v naprej zajamčen in čije socialne in politične posledice so še nejasne.
Nedelja 20. junija je v enem dnevu storila to, kar je inflacija v Nemčiji leta 1923 storila v enem letu: docela je izbrisala vse prihranke in vse denarno premoženje v Zapadni Nemčiji.
Še več, privedla je za nekaj dni vse Nem« ce, revne in bogate ,na isto denarno raven. Vsak mož, žena ali otrok, je dobil 40 mark za tekoči teden (ostalih 20 mark so dobili v naslednjem tednu). Šele od tukaj dalje bo zopet imel eden več. drugi manj, kakor so pač dohodki in plače različni. Enkrat pozneje pa se bodo zopet pričele polniti blagajne, ki so bile sedaj temeljito izpraznjene.
Koliko denarja je bilo razvrednotenega danes še ni točno znano. Cenijo, da je bilo okrog 60 do 80 bilijonov starih mark izro čenih ali vknjiženih.
Najhuje so bili pač prizadeti vojni dobičkarji, verižniki in črnoborzijanci, ki so nr mah izgubili svoje premoženje. Neizmerne vsote so ostale brez vsake vrednosti.
Upati je, da se bo želja po novem denarju in zaupanje vanj povečalo, kajti sedaj bo prišlo blago na trg, ki je dosedaj ležale nakopičeno po skladiščih in ljudem bodo dostopne posebne dobrine, kot je tobak tekstilno blago itd., ki so ga zavezniške ob lasti namenoma zadrževale.
Ko bo-vse to uresničeno, bo Zapadn; Nemčija po nekaj tednih zmešnjave zado bila bolj normalno lice in sedanja trgovin0 z zamenjavanjem s svojimi praznimi prodajalnami, svojo črno borzo in sivim trgom bo izginila.
Toda istočasno bo prišla na dan vse revščina nemškega gospodarstva, ki jc dosedfp ostala deloma prikrita. Cene bodo morale zavzeti določeno višino. Življensko nevažns trgovina bo doživela polom. Trgovci z ma= nufakturnim blagom ne bodo mogli več dr« žati odvisnih nameščencev med svojim
osobjem in namesto pomanjkanja delovnih moči je v kratkem pričakovati, da se bo razširila brezposelnost.
Istočasno pa bo davčna reforma in ukrepi za »uravnavanje bremen«, ki jih bo nemška zakonodaja morala podvzeti še pred koncem tega leta, nekoliko omilila socijalni položaj v povojni Nemčiji.
Glavni in postranski interesi Nemčije so
v tem, da prepreči, da ne bi žopet, kakor v letu 1923, kdo obogatel na račun onih, ki skrbno shranijo vsak novec.
Plačilo vojne škode bodo uravnali tako, da bodo nekaj tega bremena odvzeli onim, ki so v vojni izgubili vse, ter ga porazdelili med one, ki so obdržali vse ali vsaj večino svojega premoženja.
Nedvomno je, da bo imela denarna reforma v Zap. Nemčiji daljnosežne posledice v sporih med Vzhodom in Zapadom.
Skoraj gotovo je, da bo Nemčija morala preživeti v prihodnjih mesecih celo vrsto kriz, ki bodo uravnavale njeno usodo za nekaj časa.	(»Observer«)
Zakaj je bilo to potrebno ?
Ko so pred tremi leti prvi britanski vojaki prodrli skozi Siegfriedovo linijo v Nemčijo, so našli pred seboj deželo, katere denar ni prav ničesar pomenil; kjer se je plačevalo s cigaretami, mladimi prašički, zajci, šivankami, čevlji in še s tisočerim drugim blagom.
Nemška marka, ki že pred vojno ni imela visoke kupne vrednosti v inozemstvu, je bila sedaj komaj vredna papirja, na katerem je bila natiskana.
Nahajajoč se pred tem problemom, so zavezniki sklenili uvesti novo zavezniško okupacijsko marko.
Rusi so prav tako kakor zapadni zavez« niki tiskali.te zavezniške nemške marke. Izkazalo pa se je, da so Rusi natiskali toliko denarja, da ni bilo mogoče nadzorovati nje« gove višine.
»Ruska« okupacijska marka — z neznat-'io različnimi serijskimi številkami — je ■rneplavila deželo.
Nastalo je nezaupanje. Kjerkoli je bilo mogoče, so se Nemci vračali k primitivne mu sistemu zamenjavanja. V transakcijah kjer so uporabljali nemško marko, so cene rasle v bajne višine.
Nujna potreba po uvedbi stabilne valute, tako da bi Nemčija mogla sama upravljati svoje notranje posle in se ponovno vklju žiti v mednarodno trgovino, je privedla štiri velesile v Berlinu, da so pričele raz* pravljati o denarni reformi.
Tukaj, na isti skalni čeri, kjer je doživelo brodolom že toliko drugih poizkusov štirih velesil, je ruska opozicija izključila vsako rado v sporazum.
Dolgotrajne debate so se vršile naprej, ned tem ko se je Nemčija vedno bolj pogrezala v depresijo. Meseca marca letos pa so Rusi načeli Zavezniški nadzorstveni Svet ter privedli vlado štirih velesil na rob prepada.
Toda premostitev ogromne vrzeli med izvozom in uvozom Zapadne Nemčije je bil oereč problem, ki ni mogel večno čakati, da «e bodo štiri velesile sporazumele.
Od meseca marca dalje so zapadne velesile naglo pospeševale svoj načrt, da izvedejo valutno reformo v svojih zapadnih zasedenih ozemljih in ta načrt se je seda: uresničil z uvedbo nove »zapadne marke.«
Namen je, zadobiti zaupanje v uradni značaj te zamenjave in postaviti nemško notranje in zunajno trgovino na lastne noge.
Cene bodo sedaj ustaljene in nakopičeno blago bo prišlo v promet. Pričakuje se, da se bo proizvodnja povečala, čim bo videti, da ima nova valuta stvarno vrednost in kupno moč.
Zapadne velesile nikdar niso želele te enostranske reforme, toda rusko zaviranje jih je prisililo k temu. (»Daily Herald«)
SMke iz fMne
Stanovanjski položaj v Moskvi mora biti obupen. Sledeči podatki zgovorno opisujejo položaj.
Pred revolucijo je nastanjena površina Moskve obsegala 12 milijonov m*. Z razni* mi petletkami se je ta površina povečala za 6 milijonov m!. Med vojno ni bilo zgra« ienih nobenih novih stavb, sedanja petlet* ka pa predvideva povečanje za nadaljnje 3 milijone m2. Do leta 1950 bi se torej mo« "ala nastanjena površina povečati na 21 milijonov m2.
Trenutno razpolaga teoretično vsak prebivalec Moskve z 9 m3, dejansko pa je ta kvota mnogo manjša. Koncem vojne je ob« segala Moskva okoli 18 milijonov m3 nastanjenega prostora: če bi res vsak prebivalec razpolagal z 9 m3, bi bilo zadostnih stanovanj komaj za dva milijona prebivalcev. V tem obdobju pa je prebivalstvo narastlo na okoli 2 milijona duš.
V letih 1946 in 1947 je bilo zgrajenih le 348 novih hiš in je treba vzeti trditev, da se je število gradenj leta 1947 v primeri z 1946 zelo povečalo, zelo previdno.
Molotov, podpredsednik Izvršilnega sveta moskovskega sovjeta je v ostalem priznal, da gradbeni program za leto 1947 ni bil v celoti izveden.
Poudariti je pa tudi treba, da sovjet mesta Moskve ni v celoti odgovoren za nove zgradbe, temveč dg odgovarja le za 18% v oetletki predvidenih zgradb. Za ostalih 82% odgovarjalo razna ministrstva. Po nedavnih poročilih je pa le nekaterim mini« strstvom uspelo izvesti nad 20% tozadev* nega gradbenega programa in mnoga od njih niso sploh ničesar zgradila.
Če se hodi po mestu, je opaziti popolno neupoštevanje higijenskih predpisov. Vzdr» zevanje večjega dela hiš je popolnoma zanemarjeno. Mase stanujejo mešano v eni sami sobi in to pod takimi pogoji, da bi se ob njih britansko ministrstvo za zdravje zgrozilo.	(LPS)
POtfami\ /Maurer Karel: B
PRED SLOVESOM
(Odlomek iz romana)
NOČ
Vedela je, da bo prišel trenutek, ko se bo morala razodeti, ko bo morala zvrniti s se= be svoj greh.
Besede je imela pripravljene, že tisoč= krat na tihem izrečene, preplašene od tež* kih noči brez spanja.
Potiho jih je izgovarjala in prisluškovala, kaj bo reklo srce.
»Tone, prišlo je in sama ne vem, kako. Zlomilo me je kakor suho vejo. Vem, ta= krat si ti trpel. Otrok je umrl, lep otrok je bil. Poglej ga na sliki. Že takrat sem te lju= bila, toda ti nisi vedel za to. Zdaj, ko si se razodel, vem, da nisem prav ravnala, ker sem te ljubila, a njega, ki me je zlomil, sem sovražila, a vendarle grešila z njim.«
Tiho je bilo srce, tiho, kakor cerkvena vrata, ko je mežnar odzvonil marije in jih zaklenil z velikim nerodnim ključem.
Prišla je jesen z dežjem, z dolgimi pusti* mi dnevi in z nočmi, po katerih se je pre= tekala voda, da je klokotalo po žlebovih. Zjutraj so bile šipe rosne in komaj- se je kaj videlo na razmočeno cesto, na ogulje* ne sadovnjake in oskubljeno živo mejo.
Vsak večer je prišel Tone z zgornjega nadstropja, potrkal in vstopil, sedel na svo* je mesto in govoril.
Marija ga je poslušala, toda vsi njeni čuti so bili samo pri neizrečenih besedah. Dežnica je šumela pod oknom in veter je zavijal v oguljenih krošnjah visokih češenj.
Prišla je jesen, a ona se ni izpovedala. Greh v njej je bil zabuhel, napet kakor utopljenec, ki ga vrže voda na suho in ga greje sonce.
Zima jo je za čas umirila. Prvo zasneže* no jutro je bilo mimo, do kraja dognano in Mariji se je zdelo, da se je umiril tudi greh v njej, da leži na hrbtu in s steklenimi očmi strmi po njeni notranjosti.
Saj vendar ni kriva. Toneja je takrat ko= maj poznala. Njen predstojnik je bil, upra* vitel j šole in ona, komaj nastavljena učite» Ijica. Takrat je ljubila Andreja, šele potlej ga je zasovražila. In ko ga je zasovražila, je vedela, da je Toneja ljubila od tiste ure, ko so ga pognali v Dachau.
Zimska tišina se je nazadnje zostrila v nož, ki je rezal huje kakor klokanje dežja v jesenskih nočeh. Na beli sneženi odeji se ji je zazdel njen greh kakor zmrznjena vrana.
Tonej je govoril o poroki in bajal o sreči, ki je blizu. Ni mu upala pogledati v oči.
V februarju je zaprosila za premestitev. Ni povedala Toneju, zagrizla se je v svojo bolečino in se počasi pripravljala. Včasih Se je nenadoma ustavila na sredi sobe in deklamirala svojo izpoved. Ni se ji zdela strašna.
»Tisti večer mu jo povem, ko dobim re= šeno prošnjo in zjutraj odidem.«
In če bi prosil, naj ostane?
Na to ni smela misliti.
Pomlad je obrisala sneg. Zacvetele so če= šnje in kostanji pod Taborsko cerkvijo so vzdignili dolgo, belo cvetje izza košatih zelenih listov.
Tedaj je prišla rešena prošnja v dolgi ozki kuverti.
»Nocoj se izpovem,« je drhtela Marija.
Tonej je prišel kakor vsak večer, toda Marijina usta so bili zaprta. Ni se mogla obtožiti.
Tudi drugi večer se ni mogla.
Tudi tretjega ne.
Nato je prišel četrti, mračen, z oblaki, ki so viseli prav pri tleh.
Počasi je začelo pršiti — hladen, pust dež, ki rosi počasi, toda zdržema.
Marija je pripravila čaj z rumom. Tonej
Ena laž je bila, ena beseda, na katero sem mislil mnogokdaj, mislil nanjo z gren= kobo v srcu.
»Ne ljubiš domovine, tujec si, brezdomo» vinee!«
Edino očitanje, ki mu nisem vedel ne od* govara, ne zagovora in mu ga še danes ne vem.
V molku je bil sram človeka, ki ne mara govoriti o svoji najgloblji ljubezni: ponos človeka, ki se ne zmeni za pocestno žalitev. V nobeni drugi laži, ocenjevalci moji, niste razodeli toliko slepote, nevednosti in gole zlohotnosti.
Oko, ozri se nazaj, prav do mraka otroš* kih let! Kam je letelo vse hrepenenje, komu je bila darovana najboljša moč srca in razuma, odkod je vrela, kam se je vračala vsa
se je usedel na svoje mesto in mirno mezi* kal prek mize.
»Nocoj je pusto zunaj. Takihle večerov sem se vselej bal. Kakor prihuljene vode so. Ne vidiš jim globine.«
Mariji so se tresle roke. Stvari po kovče* gih so čakale in pri Pavlinu je naročila voz, naj jo čaka ob šestih.
Nocoj se mora izpovedati.
Tonej pije čaj in gleda vanjo.
»Nemirna si videti.«
Hotela ga je pogledati, toda solze so ji zalile oči.
»Kaj ti je vendar?«
Vstal je in se sklonil čez njo.
S prstom je kakor z dolgo, ozko šivanko pokazala na zid, na otroško fotografijo.
»To je moj otrok. Takrat sem lagala, ko si me vprašal. Bala sem se, ker si me obso* dil v Cilki, ki mi je bila v grehu enaka. Zdaj vse veš in jutri zjutraj odidem.«
Položila je na mizo premestitveni dekret.
Tonej vzravnan strmi v mizo.
Marija čuti, kako se hrešče podirajo gra= dovi v Toneju, kako se lomijo sončne stav* be, kako padajo sanje.
»Odpusti, da nisem imela moči prej. La* gala sem sama sebi. Pojdi.«
Kakor velikanski stroj, ki se premika po daljnih vzvodih, se obrača Tonej proti vratom.
»Pojdi,« ponovi Marija.
Tonej odhaja. Marija sliši njegove težke stopinje po predsobi, po stopnicah.
»Ostani,« prosijo samo ustnice. Srce ne more. Potem sede in napiše pismo. Zunaj je tiho, deži pridržano.
Marija stoji sredi sobe. Groza jo je, kar
Za časa kralja Ludovika Filipa je živel na Francoskem znamenit čarodej, Robert Hondin po imenu. Nekega dne je dobil po* vabilo, naj pokaže svoje umetnosti in vragolije v dvorcu St. Cloud pred samim kra* Ijem.
Hondin si je za to predstavo iztuhtal po* sebno mojstrovino, za katero se je kajpada skrbno pripravil.
Pri kralju in njegovih dvorjanih si je izposodil šest žepnih robcev, katere je zavil v paket in ga položil na mizo. Nato je naprosil tri navzoče osebe, naj vsaka na ko* šček papirja napiše mesto, kamor naj pri* čara onih šest robcev v zavoju.
Ko je bilo to storjeno, je čarodej prosil kralja, naj on z vseh treh kosov papirja izbere ono mesto, ki se mu zdi najbolj pri* pravno.
»Poglejmo,« je dejal kralj Ludovik Filip, »kaj pravi prvi predlog: ,želel bi, da bi na* šli robce pod enim teh svečnikov pri peči.’ ■— Ne, to je preveč preprosto za našega čarodeja,« je nadaljeval kralj, »poglejmo na* slednjo željo: ,Zavoj z robci naj se znajde na kupoli Invalidske cerkve!’ — To bi že nekako šlo, toda kupola Invalidske cerkve je predaleč, — ne za robce, ampak za nas.«
Ko je kralj prečital tretjo željo, je sko* raj škodoželjno Vzkliknil:
»Gospod čarodej, prav močno se bojim, da vas bom spravil v zadrego. Tale tretja želja zahteva, da pričarate zavoj z robci pod korenine pomarančnega drevesa, ki stoji v drevoredu našega dvorca kot zadnje na de* sni strani.«
»Samo to. Veličanstvo?« se je hladnokrvno začudil čarodej. »Izvolite, ukažite in pokoril se bom.«
Kralj je medtem na tihem naročil neka*
radost in bolest? — Resnično, domovina, ni* sem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kakor solznomehkobni vzdihovalec, ki ti kadi v li* ce sladke dišave, da te skele uboge oči; lju* bil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zrno* tah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev!
Moje delo je knjige ljubezni -■ odpri ju domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog raz* sodi! Dal sem ti svoje Srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal?
se je bilo zgodilo. Izpovedala je svoj greh, razodela mu je praznoto svojega srca.
Sliši Tonejeve stopinje nad seboj. Kakor da se pogrezajo skoz strop in gredo ravno prek njene glave.
Marijo je strah, kakor da je sama z mr* tvim človekom v sobi.
Nato sname z zidu otrokovo sliko. Dro* ban obrazek je resen, skoraj jokav.
Poljubi jo in spravi v kovčeg. Pohištvo in drugo bo odpremila prijateljica Milena.
Ne more verjeti. Greh, ki ga je izpove* dala, leži zdaj izven nje, kakor nedonošen otrok, ki je mrtev. Lažje je v srcu. Samo Tonejeve stopinje nad glavo jo bolijo.
Ugasi luč. Tema je v sobi. Sede na po* stelji posluša korake nad seboj.
Ob šestih zjutraj pride Pavlinov hlapec z vozom. Bled stoji Tonej na vratih.
Marija mu seže v roko.
»Ostani, vseeno ostani!« jo zaprosi.
Ona ga pogleda s pordelimi očmi.
»Veš, kako si rekel takrat, ko si resnico govoril? Osutim rožam ne pomaga sonce. Ne sili me, ko ne morem.«
Sedla je na voz in hlapec je zamahnil z bičem. Dvignila je roko, toda Tonej je že utonil med vrati.
Bilo je megleno jutro in hladno, toda visoko nekje ned meglami je moralo sijati sonce.
Kolesnice za vozom je zalivala voda, za* kaj cesta je bila razmočena in Mariji se je zdelo, da je v teh kolesnicah njeno živi je* nje, ki ga ni mogla doseči.
Zamahnila je z roko, nato pa mimo ob* sedela.
terim svojim dvorjanom, naj takoj odidejo do omenjenega drevesa in naj ga strogo stražijo.
Nato je dejal na glas:
»Jaz sem se odločil za tretjo željo!«
Čarodej je na te kraljeve besede pokril zavoj z robci z neprozornim steklenim po* krovom, pograbil svojo čarodejno palico in začel nekaj skrivnostno mrmrati predse.. Ko je čez nekaj časa dvignil pokrov, zavoja z robci ni bilo več; namesto njega so presenečeni gledalci videli krotkega belega go* loba...
Nekaj časa so ljudje debelo strmeli v ne* žno živalico, toda kmalu so se spomnili, da se je treba sedaj prepričati, ali je čarodej res pričarala zavoj z robci pod pomarančno drevo. S kraljem na čelu so nemudoma od* hiteli v drevored oranžnih dreves.
Tu je kralj najprej .izprašal dvorjane, ki so stražili drevo, ali se je kdo medtem smukal okrog drevesa. Ko so ga le=ti zagotovili, da njihovim čuječim očem ne bi mogla uiti niti drobna miška, kaj šele živ človek, če* prav čarodej, je skomignil z rameni in škodoželjno se smehljajoč dejal čarodeju:
»Gospod čarodej, to pot sem pa prav mo* čno v strahu za vašo čarobno palico.«
Nato je naročil strežaju, naj brž pokliče vrtnarje, da izkopljelo zemljo okrog dreve* sa in pogledajo pod njegove korenine.
Vrtnarjem ni bilo treba dolgo kopati in vsem gledalcem je kar zastal dih, ko so iz* pod korenin drevesa potegnili majhen železen'zabojček. Bil je že močno načet od rje in je po vsem videzu moral že . dolgo vrsto let ležati pod zemljo.
Čudno najdbo so takoj izročili kralju. Vsi krog stoječi, pa so kar trepetali od nepotr* pcžljive radovednosti. Vsi skupaj so se vr* nili v dvorano, kjer je na mizi še zmerom ždel beli golob. In glej, golob je imel okrog vratu svilen trak in na njem je visel maj-hen, močno zarjavel ključ. Čarodej je kra* lju izročil ključ in ga naprosil, naj blago* voli lastnoročno odpreti zabojček.
Kralju se je tresla roka, ko je vrtel ključ v ključavnici.
Prvo, kar se je prikazalo na dan, je bil orumenel kos pergamenta, na katerem je bilo napisano tole;
»Dne 6. junija 1786 sem jaz, grof Balsa* mo Cagliost.ro, zakopal tale železen zabojček, v katerem je šest žepnih robcev, pod pomarančno drevo v drevoredu dvorca St. Cloud. čez 60 let točno istega dne bo, ta mboiček z robci služil pri čarodejski pred-, stav» ki se no vršila p^ed kraliem T.udovi--'vm Fi''’'P'--> !n	dvorjani.«
Kralj je bil vez nroč od presenečenja ir s hripavo zaklical:
»Tristo kosmatih! To je pa že od sile! To je bilo pa resnično čarodejstvo!«
Na dnu zabojčka je res ležalo šest žepnih robcev...
Ivan Cankar:
Iz bele krizanteme
Wehten emedej
Simon Jenko:
Srčno jih pozdravi
O večerni uri stal sem poleg Save; drla z glasnim šumom je z višav v nižave.
»Mladi fant iz zdrave, iz strani gorate grem na južne kraje, grem med svoje brate.«
Tak s šumečim glasom bistri val mi pravi.
Dam mu naročilo:
»Srčno jih pozdravi!«
Janez Trdina:
Kazen prvim ljudem
V	začetku so živeli ljudje brez velikega truda. Bog jim je bil podaril tako mogočno voljo, da so imeli vsega, karkoli so poželeli. Takrat ni bilo na svetu ne mrzle zime ne pekočega poletja. Vsako žito in drevje je zelenelo, cvetelo in rodilo sad vse leto, ka* dar je kdo sam hotel. Pšenica je bila še enkrat višja od sedanje in klasje ji je šlo od vrha do tal. Jed je trebalo za živež le pripraviti; drugega dela z njo ni bilo: vzra* sla in prišla je k ljudem sama od sebe. Člo* vek je rekel' jablani: »Daj mi zrelih ja* bolk!« — in tisti hip se je drevo napolnilo z najslajšimi jabolki in se je nagnilo k nje* mu, da bi jih natrgal, če ga je mikala riba ali kaka druga žival, priklical jo je z eno besedo k sebi in si jo skuhal ali spekel, ka* kor se mu je zljubilo.
V	tej obilnosti in sreči pa. so ljudje po* zabili Boga in so se razvadili. Začeli so se med sabo črtiti, preganjati in moriti. In de* lali so lahko drug drugemu strašno škodo, ker je bila njihova volja tako močna, da se je zgodila vsaka nesreča, ki jo je želel člo* vek svojemu bližnjemu. Mati je bila noje* voljna, da ji je Bog dal devet hčera in sa* mo enega sina, pa je velela: »O, da bi se ve, moje hčere, moja nadlega, izpremenile v ja* to belih gosi!« In kakor je to izustila, je zletela na ograjo jata devet belih gosi in z ograje je šla jata daleč naprej tja v de* veto deželo. Bratu so se sestre smilile in šel jih je iskat. »To pa je dolga povest,« je rekla starka, ki mi je to pravila, »in sem jo že pozabila; samo to vem, da je brat na* zadnje našel svoje sestre in jih je rešil ma* terinega prekletstva.«
Ali drugi ljudje niso bili vselej tako sre* čni. Hudobni sinovi so želeli staremu očetu, da se naj živ pogrezne v zemljo, in to se je res zgodilo. Prijatelj je hlinil prijatelju lju* bežen. Imel je na jeziku med, na srcu pa led. Želel je prijatelju, naj se utopi v kaplji vode, in to se je precej zgodilo.
Ko je Bog videl te in še mnoge druge ta* ke grdobe, se je pokesal, da je dal človeku tako močno voljo, in mu jo je vzel. Odslej je moral človek trdo delati, če je hotel ži= veti; brez truda se mu ni nobena želja več izpolnila.
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
Za dobro voljo
Stroga pokorščina Častnik (naroča slugi): »Tu sta dva ,ko* vača’ (— 20 din); za tega mi kupi varda-rie ,za tega pa slanine.«
Sluga (se zbegan kmalu vrne): »Gospod poročnik, .kovača’ sem dejal v žep in zdaj ne vem, za katerega naj kupim cigaret in za katerega slanine?«
Iz vojaške bolnice štabni zdravnik (asistentu):	»Gospod
kolega, mož na številki pet je izgubljen. Mene ne bo več, ker odpotujem za dva dni, sporočite mi pa, kdaj bo raztelešenje!« čez dva dni.	•
štabni zdravnik: »Zakaj mi pa niste spo* ročili, kdaj je bilo raztelešenje?«
Asistent: »Oprostite, gospod štabni zdravnik, mož je ozdravel in bo danes odpuščen iz bolnice.«
Štabni zdravnik: »To ni mogoče — po* tem ste ga pa napak zdravili!«
Pri naboru
Polkovni zdravnik: »Ali imate kako na* pako ?«
Rekrut: »Kratkoviden sem.«
Zdravnik:	»Kako mi morete to doka*
zati?«
Rekrut: »Prav lahko. Ali vidite oni že* belj na steni?«
Zdravnik: »Vidim.«
Rekrut: »Jaz ga pa ne vidim.«
Umevna previdnost Fant je bil obtožen, da je ukradel hlače. Branitelj ga je pa tako dobro zagovarjal, da je bi! oproščen. Po razpravi zapuščajo ■stranke dvorano, oproščenec pa še vednC sedi.
»No, zakaj ne greste tudi vi?« ga vprašs branitelj.
»Čakam, da odidejo tožitelj in priče,« od* govori fant, »sem namreč v ukradenih hla« čah.«
Podkožni obad ali zolj
Razumljivo je, da zaradi te nadloge ži* vali z e 1 o t r p i j o, slabo se pasejo, malo pridobivajo na teži ali pa tudi še shujšajo. Krave pa seveda izgubijo na mleku. Razen tega so take živali mnogo manj odporne proti raznim boleznim na paši.
V bubicah se nato razvijajo ličinke, ki hi» tro rastejo in dosežejo dolžino 2 do 3 cm, debele pa so do 1 cm. Po približno štirih mesecih popolnoma dorastejo, dozorijo in zapustijo v maju, juniju in juliju skozi luk» njice na koži živalsko telo in padejo na pa» šnik. Tu se hitro zarijejo v zemljo in s tem z a.b ubij o. Po štirih do šestih tednih iz» leti iz bube muha, ki spet takoj po oploditvi polaga jajčeca na kožo živali na paši.
Edino res uspešen način zatiranja tega mrčesa je v tem, da pravočasno ubije» mo ličinke pod kožo. Zato bi morali vsi kmetovalci skrbeti, da ne pride na pašo niti ena žival z živimi ličinkami pod kožo.
Prvotno so uničevali ličinke z raznimi ke»
Ko kruh zori
(NEKAJ NAVODIL ZA NAŠE
Na polju
Preglejmo krompirjeve njive in njive s peso. Gotovo so tu prazna mesta, ki jih zasadimo s sadikami krmne pese. Zato ima» mo na malem prostoru na vrtu že za ta pri» mer vedno pripravljene mlade pesine sa» dike.
V	mesecu juliju je žetev prvih oljnatih rastlin: repice, ogršice in lana.
V	mesecu juliju je pa tudi glavna žetev ozimin: ječmena, pšenice in rži. Nepravilno je z žetvijo čakati predolgo, ker začne zrno odpadati oziroma se klasje lomi; ravno ta» ko pa je tudi nepravilno z- četi z žetvijo žita prezgodaj, ko še ni popolnoma dozorelo, ker je izguba na teži prevelika, žito je do» zorelo za žetev, ko moremo zrno prelomiti na konici nohta.
Takoj po žetvi strnišča preorjemo in za» sejemo strniščne sadeže (ajda, repa, zelena krma). Zlasti je važno zasejati strnišča s krmnimi rastlinami, kot so koruza, razne žitne mešanice z grašico, ako bi drugače imeli premalo sena za jesensko krmljenje živine.
Travnike branamo.
Pri košnji detelje določimo gotovo povr* šino deteljišča za seme.
Pri deteljah in na travnikih s trojno ko» šnjo v mesecu juliju drugič kosimo.
Sadonosniki
Sadna drevesa, ki so s sadjem zelo oblo» žena in ako nam čas dopušča, pinciramo, to je odrežemo konice, vršičke vejic. Ta drevesa tudi zalivamo z gnojnico.
Pobiramo sadje, ki že odpada. Zelo zgo» dnje vrste sadja ta mesec že dozorevajo.
Koncem meseca moremo že pričeti z oku» branjem na speče oko.
Na breskvah se večkrat pojavi bolezen kodravost. Taka drevesa v juliju škropimo z raztopino solbarja.
75 let kmetijske visoke šole
mičnimi sredstvi in s petrolejem, s katerim so drgnili kožo. Ta sredstva pa so deloma predraga, deloma pa zelo nezanesljiva v učinku.
Najboljši in najbolj priporočljiv je tele način uničevanja ličink: z iglo, ki je na koncu ukrivljena in je podobna igli za kvač» kanje oziroma pletenje, nabodemo previdno skozi luknjico ličinko pod kožo. Nato ličin» ko malo dvignemo in s pomočjo pincete iz» vlečemo ličinko is vdolbine ter jo takoj uničimo.
Še bolj enostavno je, ako ličinko le malo izvlečemo skozi kožno luknjico in ta del nato s škarjami odrežemo. Takoj izteče skozi kožno luknjico kot bledo»rumenkasta gosta tekočina ostala telesna snov ličinke, čez nekaj dni pa iztisne govedo skozi kožo še kožico mrtve ličinke.
Ni pa dosti, da uničuje ličinke le en ali dva živinorejca, ostali pa pustijo, da se li» činke razvijejo, odpadejo na pašnik in ga tako ponovno okužijo, temveč morajo to storiti vsi.
Zaradi izredno velike škode, ki jo ta mr» čes povzroča leto za letom na zdravju go» vejih živali in predvsem na koži, bi morali tekom pomladi in poletja vsi živinorejci skrbeti, da ne ostane niti ena ličinka pod» kožnega govejega obada živa pod kožo ži= vali.
KMETOVALCE ZA JULIJ)
Na vrtu
Kopljemo zgodnji krompir.
Prazna mesta takoj prekopljemo oziro» ma prelopatimo in posejemo z jesensko in zimsko zelenjavo. Sadimo še lahko ohrovt, zimsko endivijo, kolerabice, glavnato sala», to. Sejemo pa zgodnje kolerabice, poletno redkvico, jesensko in zimsko redkev in ni» zki fižol za stročje.
Spravljamo že čebulo šalotko.
Kompostni kup premečemo.
P riživin i
Ako je velika vročina, svinje polivamo z vodo. Tudi kokoši varujemo pred preveliko vročino in jim nudimo vedno svežo pitno vodo. Mlade kokoši hitro rastejo, dobiti mo» rajo zato ne samo mehko krmo, ampak tudi krmo, ki vsebuje snovi, potrebne za tvorbo kosti.
Hleve zračimo. Podnevi naj bo v hlevih temno, da je v njih manj muh. Hleve pre» belimo z apnenim beležem.
Pri čebelnjaku
v. Glavna paša je ta mesec že končana. To» čimo strd. Roji navadno že niso več zaže» leni, zato jih ne dopuščamo, ako imamo panje s premakljivim satjem. Ako opazimo brezmatični panj, poskrbimo za matico iz panja, ki hoče še rojiti in si vzgajjt matice.
Okrog doma
Preglejmo stroje, ki jih bomo potrebo» vali takoj po žetvi in pri jesenski setvi; ti stroji so: mlatilnice, vejalniki ali čistilni stroji in trijerji.
Skrbeti moramo že za seme za jesensko setev. Zato mlatimo v razdobju, ki je med žetvijo rži in pšenice ter med žetvijo ovsa.
.Med žetvijo in po žetvi je najbolj primer» ni čas za uničevanje in zatiranje poljskih miši.
Psša ima izredno ugodne učinke na raz* voj živalskega telesa in splošno na zdravje živali.
Vendar pa so izpostavljene živali na paši tudi mnogim nevarnostim in boleznim, ki jih v hlevu ne dobijo.
Med nadloge, ki napadejo le živali na pa* ši, spadajo tudi ličinke ali ogrci podkožne» ga obada. Te ličinke, ki so res prava nad* loga, morejo izredno škodljivo vplivati na razvoj govejih živali na paši.
škoda, ki jo povzročajo te ličinke v naši živinoreji, gre letno v 100 in lOOtisoče ši* lingov.
Te ličinke ali ogrci so le razvojna stop» nja podkožnega govejega obada ali goveje» ga zolja,.
Poznamo dve vrsti podkožnega govejega obada: velikega in malega.
Veliki podkožni goveji obad je muha, 14 do 16 milimetrov dolga, njena temeljna bar» va je črna. Na prsnem in zadnjem delu te» lesa je poraščena z gostimi dlačicami in zato izgleda na teh delih zelenkasto*rume« ne barve, ker so dlačice take barve.
Mali podkožni goveji obad je muha, ki je malo manjša in ima dlačice na prsnem in zadnjem delu telesa belkaste barve.
Pri razpoznavanju podkožne« g a o b a d a moramo vedeti še, da niso pod» kožni obadi muhe, ki imajo rilček, katerega zapičijo v kožo in sesajo kri. Podkožni obad nima rilčka in sploh ni sposoben, da bi si mogel sam iskati hrano in bi jo mogel vsrkavati.
Zato tudi živijo ti obadi kot razvita žu» želka le malo dni. Ker ti podkožni obadi tu» di ne morejo daleč leteti, nastaja in se raz* množuje ta obad na pašniku, kjer že je. Le redko pride ta obad kot razvita žuželka, to» rej kot muha, z drugih pašnikov na pašni* ke, kjer ga še ni.
Podkožni goveji obad se plodi v mesecih junij, julij in avgust. Ob vročih in soparnih dneh prileplja samica jajčeca na kožo oziroma dlako živali na paši in to na tanke dele kože.
Iz jajčec se izležejo v treh do štirih dneh izredno male ličinke, ki si prevrtajo ta» koj pot skozi kožo v notranjost živalskega telesa. Po približno sedmih mesecih se po* javijo ličinke pod kožo na hrbtu, kjer na* stanejo znane male vzbočine, podobne ote* klinam.
Da morejo ličinke dihati, prebodejo oziro* ma zvrtajo skozi kožo okrogle luknjice in tako seveda izredno poškodujejo kožo in ji znižajo vrednost.
Živali, ki se pasejo le zvečer in zjutraj, med glavno vročino dneva pa so v hlevu, dobijo le redko ličinke tega obada. Živali pa, ki so preko celega dneva na paši in to predvsem mlade goveje živali, imajo več* krat po 50 do 100, pa tudi do 200 ličink pod hrbtno kožo, ena vzbočina je poleg drage.
Svinje -na sonce!
Ena največjih napak, ki jo naši svinje» rejci nikakor ne morejo opustiti, da imajo svinje poleti in pozimi, to je skozi celo leto, zaprte v temnih, vlažnih, zatohlih svinja* kih, kjer imajo živali komaj toliko prosto» ra, da se morejo obrniti.
Posledica tega je: počasen razvoj živali, nezadostno pridobivanje teže, slaba izraba krme, mnogo in neprestane bolezni, malo pujskov, velika izguba pri mladih živalih, z eno besedo: pri svinjereji je več izgube kot dobička.
Vsemu temu pa kaj lahko in hitro od* pomoremo s tem, da omogočimo živalim čim več gibanja na prostem. Za pitovne živali to že ni tako neobhodno potrebno, četudi tudi njim ne škoduje. Te živali naj imajo na prostem vsaj toliko prostora, d; sc mo* rejo temeljito sončiti.
Živali pa, ki še rastejo, ki jih še ne pita* mo, zlasti pa plemenske živali, potrebujejo nujno večje tekališče, večji prostor, kjer se lahko pasejo in tudi po mili volji rijejo po zemlji.
žuželke in razni ogrci, ki jih dobijo svi* nje v zemlji, so dobra beljakovinasta hrana, prst pa, ki jo svinje zrejo, jim je naravnost potrebna, zato koristna in nikakor škod» Ijiva.
Ako pa hočemo za svinje še posebno skr» beti, jim poskrbimo še možnost za kopanje. Nobena domača, žival se ne koplje tako rada kot pa svinja. Ako nima vode, se koplje tudi v gnojnici. Ni pa s tem rečeno, da je svinja nečista žival, ako se koplje v vsaki mlakuži; poskrbimo živalim za kopanje čl» sto vodo v plitvem bazenu, pa se ne bodo kopale v mlakuži in v gnojnici.
Že star pregovor pravi: Praksa brez te» orije je kakor slepec na veliki cesti in te* orija brez prakse je kakor voz brez osi.
To velja zlasti še v kmetijstvu, ki sicer po mnenju večine prebivalcev ni nič dru» gega kot le praksa, samo mehanično delo, kjer pač teorija nima nič opraviti.
Toda tudi kmetijstvo je znanost in v da* našnjem času tudi praktični kmetovalec brez uporabe izsledkov kmetijske znanosti v raznih kemijskih, geoloških, botaničnih in drugih laboratorijih pri vsej še tako veliki praktični pridnosti in marljivosti ne bi mo» gel shajati. Saj bi njegovi pridelki kljub ne» primerno napornemu delu bili tako nizki, da niti sam ne bi mogel živeti od pridelkov svojega dela.
Brez kmetijske znanosti ne bi vedeli sko» raj ničesar o sestavi zemlje, ne bi znali pra* vilno gnojiti, ne bi vedeli ničesar o življe* nju v zemlji, o razkrajanju zemeljskih del* cev. Ničesar ne bi vedeli o sestavi semen, o rasti in življenju ter potrebah rastline. Tudi ne bi vedeli ničesar ali le prav malo in ne» zadostno o življenju in potrebah naših ži* vali. In še mnogo, mnogo dragih zanimivih, pa še bolj koristnih stvari iz kmetijstva ne bi vedeli.
Najpreje so seveda kmetijska velepose» stva spoznala, da je za povečano in izbolj« šano kmetijsko proizvodnjo potrebno mno* go znanja. Zato so ti veleposestniki hoteli,
da imajo njihovi upravitelji poljedelskih in
gozdnih posestev čim večjo kmetijsko izo» brazbo.
Tako je prišlo v bivši avstro=ogrski mo* narhiji pred 75 leti, to je leta 1873, do usta» novitve kmetijske visoke škole na Dunaju.
Vse, kar je praktično kmetovanje dogna* Jo v tisoč in stoletjih, to naj bi ta visoka šola preiskala, preizkusila in ugotovila ter izpopolnila v znanstvenih zavodih.
Kakor so v začetku prišli iz te visoke šole za kmetijstvo le upravitelji raznih kmetijskih, to je poljedelskih in gozdnih veleposestev, pa sta se polagoma tekom let smer pouka in namen te šole spremenila.
Iz te šole je prihajalo vedno več inženir* jev za poljedelstvo in gozdarstvo, ki so v raznih upravnih službah in na nižjih kme* tijskih šolah ter v številnih tečajih kmečko prebivalstvo poučevali, kako mora uporab* Ijati v svojo in splošno korist in za pove* žanje ter izboljšanje kmetijske proizvodnje pridobitve in izsledke kmetijske znanosti.
Ta visoka šola za poljedelstvo in gozdar* stvo je bila dolgo časa edina te vrste v vsej bivši avstro*ogrski monarhiji in zato so tu* di Slovenci v vseh slovenskih pokrajinah dobivali vse pridobitve za izboljšanje kme» tijstva posredno od te najvišje znanstveno* praktične kmetijske ustanove.
Šele pozneje so bile ustanovljene visoke kmetijske šole v Pragi na češkem, v Lvovu v Galiciji (na bivšem Poljskem — v sedanji Ukrajihi), v Budimpešti na Madžarskem in končno šele leta 1010 tudi v Zagrebu ter eno telo pozneje v Zemunu pri Beogradu.
Slovenci do lanskega leta nismo imeli vi* šoke šole za kmetijstvo. Šele lani jeseni je
Evropski gospodarski
lu finantni položaj
Dopisnik lista »New York Times« poro» ča iz Basela o letnem poročilu, ki ga je iz* dala banka za mednarodno obračunavanje. To poročilo se zavzema za opustitev nepo» srednega nadzorstva nad cenami, produkci» jo in trgovino, ki so ga uvedli med vojno in za obnovitev predvojnega sistema cen, ki pa ga mora dobro nadzorovati denarna politi* ka. Objava letnega poročila te banke je ve» dno zelo važen gospodarski dogodek. No* ben drug pregled o gospodarskem razvoju ni tako zanimiv in he vpliva v toliki meri na mišljenje ljudi, ki delajo evropsko fi* nančno in gospodarsko politiko. Letošnje poročilo je še pomembnejše, ker so imeli se* stavljalci na razpolago takšne vire, ki jih nihče dragi nima. Naraščajoči ugled te banke je razviden tudi iz dejstva, da so bili na njenem letnem obenem zboru navzoči ne le guvernerji ali namestniki guvernerjev vseh evropskih svetovnih bank z izjemo Sovjetske zveze, Španije in Portugalske, temveč tudi podpredsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj, Robert Garner, zastopnik mednarodnega denarnega sklada Robert Triffin in zastopnika newyorske zvezne rezervne banke ter ameriškega za* kladnega ministrstva.
Iz tega poročila je razviden glavni za* ključek, da je Evropa že v dokajšnji meri popravila fizično škodo, ki je nastala med vojno, toda nered v trgovini in finančnem ustroju zavira njeno obnovo. Poročilo pra» vi, da je največja zmota naziranje, češ da bi mogla Evropa z nadaljevanjem medvoj» nih nadzorstev rešiti povojna gospodarska vprašanja. Za dosego gospodarskega ravno* vesja so potrebna učinkovitejša sredstva, kot pa je fizično nadzorstvo.
Poročilo nadaljuje: Zato je potrebno po» vrniti se k onim bistveno finančnim nači* nom nadzorstva, ki se je v zvezi z mehani* zrnom cen že ponovno izkazalo kot primer« no za uravnavanje plačilnih bilanc in za do* šego stabilizacije valut. Banka svari Evro* po, da je pri izdelovanju obnovitvenih na* Črtov šla preko zmogljivosti in ni upošte* vala pomanjkanje svojih najnujnejših su= rovin.
Poročilo nato našteva pet činiteljev, ki so v preteklosti neugodno vplivali na evropsko obnovo. Ti činitelji so prvič: skrajno huda zima v letu 1946/47, ki je škodovala indu* sirijski proizvodnji v Angliji in evropski žitni letini. Drugič: slaba letina v letu 1947. Tretjič: poglabljajoči se razkol med Vzho* dom in Zahodom, ki je neugodno vplival na trgovino med obema blokoma, četrtič: ni* zka proizvodnja v Nemčiji in temu odgo* varjajoč pomanjkljiv nemški izvoz. Petič: dejstvo, da je Britanija morala prepove* dati zamenjavanje funta v drage valute.
Poročilo tudi prvič navaja podrobnosti o dveh zelo spornih točkah: 1. o pogojih, pod katerimi je prejšnji mesec Mednarodna ban» ka za obnova in razvoj prodala Mednarodni banki za obračunavanja bone, drugič pa o razpolaganju z naropanim zlatom, ki ga je med vojno kupila od nemške državne banke, ne da bi vedela, da je to zlato naropano. Glede bonov Mednarodne banke pravi poro* čilo ,da so to švicarske dve in pol odstotne obligacije' švicarskih frankov, ki so plačlji» ve leta 1954 v serijah. Donos 17 milijonov švicarskih frankov je treba dati na razpo» lago nizozemski vladi. Čeprav je Mednarod* na banka za obračunavanje interno spreme« nila te bone v ameriške dolarje, ki jih je do* bila na razpolago, ko je ameriška vlada preklicala odredbo o zamrznenju te vsote, je vendar fond postal s tem razpoložljiv švicarski fond in to posojilo pomeni tako prvi poskus, da si je Mednarodna banka na» jela posojilo izven Združenih držav.
Poročilo pojasnjuje tudi, kako je Medna* rodna banka za obračunavanje nevede na* bavila zlato, ki so ga Nemci naropali v Belgiji. Ta banka je dobila po naročilu nemške državne banke za okoli 3,800.000 dolarjev v zlatu od švicarske narodne ban* ke kot del rednega plačila po Youngovem načrtu na račun nemških dolgov.
bil odprt prvi letnik kmetijske fakultete na vseučilišču v_ Ljubljani.
Ob 75 letnici te visoke šole za kmetijstvo na Duna ju moremo ugotoviti, koliko je na* predovala kmetijska veda v zadnjem triče* trt stoletju. Dalje moremo tudi ugotoviti, kolike važnosti za izboljšanje kmetijstva je kmetijsko šolstvo in to od najvišje do naj* nižje šole za kmetijstvo.
Pri tem pa moramo tudi ugotoviti,'da Slo* venci na Koroškem, četudi jih je največ kmečkega stanu, nimajo niti ene nižje kme* tijske šole. Ko v zadnjem času večkrat be» remo o ustanovitvi nove srednje kmetijske šole za alpske dežele na Tirolskem, ko bere» mo o raznih novih posebnih nižjih kmetij* sirih šolah in tečajih, moramo ugotoviti, da imajo med dragim i Slovenci na Koroškem žev skoraj 50 let obljubljeno tudi navadno nižjo kmetijsko šolo.
Stran 6 — številka 27
ht&tesivetdki se eib&mfo ed sumi k Umiku
(Napisal Ouisici Howe)
Pred kratkim se je zbralo v Chicagu 8000 ameriških znanstvenikov, kjer so čitali, po= slušali in obravnavali 1900 znanstvenih raz» prav z vseh področij. Udeležil sem se tega zborovanja kot dopisnik za Columbia Broadcasting System. Po vsem, kar sem bral, slišal in zvedel iz razgovorov z odlič» nimi zanstveniki, sem prišel do nekaterih jasnih zaključkov.
Če se hočem izraziti zelo na široko, potem lahko rečem, da je to zborovanje pokazalo, da najboljši možgani v Ameriki, ki se znan» stveno udejstvujejo, delajo v treh splošnih smereh:
1.	Večina od njih se prvenstveno posveča vprašanju, kako vpliva znanost na človeško osebnost.
2.	Veliko znanstvenikov se posveča tudi vprašanju razmerja med znanstvenikom in njegovo vlado.
3.	Nekateri izvajajo zelo specializirane znanstvene načrte, toda celo tisti znanstve» niki, ki so navidezno popolnoma zaprti v svoje laboratorije, vidijo, da njihovo delo neposredno vpliva na človekovo osebnost, oziroma na razmerje med znanostjo in družbo.
Predsednik zborovanja Conant iz Har» wa,rda je naglasil v svojem nagovoru člo» veške vrednote v znanosti. Rekel je, da se bodo morali kemiki in fiziki pričeti umikati biologom in psihologom. Ko so fiziki odkrili atomsko silo, so dosegli končno cilj, po ka» terem so fiziki stremeli skozi več stoletij. Omogočili so človeku, da postavi silo ve» soljstva v službo zadostitve človeških po» treb. Človek pa še ni dosegel tega, da bi imel v oblasti in da bi razumel samega se» be tako, kakor ima zdaj v oblasti in razu» me vesoljstvo.
Malo znanstvenikov si upa glasno pove» dati, da je nastal, oziroma da nastaja nov konflikt med znanostjo in vero. Dokler se je znanstvenik posvečal proučevanju fizič» nega vesoljstva — snovnemu svetu, v kate» rem živi, se giblje in biva — sta mogli zna»
Zakaj pa ne, porečejo nekatere napredne Evine potomke. Druge pa se bodo morda nejevoljno namrdnile ter iskale vseh mogo» čih izgovorov, s katerimi bi lahko uteme» Ijile dejstvo, da že v naprej odklanjajo dol» ga krila. — Dolga obleka da ni praktična, ker ovira pri hoji, se bodo izgovarjale. To» da, saj ženska itak ne sme korakati kakor kakšen grenadir, temveč mora lepo nežno drobiti korake. — Da je vroče v'đolgi oble» ki, bodo trdile. Ta izgovor še najmanj drži v našem alpskem ozemlju, saj je večinoma hladno. Posebno letos res ni nobene nevar» nosti, da bi se v plaščih ali jopicah zaredili molji, ker so stalno v rabi, vkljub temu, da koled: r kaže poletje. — Dolga obleka na»
ni lič
nost in vera živeti razmeroma v miru. Ko pa pričenja znanstvenik proučevati človeka in njegovo obnašanje, razmerje med člove» kom in človekom, učinkovanje okolja na našega duha in naše telo, sega na področje, ki ga smatra vera za svoje.
Vedno več znanstvenikov je prepričanih, da je treba razvozljati uganko o človeku. Posvečajo se zlasti proučevanju otroka. Več človeških lastnosti, ki se zdijo neločljive od našega značaja, lahko zasledujemo ter jih najdemo v naši okolici, pri prednikih, v družini in družbenih okolnostih. Iz tega pa sledi, da morejo starši oblikovati duše svo» jih otrok. Vse velike vere so v nekem smis» lu vedno priznavale to dejstvo in duhov» niki vseh ver se zelo trudijo, da bi vplivali na človekovo duševnost v mladostnih letih. Toda kar so v neštetih generacijah delali verni ljudje skoro nekako po naravnem in» stinktu, skušajo zdaj znanstveniki spraviti v formalni sistem.
Veliko pažnjo je človeštvo posvečalo tudi alkoholizmu. Vprašanje kroničnih pijancev je vedno vznemirjalo naše reformatorje. Duhovniki in politiki so skušali reševati to vprašanje z verskimi in političnimi sredstvi in so pri tem dosegali različne uspehe, vča» sih dobre, včasih slabe. Zdaj pa prihaja znanstvenik, ki vidi v alkoholizmu bolezen. Znanstveniki skušajo podobno reševati tudi druga vprašanja, ki so v zvezi z moralo, človekovim obnašanjem in s človekovim te» lesom. K študiju človeka spada tudi študij o družbi. Zato so znanstveniki na omenje» nem zborovanju govorili o socialnih in poli» tičnih vprašanjih. Odkritje atomskega orož» ja je dalo znanstveniku edinstveno po» membnost v naši družbi.
Tudi znanstveniki, ki se ne pečajo z atomskim raziskovanjem, se zavedajo jav» nega pomena svojega dela. Načelnik har» vardskega observatorija, dr. Harlow Shap» ley,_ je pozval svoje stanovske tovariše, naj aktivno posežejo v politiko. Dr. Shapley je eden najodličnejših ameriških znanstveni»
pravlja žensko starejšo, bodo modrovale tretje. — Brez skrbi, nova moda prinaša to» liko ljubkih posameznosti, kot so čipke, na» šitki, robčki, tesni životki, nežni rokavčki itd., da vse to poudarja mladost in svežost, če jo po drugi strani z dolgim krilom res morda odvzema.
Dejstvo, da se dolga obleka pri nas še ni mogla uveljaviti, je dokaz, da naš ženski svet ni voljan takoj sprejeti vsako novota» rijo. V tem se vsekakor zrcali nekaj dobre» ga, vendar pa ta odpor ne sme mejiti na trmo. Moda je kraljica, ki vlada ves civili» zirani svet. Zatorej nikakor ni mogoče, da bi morda napravila kje izjemo ter predpi» sala. ravno našim ženskam drugačne obleke kakor drugje po svetu. Ne, moda enostavno predpiše nekaj novega in se ne ozira na iz» govore. Kdor se ji skuša upirati, ga obdolže nazadnjaštva. če torej ženske na Koroškem mislijo, da bodo morda lahko one same pre» magale modo, se varajo, kajti podlegle so ji že ženske po svetovnih središčih, kot so London in Pariz, pa tudi blizu naše zemlje na Dunaju in v sončnem Trstu.
Samo eden izgovorov je morda tehten in opravičljiv, namreč: saj si v tej draginji ni mogoče nabaviti novih oblek. Res je, zato pa bomo zmetale vse obleke iz omar ter naj» prej premislile, kako bi jih »modernizirale«.
Če ima obleka širok spodnji rob, kar je pri boljših oblekah slučaj, tedaj problem ni tako velik. Enostavno odparamo rob in ga podložimo z drugim blagom ali s trakom, ki ga v ta namen kupimo v trgovini. Če pa ka» tero obleko ne moremo podaljšati na ta na» čin, si pomagamo drugače.
Vzamemo na primer iz košarice za šiva» nje kakšen ostanek blaga iste obleke, ga razrežemo v proge in prišijemo ob spod» njem robu. Paziti moramo seveda, če je bla» go črtasto ali vzorčasto, da oba robova pravilno zložimo ter se tako črte stekajo in vzorci lepo ujemajo. Če pravilno postopamo, se bo komaj poznalo, da je obleka zdaljša» na ter bo izgledala, kot bi bila že ukrojena po novi modi.
Če pa nimamo niti koščka istega blaga, po« gledamo, ali si morda, ne bi lahko pomagale s kakšnim drugim blagom, in sicer, če je obleka vzorčasta, vzamemo blago v barvi enega izmed vzorcev, če pa je enobarvna, vzamemo takšno blago, čigar barva se lepo ujema z barvo obleke. Iz tega blaga vlo» žimo odspodaj primerno široko progo. Da pa se ne bi takoj opazilo, da je obleka zdalj» šana, napravimo iz istega blaga tudi gumbe in pas ali morda ovratnik in manšete ali našitke, kakor pač zahteva slog posamezne obleke.
Tudi si lahko napravimo drobno nabrani našitek (volano) v obliki pasu in jo priši»
kov. On govori z veliko prepričevalno silo, toda ne bil bi odkrit in pošten, če bi trdil, da govori v imenu večine svojih tovarišev. Ne gre za to, da bi večina znanstvenikov ne imela podobnih političnih nazorov kakor dr. Shapley, toda oni skušajo ostati nad ali izven politične borbe.
Če je javnost pričakovala, da bodo znan» stveniki na tem zborovanju govorili o zdravljenju raka ali prehlada, potem svojih znanstvenikov ne pozna. Na tem zborova» nju niso govorili o izumih. Najboljši mož» gani ameriške znanosti se ne zanimajo za to, kako bi pocenili nylonske nogavice ali izdelovali boljše priprave za pomivanje po» sode. Njim gre za izume, ki jih potem lah» ko uporabijo praktični inženirji za izbolj» šanje naše udobnosti ali za odpravo kake neudobnosti. Edino kar sem na tem zboro» vanju slišal, je bil nasvet nekega dentista, ki je rekel, da si moraš umiti zobe deset minut po vsaki jedi, kajti sicer je vseeno, če si jih umiješ ali ne. Jaz nisem prepričan v ta nasvet in tudi večina dentistov ne. Toda če se ga hočete poslužiti in če želite biti popolnoma zdravi, potem je to edina stvar, ki sem jo odnesel s tega zborovanja za vašo praktično uporabo.
V Chicago nisem šel v' pričakovanju, da bi kak znanstvenik podal kako sporočilo, ki bi pretreslo svet. Tja me je peljalo le upanje, da bom mogel videti, v kakšno smer se nagibajo naši najboljši znanstve« niki. V tem upanju nisem bil razočaran. Naj vam torej povem zaključke, ki sem si jih naredil:
Fizična znanost se umika biološki zna» nosti.
Namesto snovi postaja človek prvenstve» ni predmet znanstvenega raziskovanja.
Vedno več znanstvenikov gleda na člove« ka kot na družbeno bitje. Vsi tisti, ki se specializirajo v raznih znanstvenih strokah, se vedno bolj obračajo k proučevanju so» cialnih pravic.
jemo na spodnji rob krila. Podoben ožji na» šitek iz istega blaga lahko prišijemo na prsih, ob vratnem izrezu in rokavcih ter tako ustvarimo skladnost na obleki.
V skrajnem slučaju lahko napravimo iz dveh obnošenih oblek eno novo. Znano je, da se obleka v zgornjem delu (pod pazdu» 1 n z hrbtu itd.) najprej strga, medtem
ßottdon
ko je^ krilo še trpežno, če imamo torej dve obnošeni obleki, eno pisano, a drugo eno» barvno, lahko napravimo iz enobarvne pri« merno dolgo krilo, iz pisane pa jopico in do» hile bomo lep poletni »komplet«. Pripom« niti je še treba, da je oni del krila, ki pride pod jopico, lahko iz drugačnega blaga, ker se ne vidi.
Ko smo tako »modernizirale« stare oble« ke in je naša »garderoba« zadobila nov vi» dez, poglejmo še v našo blagajno, če ta do« pušča, da si nabavimo vsaj eno novo pra» žnjo obleko. Tukaj bomo seveda posegle po najnovejših modelih. Morda bi kateri izmed vas ugajala ena teh dveh oblek, ki ju vidite na slikah ?!
Znameniti lalnii knjig
Posebno mesto med uzmoviči zavzemajo tatovi knjig in tukaj jih hočemo nekatere imenovati.
Pričnimo koj od začetka. Komaj so leta 1440 pričeli tiskati prve knjige, se je imo« vitih slojev poprijela strast za zbiranje knjig, in kot so se v prejšnjih stoletjih me» nihi pri prepisovanju knjig trudili z ole« pšavanjem prvih črk (inicial), tako so tedaj pazili, da so knjigam preskrbeli lepo vezavo iz ebenovine, z zlatom obrobljene i .t. d. Ta dragocena vezava je predvsem zanimala leta 1492 magistra Silvana iz Kelmorajna. Kot domači učitelj v najbolj imovitih hišah je imel dostop tudi do knjižnice in tako je v teku dveh let pokral 462 knjig, kar je bilo za tiste čase, ko je bila knjiga silno redka, ogromna vrednost. Prodajal jih je na Francosko in v Italijo. Sle» dnjič so ga zasačili pri tatvini nekega lepo vezanega sv. pisma ter ga kratko malo septembra 1492 obesili.
Drugi znan »bukvarski« tat je bil knjiž» njičar Sacgues Milvano na berlinskem kra« Ijevem dvoru. Mesto je dobil na Voltaire» vo priporočilo. Kraljevi služabniki niso mogli trpeti osovraženega Francoza, čeprav je bil učenjak in je govoril gladko sedem jezikom. Čudno se jim je zdelo leta 1759, da je vsak mesec pošiljal po pošti v Pariz težek zavoj. Ko je nekoč poštar v Berlinu slučaj« no odprl en zavoj, je opazil v njem drago» cene rokopise in knjige s pečati kraljeve knjižnice. Takoj ga je naznanil kralju Fri« deriku II., ki ga je v navzočnosti Voltairea dobro oštel. Ko pa je po pregledu knjižnice spoznal, da manjka nekaj stotin dragocenih knjig, ga je pognal za vselej iz pruske i države.
Ob istem času se je morala v Londonu pred sodnijo zagovarjati radi tatvine neka lady Dunston, ki je bila plemenitega pore« kla. Kot vdova je obubožala ter si s tatvino knjig iz plemenitaških knjižic pomagala. Kot dobro učena ženska je znala ločiti pleve od klenega zrna ter je kradla le prvovrstne knjige, katere je potem za drag de» nar prodajala, dokler je ni neki lord skri« vaj našel, ko je tlačila v svoj posebno ve« liki žep neko dragoceno knjigo iz njegove knjižnice. Po enoletnem preiskovalnem zs = poru se je še dobro zmazala radi tatvine v 192 privatnih knjižnicah, ker se je posrečilo njenim zagovornikom, da so jo zdravniki proglasil za neumno ter jo spravili v norišnico.
J ko hočemo po vrsti nadaljevati z našte»
...' no teh izrednih tatov, naj pride prvi
na vrsto italijanski grof Cavucci detla Se« n o! a, na vsak način največ ji tat v tej stro« ki. Najprej je bil nastavljen v Piši kot pro« fesor matematike, toda moral je kmalu opustiti to mesto, ker si je svojevoljno povišal plačo s tem, da je prodajal knjige iz vseučiliščne knjižnice.
Vkljub temu je dobil kmalu nato službo višjega oskrbnika pariške državne knjižnice in tu je bil v pravem pomenu besede po« stavljen kozel za vrtnarja. V.kratkem času je pokral knjig za pol milijona frankov. Ko ni mogel več prikriti svoje izredne obrti, jo je popihal v London. Tu si je dal izstaviti od odličnih zdravnikov spričevalo, da ima bolezen »kleptomanijo« to je nagnjenje k tatvini.
Splošno je znano od tega kleptomana nje» govo odlično delo »Zgodovina računske vrednosti« in svet ga časti. Pri tem pa po« žabi, da je bil ta mož prvovrsten uzmovič.
Enako je ravnal nemški filolog Bernhard Thiersch, kateremu so postavili spomenik v njegovem rojstnem kraju, in vendar je ta mož izropal knjižnico v Dortmundu in Hal« berstsdtu.
K tem odličnim bukvarskim tatovom moramo prišteti laškega učenjaka, profesorja Zaniboni iz Neaplja, ki je pokral za nekaj stotisoč knjig in jih prodal v Ameriko, odkoder se ne bodo več vrnile.
PRANJE IN LIKANJE UMETNE SVILE
Izkušena gospodinja dobro ve, da se bombaževina in umetna svila ne sme na
A n?čin prati in likati. Vlaga in gorkota vpiivrta različno na bombaževino in na umetno svilo. Bombaževino mokrota krepi, a svilo slabi. Umetno svilo je treba zato bolj previdno prati in likati. Tudi gorkota prav lahko' pokvari svilo, na kar je treba prav posebno paziti pri likanju. Svila se mora prav nalahko malo ovlažiti in likalnik ne sme biti prevroč. Likati se mora na» lahko notranja stran tkanine v smeri tkiva.
LUŠČENJE TRDO KUHANIH JAJC POD VODO
Lušči trdo kuhana jajca pod tekočo vo« do. čim je jajce skuhano, ga ohladi v te» koči vodi. Poči lupino in zmehčaj jo s tem, da jo mencaš v rokah. Drži jajce pod vodo in začni ga lupiti na debelem koncu, kjer se nahaja pod lupino praznina. Takojšnja ohla» ditev pod vodo ima tudi to prednost, da prepreči tvoritev črnega obroča, ki se pri trdo kuhanem jajcu včasih pokaže okrog rumenjaka.
SAMO ZA
ŽEMSKE:

^Dolae obleke/
ŠKOCIJAN PRI KLOPINJU
Saj bi bralcem »Kronike« radi večkrat kaj povedali iz našega kraja, toda odkar je vse kulturno=prosvetno delo umrlo, nas ne pretresajo večji dogodki.
Omenimo naj naše otroke prvoobhajan» ce. V nedeljo 6. junija jih je pristopilo okrog 50.k prvemu sv., obhajilu. Proslava tega dne je bila na višku in marsikateremu se.je orosilo oko, ko je pomislil nazaj na dni svoje mladosti. V cerkvi sta pozdravili prvpobhajance dve deklici v domačem je= ziku. Prvoobhajanci so bili po cerkvenem slavju odlično pogoščeni tako, da se bodo tega gotovo spominjali.
V četrtek 17. junija pa so šolski otroci naredili pod vodstvom domačih učiteljev izlet v najlepše in najslavnejše kraje naše Koroške. Bili so v Krki, kjer so jim dos mači bogoslovci razkazali znamenitosti, na Ostrovici so se zamislili v težke boje kme» tov z graščaki, ob knežjem kamnu na Gos» posvetskem polju so se pa zamislili v čase, ko.je slovensko ljudstvo ustoličevalo svoje vojvode in izročalo oblast v njihove roke, da bi pravično vladali. Na vsej poti je šo» larje spremljala vesela domača pesem.
Tujci vedno bolj prihajajo v naš leto» viški kraj. Tudi večja otroška kolonija je pri Žamanjskem jezeru.
RINKOLE
Po dolgem času se zopet enkrat oglaša« mo v »Kroniki«, čeprav mislite, da smo že vsi pomrli. Še živimo in pridno delamo; ne» katerim hodi še celo ženitev na misel. Per* dutov Polte j si je mislil: Vse se ženi in moži, zakaj bi se pa še jaz ne. Saj tudi jaz davke plačujem, kakor drugi. To si je pa samo mislil in ni nobenemu povedal, dokler ni bil skrajni čas. Nekega lepega dne jo je kar na lepem zavil proti šmarjeti. Po hu« dih šmarjeških klancih se je spehal, in ker je bil truden, se je ustavil pri Kosovih, kjer so imeli brhko Pavlo. Sa j tako je pripove» doval. Mi mu seveda ne verjamo več, ker ,31. maja je bila poroka in je odpeljal Pav* lo pred oltar. Sedaj že vemo, zakaj se je ustavil ravno pri Kosovih. Ženitovanje je bilo pri Juriju v šmarjeti. Bilo je veselo in vse dobre volje. Ko pa je bilo vse naj» bolj dobre volje in živahno, je nevesta na* enkrat opazila, da je zmanjkalo ženina. Stara navada je, da če gre ženin v drugo vas po nevesto, tedaj imajo pravico doma* ča dekleta ukrasti ženina. To se je tudi na tem ženitovanju zgodilo in dekleta so od* peljala ženina k bližnjemu sosedu. Z njimi so šli tudi fantje z godbo. Pri sosedu so peli in se veselili ter zbijali šale, dokler ni prišla nevesta s starešino ponj. Ko je ne* vesta stopila s svojim spremljevalci v hišo, se je vnel »boj« za ženina. Po stari navadi so se dekleta pogodila z nevesto in dala ne* vesti ženina pod gotovimi pogoji nazaj. Z godbo, med vriskanjem in petjem so od» šli vsi skupaj nazaj k Juriju in se veselili
MAOSER KAREL*
ü fl e m e i
ROMAN
(Nadaljevanje)
16.
Pred kapelo se ni zganila niti stopinja. Molk je bil globok kakor morje. In v tem molku je Klemen iskal starega Klemena, študenta, razigranega in veselega, iskal je svoje ljube gore, rože in brežbrežno nebo, kamor je nekoč pripenjal svoje misli kakor zvezde.
Nič ni zazvenelo iz molka. Kakor poto* pljena Atlantida je bila preteklost, mirna, tiha.
Jelka je odšla mimo in zdela se mu je, da je odtrgan čoln, ki ga je zgrabila močna pomladna voda.
Nato se je zagledal v oltar. Omahovaje je vstal in po prstih odšel do oltarne stepni* ce ter pokleknil.
»Domine, ecce, ađsum.«
Gospod, tu sem. Sam vzemi, kar je še ostalo.
In kakor da so zazveneli posrebreni sve» čniki, je zapela misel v srcu.
»Nisi sam. Veliko jih imaš in vsi so tvoji in moji. Kremenčevi in Jakopinovi, Resni* kovi in Koritnikovi. Kdor veliko izgubi, vse najde.«
Čudna, medleča sladkost kaplja v Klemenovo dušo. Sladkost, ki je prepojena s skrbjo za neznane ljudi, za tisoče, ki jih bo v življenju srečal.
Ecce, adsurru
Pokleknil je in spet po prstih odšel. Tiho
do konca ženitovanja. Novoporočencema želimo mnogo sreče, zadovoljstva in blago» slova božjega.
SOVCE PRI PODKLOŠTRU
Kot skrito ptičje gnezdo tiči mala vasica v lepi prijazni dolinici. Od zapada jo opa* zuje razdrapani Dobrač, na vzhodu pa se strmo spušča z bogatimi gozdovi obrasla gora Peč. Na njej se nahaja tromeja. V Sovčah vlada mirno življenje. Le tupatam zaide kak avto ali motor, ne vem če pomo* torna. Šolskega poslopja nimamo. Naša mladina mora zato hoditi v polure odda» Ijeni Podklošter. Imamo pa nad vasjo lepo cerkvico. Ta nikoli ne samuje. Okoli nje stanujejo naši rajni. Tudi mi zahajamo radi notri.
Sovčani se pečamo najraje s poljedel» stvom. Hiše so priproste in nepravilno po» sejane ob obeh straneh ceste, ki se vije skozi vas. Bogastva v pravem pomenu be* sede tu ne poznamo, vendar ne smete misli* ti, da so tu doma samo berači. Tu sede tu* di precej premožni posestniki.
Prebivalci govore mehko ziljsko narečje, kljub temu se nekateri radi šopirijo z tujo govorico, uverjeni menda, da se s tem po» kažejo bolj kulturne in ugledne... Našo* pirjene srake!!!
Mladina, željna bolj po udobju, rada za» pušča svojo rodno grudo, sili v tovarne in v mesta.
Ker so Sovce obmejna vas, je bilo pred vojno tu precej živahno. Sovčani so radi posečali, kakor tudi drugi, svoje znance za mejo. Od takih sestankov so bile objestran* ske ugodnosti. Vojna je te prijazne sestan* ke prekinila in onemogočila v škodo vseh. Na jugoslovanski strani stoji močen »že* lezni zastor.« Tu je sploh onemogočeno ob* čevanje. Vse je zamrlo. Vsak prestop je drastično kaznovan ... Svobodnejši pa je pogled v Italijo. Tu je normalno življenje.
Ker nam je onemogočeno obširnejše ob» zorje, zato se pa bolj udejstvujemo doma. Za nas Sovčane so najlepši dnevi v letu me* seča junija. V tem času imamo svoje vsa* kolet.no »žegnanje«. Da vidite, kako je te» daj vse razgibano tu pri nas! Dopoldne cerkvene svečanosti, popoldne pa holadri, holadra.
Letos nam vreme ni bilo preveč naklo* njeno. Lilo je skoro ves dan. No pa kljub temu smo zadovoljni in Bogu hvaležni za dež. Naše polje je zahrepenelo po njem.
Pri naših »žegnanjih« pa zavzema važ» no mesto »štebvanje«. To ne sme izostati nikjer v ziljski dolini, zato smo vse napra» vili, da pride tudi ono na vrsto. Okoli 4. ure so se razgubili težki oblaki, sonce je zasijalo in naši fantje so izrabili to priliko, da so hitro zasedli iskre konje ter napadli že pripravljeni čeber. Po nekaj »naskokih« je ležal razsut na tleh.
Sedaj je oživelo življenje pri Puharju. Mladina, poprej nekoliko nevoljna radi sla* bega vremena, je sedaj pritisnila na plesni
#
je zaprl vrata. Tudi na hodnik je sijalo sonce.
Počasi je stopal, proti svoji sobi. Moškaj je nepremično sedel za mizo in se mučil z dolgimi latinskimi stavki iz Tomaževe Summae.
Klemen je vedel, da ta dan ne more štu» dirati.
Kakor iz navade je segel po latinskem svetem pismu in poiskal mesto v sv. Pavlu, ki ga je znal že na pamet.
Bral je z zaprtimi očmi.
»Caritas patiens est, benigna est: caritas non aemulatur, non agit perperam, non in* flatur, non est ambitiosa, non quaerit, quae suae sunt, non irritatur, non cogitat ma* lum, non gaudet super iniquitate, congau* det autem veritati: omnia suffert, omnia credit, omnia sperat, omnia sustinet.« — (1 Cor. 13.)
Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva: ljubezen se ne hlini, ne dela hudega, se ne napihuje, se ne povišuje, ne išče svojega, se ne jezi, ne misli slabega, ne veseli se kri» vice, veseli pa se resnice: vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse prenaša.
Na pamet je znal Klemen vse te besede. Stokrat jih je že prebral, v srcu so bile, toda sebi ni veroval, da je mogel nekdo tako le» po zapisati. Moral jih je brati, da je videl, da so resnično zapisane.
Ko je Moškaj vstal in odšel na hodnik, je Klemen poljubil sveto pismo in ga s tresočimi se rokami porinil nazaj med druge knjige.
Nato je segel po dnevniku, v katerega je zapisoval doživetja iz »Sibirije«.
»Zaprl sem zadnja vrata in ogradil sem se z zidom. Trnje sem, pa bi rad rodil grozdje.
Rad bi bil kruh in sol za vse, ki so reveži.
Rad bi bil voda vsem, ki so žejni. Vsaj voda, če sem preslab za vino. Naj me raz« jedo skrbi za druge, da bom prodal svoje
prostor. Kakor sitni komarji so delali na* potje zijavi otroci.
Pozno v noč, zdi se mi v rano jutro, je odmevalo po selu vriskanje in vedno se po» navijajoče melodije od vseh strani zbra* nih godcev.
Tako je minulo zopet eno leto. Nadejamo se, da bo prihodnje »žegnanje« v boljših razmerah...
OBIRSKO
Naj se po dolgem času spet enkrat ogla» simo tudi z Obirskega. Smo sicer daleč, pa vendar z zanimanjem zasledujemo vse, kar nam lepega in zanimivega pišete v »Koroški kroniki«.
23. VI. smo imeli pri nas vedno češčenje, ki je bilo prav lepo obiskano. Dopoldne smo imeli kar štiri sv. maše. G. dekan so po otroški maši izpraševali šoloobvezne otro» ke verouk. Otroci so pokazali dosti znanja. Pozna se skrbnost gospoda župnika, ki jih z vso ljubeznijo vzgaja in vodi na prava po» ta, da bodo v življenju sposobni in pošteni ljudje. Vse popoldne smo menjaje molili rožni venec, zvečer pa smo imeli litanije z lepim govorom in blagoslovom.
Istočasno smo tudi obhajali praznik Ja* neza Krstnika, ki je naš cerkveni patron. Prangali pa smo v nedeljo. Spet smo imeli dve maši. Ljudi je bilo res veliko. Domači pevci so na oba praznika prav lepo peli pri vseh sv. mašah.
Škoda, da selske pevke, ki so se sprva najavile za prvo mašo, niso prišle. Seveda taka netočnost in neresnost ni na mestu, posebno ker gre za petje v cerkvi, torej v božjo čast.
še bolj pa smo bili presenečeni, ko so tudi pri glavni maši in pranganju prepe* vali le domači pevci. Pa ne, da bi nam do* mači ne bili všeč. To ne! Le štirinajst dni sem, so govorili, da bo pel moški pevski zbor pod vodstvom g. Hartmana. Fante in pevovodjo smo sicer videli na koru. Zakaj pa so se skujali, pa res ne vemo. Sicer pa je lepo in prav, da se gostovanje lepo prijavi po ljudeh, ki imajo pri stvari kaj besede. Razna ovinkarjenja pa gotovo niso na me» stu.
Veseli smo, če nam zapojejo tedaj tudi kaki pevci, ki so rnorda bolj izurjeni kot smo mi, le takta bi želeli vsaj toliko, koli» kor ga tudi med kmeti poznamo.
Neizogibni ples seveda tudi ni izostal.
Sicer pa pridno delamo. Sedaj smo že po* sejali ajdo in s seeo smo tudi že pričeli. Le vreme nam nagaja. Žita pa nam je zadnji sneg precej polegel. Spet s skrbjo zremo v bodočnost. Tudi sadja ne bo veliko in drugo leto bo bolj malo mošta in suhega sadja.
Upamo, da je za enkrat dovolj. Ko bo spet kaj novega, se bomo pa spet oglasili.
Kupile
ffQCßum Kotoblke*
83 posnetkov s Koroške Cena 30 šilingov
f.» •-"-m. -v-
življenje za najvišjo ceno. Vse svoje sile hočem posvetiti barakarski koloniji, posebno otrokom. Tako mi Bog pomagaj!«
Odložil je pero in zdelo se mu je, da je z nekaj besedami začrtal svojo pot.
In kakor da se je ustrašil velike naloge, je skoraj na glas dejal:
»Nikogar nimam. Zato sem sam, da bom lahko vseh. Deo gratias.«
Zaprl je dnevnik in se zagledal skoz okno.
Pomladni vetrovi so topili sneg. Ni mogel strpeti. Odprl je okno in se nagnil čezenj. Ko se je zravnal, je zadihal, kakor da so pomladni vetrovi šli skozenj, odnesli vse težke misli in pustili v njem samo duh po zvončkih, kurjicah, trobenticah in po grmi* častiti velikonočnicah.
Caritas omnia sustinet.
Ljubezen vse vzdrži.
Klemen se je spet z ihto vrgel v študij. Poleg predmetov na univerzi je preštudiral sociologijo, delavska gibanja, lotil se je ce* lo psihologije. Vsemu bi rad prišel do konca.
Barakarska kolonija je bila središče nje» govih misli. Ni zamudil trenutka, da ne bi storil koraka naprej v svojih načrtih.
študij in načrti so mu vzeli ves čas. Zve» čer ni legel nikoli pred deseto. Ko je Moškaj legel, se mu je zdelo, da so se mu misli šele prav odprle. Hrepenel je, da bi se dokopal do načrta, ki bi bil izvedljiv, s katerim bi mogel brez skrbi stopiti pred svojega škofa.
»Prevzvišeni, našel sem rešitev.«
Vse v njem je trepetalo ob misli, da bi se ordinarij vnel za njegov načrt. Misel na uspeh ga je upijanjala. Stokrat na dan je skušal devati samega sebe nazaj.
Festina lente! Hiti počasi!
Ali niso morda vsi ti načrti računi brez krčmarja? Kaj, če se mu škof samo prijazno nasmehne in ga ošine s svojimi vodeno modrimi očmi.

©Đ PETKA BO PETKA
Znaki pretekle vojne počasi izginjajo tu* di v Celovcu. Dolgo je to trajalo, da so za* čeli popravljati in graditi. Ta gradbena po* časnost in brezbrižnost res ni delala pose» bne časti glavnemu mestu Koroške, da je po treh letih bombardiranja izgledalo skoraj tako, kot prvi dan po bombardiranju.
Na živilskem trgu vlada velika živahnost in smo letos precej dobro založeni z žele* njavo. Gospodinje so najbolj vesele čebule, ki se sedaj dobi v prosti prodaji in stane 5 šil. kilogram. Prva zelenjava je bila dra* ga, sedaj pa so že padle cene in so se po* cenile zlasti kumare, grah in solata. Prve kumare so bile 7.80 Šil. kg, sedaj so šle pa na 4 šil. za kg. Tudi češnje smo dobili in so bile prve po 8 šil., domače pa so bile v ponedeljek 6.20 za kg. Drag je prvi krompir in sicer 1.40 za kg. Limon je zadosti in so po 60 grošev komad. Ker smo že pri živil» skem trgu, naj omenimo še to, da bo od
1.	julija naprej živilski trg na Benediktin* skem trgu, kamor se bodo branjarji preše* lili z vso kramo.
Po zamenjavi novega šilinga so izložbe po trgovinah dobile čisto drugo lice. Vse polno se že dobi raznovrstnega blaga kot na primer: srajce, obleke, perilo, brisače, posteljne odeje in drugih stvari, za katere je^bila še pred pol leta stiska in se jih je težko dobilo. Stvari se dobijo na »Liefer* zusage«, ponekod pa tudi že v prosti prodaji. Dalja se dobijo motorna kolesa in kolesa, celo že na obroke, vse v prosti prodaji. Tudi z železnino je sedaj že veliko boljše, kar pride v poštev zlasti za naše podeželje. Do« be se vse vrste žarnic, električnih svetilk, likalniki, žica in druge električne stvari.
N? jhujša stiska je sedaj za meso in so me* snice skoraj kar stalno zaprte, ker mesarji nimajo nobenega mesa.
Deželno gledališče je sedaj zaprto in je seda j v gledališču kino. Trenutno igra ame» riški film »Zaprto nebo«, ki ga je vredno pogledati. Film je v nemščini. Od kulturnih prireditev naj še omenimo Haydnov ora* torij »Stvarjenje«, ki ga bodo izvajali v nedeljo 4. julija ob 20 uri v mestnem gleda* lišču. To bo gotovo ena prvovrstnih glasbe» nih prireditev.
Iz tiskarne »Carinthia«, kjer tiskajo na* kaznice, je bilo ukradenih 1635 živilskih na* kaznic za 43. periodo. Neznani uzmovič, ki jih je odnesel, je bil tudi šaljiv človek, ker je pustil listek z napisom: »Postrezite si sami«.
»Gospod Gornik, prvo je študij. Načrte prepustite drugim.«
Kaj naj bi tedaj odgovoril?
Klemen sam ne ve. Samo lista po dnevni* ku in pregleduje skice. Kapelica bi stala na prostem med Zajčevo in Sernjavskijevo ba» rako. Stolp bi bil majhen. Glavno, da bi bila kapelica dovolj prostorna. Tudi zakristija je lahko prav majhna. Iz zakristije bi vo» dila vrata v stanovanje. Preprosta sobica in prostorček, kjer bi bil lahko sam v urah, ko bi pristinila samota in morda še razočara* nje.
Razočaranja. Ob teh se je Klemen velikokrat ustavil. Sladkosti duhovniškega življe» nja, o katerih je sanjal, ni še občutil. Od vsepovsod se mu je rogala samo trdota, trnjeva pot. Počasi se trgajo tople vezi, vedno jasneje vidi, kako bo nazadnje osamel.
Kakor težka pest prihaja Resnik.
Prekleti črnuh!
Hinavsko se smeje Križnar, z rokami v hlačnih žepih.
»Lahko govoriš o potrpljenju, ko si sit in lepo opravljen. Tisti naj govori o revščini, ki jo sam okuša. Ko boš brez pare v žepu, ko ti feodo zaprta vsaka vrata, ko te bodo otroci prosili za kruh, pa ga ne boš imel, tedaj se ti bo ustavil jezik.«
Krohotaje mu pritrjuje Koritnik.
^ »Ha, še slabši bi bil, ko bi živel kakor mi živimo.«
Vselej, kadar misli Klemen na svoje na* črte, pritava strah z njimi, pridejo Resnik, Križnar in Koritnik.
In stojijo pred njim kakor sodniki, kakor tožniki.
Zašli smo. Kdo je kriv?
Globoko socialen je Vesovnik. Tisočake daje za reveže. ,Z debelimi črkami tiskano stoji njegovo ime v časopisih. Najslabše je plačeval delavce. Debel in masten, z visokim glasom je stal v skladišču, kjer smo nakladali vreče. Samo kavo smo imeli za zaj«
ZA NEDELJSKO POPOLDNE
				llllliill			llllliill«			II	IIIIIIII		iiiiiiii	■li«li:!ll!llf liillii								is	■lili»	
iiilliii	1 |		2	|3 I 1 ic			lil4				5		6	17	18 1	i		lil		III	9	10	11	!		lili12	
	13					|U			L	|			s’!	c I		Nliüll 16		1		1 1 ’ ■				,«| r
:::::::: iiiii	S	:::::::: iiiiiiii	17		:::::::: iiiiiiii	18		1			m	Miir			1						N |l			i
::::::::
ÜÜ"
■r

::::::::
iiiii
Ulil
25 I:::::::: j	|
jiljll.......
•* r iiip
i|::::::::
lili45
m	H	2ti |27		28	H			m	m	2Ü	30		
32	33	■	i		mm		mr		35 |			1 i	
41		Mi 5213®	m	42	|r.						lil		
46 |			47	m	MM!						lil		
50		1	1	i51 1	!K |						M			52	iiiiiiii	53
M		m	mm 'lil				m	H	57			58	
il lil 11148
lil4
II ll!
iliiir
SIM
lil IIIIIIIIIII
Ni

liiili
ii®pj

IN""	69		70	|	■i	I71			I72			74 |75 |	i
IIIII!76				1 77				»311»™		K	I73 mr	m i	
•Hlinil *2 j iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii '••i:::;:1;”::”:1;;:!::::			ö3	liilHii: 1	84		IS	m ■£ 1	1 .	861 mu		mmr	j88 [81
IIP Ililll!!!				lllllllp			mr i m.n		ili9'1		i K	91 lüT	1 Ir
j 94	95	96	:::::::: {97				m	i mr	i		mmr	mr	1 I
!§r i			1 i'02				m	'“1 »	■i		mr i	fig H:"’	1 11
iiiii06 i				s 1			107	M”	r ■		Im- 1 Ic;	’üIi'V	1 Iiiii
N •! i ,!• i\N 1							It 19	1 Ih 1	1 L N 1 1			iR i	1 1 :
SOBOTA, 3. julija:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 4. julija:
7.30	Jutranja glasba.
17.10	Poročila. ‘
19.30	Polurna oddaja.
PONEDELJEK, 5. julija:
7.15	Zgodovinsko predavan 16.00 Potovanje po svetu.
17.10	Poročila.
TOREK, 6. julija:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 7. julija:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 8. julija:
7.15	Zvočni tednik.
17.10	Poročila.
19.30	Polurna oddaja.
PETEK, 9. julija:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
R&dm £atuhk - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini) (Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45—	16,00 por. in komentar, v srbohrv.
21.45—	22,15 por. in komentar, v srbohrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov.
Redka pnmcija
Letošnji junij je bil za malo slovensko graško kolonijo lep praznik. Ta dan je namreč promoviral na graški univerzi naš rojak Gole Jože, doma iz Dobrniča na Do* lenjskem. Kljub slabemu zdravju in o sta* lim zaprekam je s svojo marljivostjo v naj* krajšem času napravil doktorat iz celotne* ga bogoslovja.
Vse izpite je naredil z najodličnej* šim uspehom, tako, da ga je rektor vsem slušateljem stavil za vzgled pridnosti in resnega znanstvenega delal Tako je bila tu* di promocija ena najslovesnejših v zadnjih desetletjih. Mi vsi smo veseli tega izredne* ga dogodka in mlademu gospodu doktorju iskreno čestitamo z željo, da bi vse svoje ogromno znanje uporabil z vso resnostjo za duhovni preporod današnjega človeka, saj samo v tem je naša rešitev.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 ptička; 4 ji v pesmi pravijo »mili kraj«; 9 ljubim (ital.); 13 ju* žni sadež; 14 vrsta divjačine, kožuhovina; 15 mestna prometna žila; 16 vrsta pesnitve; 17 kratica za kemično prvino; 18 izražanje; 19 Tolstojev roman; 20 osebni zaimek žen* skega spola; 21 sedež čuta; 23 poldrag kamen; 24 kratica akademskega naslova; 26 nesrečnež iz sv. pisma; 29 rednica, rodite* Ijica; 31 vzklik; 32 kratica zs. »slovenski«; 34 lani ob tem času; 36 ploskovna mera; 38 denarni zavod; 41 kazalni zaimek; 42 za* preka, umetna ovira; 43 hud veter; 45 del kolesa; 46 prav tak, sličen; 48 mlečni iz* delek; 49 kratica za »blažen«; 50 dve koro* ški in ena štajerska reka; 55 predlog; 56 izraz pri kartanju; 57 mislim, pravim; 59 upanje; 60 človeški organ; 63 pritrdilnica; 64 vrsta glasu, odmev; 65 mrtvoud; 67 pla* net; 69 najpogostejša rudnina; 72 bližnji sorodnik; 74 nevestina oprema"; 76 vrsta žita; 77 skupina žuželk; 78 stara pivska mera; 83 pritrdilnica; 84 kratica za »mlaj* ši«; 86 geometrijsko število: 87 hišni na* sad; 89 oblika glagola biti; 90 merilka ča* sa; 92 planina v Južni Srbiji; 93 težko spa* nje; 97 osebni zaimek; 98 mineva, izginja; 99 izraz pri kartanju; 100 kratice za kato* liska delavska koalicija,; 101 hunski kralj; 102 hladno orožje; 103 prva pevska nota; 104 eden izmed čutpv; 105 dva enaka sa* moglasnika; 106 slovenski pesnik (»Lesni* ki«, »Zorin«); 108 znameniti fcenečanski
dož; 109 očesna bolezen; 110 priprava za prejo.
Navpično:	1 jedilna priprava; 2
skrajšano žensko ime; 3 žensko ime; 4 de* vica,; 5 vprašalnica; 6 osebni zaimek; 7 ni* kalnica; 8 kratica zavezniške poročevalske službe; 9 muslimanski bog; 10 orijentalsko mazilo; 11 začimba; 12 letovišče v jugoslo* vanskem Primorju: 14 plačilno sredstvo; 15 zapoved: 16 vrstni deli, posameznosti; 18 vrsta poklica; 22 začetnici imena in priim* ka slovenskega pesnika (»pesnik Sorškega polja«); 25 neke barve; 27 kratica za »opomba,«; 28 vrsta fižola; 29 sodoben, naj* novejši; 30 naplačilo; 32 ozka pot; 33 pre* teklega leta; 34 črki, ki med angleško go* vorečimi pomenijo »v redu«; 35 puščavski vihar; 37 divja mačka; 38 zgodovinski umetniški stil; 39 letopis, pratika; 40 igral* na karta; 44 trenutek; 47 označka za kemi* čno prvino; 49 kratica ža »brat«; 51 krati* ča, dobrodelne ustanove; 52 ime in priimek prijateljice pesnika Franceta Prešerna; 53 vrsta prikuhe; 54 stvar, predmet; 58 misel; 61 učenje; 62 kako?; 63 nasprotje od noči; 66 lep, pisan ptič; 67 krvoločen rokodelec; 68 preprosti arhitektonski okraski; 70 slad* ka rastlinska jed; 71 vzklik; 72 začimba; 73 izboljšanje, progresivnost; 75 igralna karta; 77 kratica evropske denarne enote; 78 mesto v severni Italiji; 79 skrajšano žensko ime; 80 krstno ime odkritelja, po katerem ima zapadna celina svoje ime; 82 s težavo, počasi; 85 del spovedi; 88 veselje;
81 zadetje, udarec; 89 obrtnik; 90 reka na Notranjskem; 91 navaden vojak, prostak; 94 moško krstno ime; 95 divja mačka; 96 veznik; 97 veznik; 102 kratica dolžinske mere; 104 kmečko orodje (2. sklon množ:* ne); 107 dva enaka soglasnika.
iiiiiimiiiiiiiimimiiimimiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiminuiiiiiiimH c
VažHciši
zgodoiinsk! dnevi v folija
2.	julija 1937 je umrl v Ljubljani nad* škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
3.	julija 1868 se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko veliki sloven. filozof in socio* log bogoslovni profesor dr. Aleš Ušeničnik.
4.	julija 1776 so preglasile Zed. države Sev. Amerike (USA) svojo neodvisnost.
5.	julija 1843 je izšla prva številka lista »Kmetijske in rokodelske Novice«, katerih urednik je bil dr. Janez Bleiweis.
6.	julija 1819 se je rodil v Škocjanu pri Mokronogu na Dol. Ignacij Knoblehar, slo* venski misijonar v Sudanu in početnik ev= ropske civilizacije ob Belem Nilu (v Afriki).
7.	julija 1566 je zgorela trdnjava Siget, njegovi branilci z Nikolajem Zrinskim so našli junaško smrt v boju s Turki.
8.	julija 1908 se je rodil v Krapini na Hr* vaškem Ljudevit Gaj, narodni buditelj in književnik.
10.	julija 1847 je bila ustanovljena v Za* grebu Matica Hrvatska, ustanova za izdaja* nje knjig (kot pri nas Slovenska Matica).
11.	julija 1883 je v Ljubljani začel »Slo* venec«- izhajati kot dnevnik.
14.	julija 1789 je padla Bastilla, kar je bilo začetek francoske revolucije.
15.	julija 1410 so Poljaki v bitki pri Tannenbergu premagali nemške viteze.
19.	julija 1427 je umrl despot Štefan La* zarevič, ki je skušal po tragediji na Koso* vem polju (leta 1389) Srbijo zopet dvigniti. Počiva v samostanu Resava v Srbiji.
20.	julija 1917 sta sklenila Jugoslovanski odbor in srbska vlada znano krfsko dekla* racijo.
23. julija 1456 sta Ivan Hunjadi in Janez Kapistran s križarsko vojsko porazila Tur* ke, ki so oblegali Beograd.
23,	julija 1919 je regent Aleksander Ka* radjordjevič (poznejši jugoslovanski kralj Aleksander I.) podpisal zakon o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani.
24.	julija 1866 je admiral Tegetthof pre* magal Italijane pri Visu.
28. julija 1330 je srbski kralj Štefan Uroš III. Dečanski premagal Bolgare pri Velbuždu.
28. julija 1948 je napovedala Avstro* Ogrska vojno Srbiji.
31. julija 1870 se je rodil v Ljubljani pi* satelj Rado Murnik.
trk in košček kruha, da ga otroci niso stra* dali. Kako boš torej garal kot črna živina? Ni šlo. Pa je zapihal gospod Vesovnik in vrtel ključ na prstu.
»Gospod Križnar, prepočasi delate, vse prepočasi. Pridite v pisarno po obračun.«
»Kaj pravite, gospod Gornik? Globoko socialen človek je gospod Vesovnik. Otro* kom v zavetišču, ki niso imeli čevljev, je ku* pil konjičke, ki zadaj piskajo. Po dva di* narja so. Da so za božič lahko piskali, revčki, ko se niso mogli najesti Vesovniko* ve potice. Pobožen človek, gospod Vesovnik, v puščico daje vselej po petdeset dinarjev in v cerkvi pošto ji za vrati, vso roko pomoči v žegnano vodo, da mu kaplja od pr* stov in potem se počasi ziblje v prvo klop, obriše plešo in zameži kakor kokoš ob soncu.
Res globoko socialen človek, samo delav* ce odira. Kadar zamudiš pol ure, ti pri plači odtrga celo. Njega primite, da sem padel. Zlomil je moje upanje kakor palico.«
Klemen lovi misli in besede.
»Niso vsi enaki. Tudi taki so, ki žive po besedi. Dobri in pravični. Priznajte, gospod Križnar.«
»So, ne rečem. Toda besede nimajo. V kraj so porinjeni kakor mi.«
»Tako je, hudiča,« bevskne Resnik.
»»Na f« se reži Koritnik iz katerega smr* di žganje.
Klemen je preštudiral sociologijo, ve, da je delavec človek in vselej se mu je gnusilo, ko so krščanska podjetja krivila zakone sebi v korist in v škodo delavcem. Zdaj je stal pred razrušenimi ljudmi, ki so nekoč morda verovali v pravico in jo pričakovali od svojih gospodarjev, ki so jo po svoji veri zagovarjali.
Ena sama velika krivica jih je zlomila in
siromaštvo prevaranih je padlo na vse.
»Na, kdo je kriv?« se pijano reži Koritnik. »Vprašajte Modriša, včasih nisem pil. Danes ne zinem, ko se mi hči vlači.«
Klemen vse ve. Spraševal je že Modriša. Natančno tako je povedal.
»Vidite, gospod Klemen, saj ni, da bi se človek čudil. Kadar ne moreš več živeti, vse zasovražiš. Trpiš in kolneš in preklinjaš tistega, ki te pita s potrpljenjem. Ko je mo* ja žena imela god, je rajni Tonček prinesel šopek zvenelih zvončkov. Revež ni imel drugega. Hišo bi ji rad dal, pa še za dva tista nageljna ni imel, ki jih v mestu pro* dajajo. Mestni ti dado stotaka za pest rož. Stotaka, ki ga jaz komaj na mesec zaslužim. Še jaz vidim, da tu ni nekaj prav, pa bi Križnar ne, ki je še v šole hodil.«
Klemen čuti, da zida svoje načrte na pe* sek, da se bodo podrli, preden jih bo izve* del. Resnik ima besedo v koloniji. Križnar tudi. Sproti mu bosta podirala, kar bo skušal napraviti. Izmed njih sta, on pa je ka* kor pritepenec, človek, ki se po sili skuša vriniti mednje.
Klemen v naprej čuti razočaranja, ki bo* do prišla. Zadnjič je v mestu srečal Resni-kovco. Bleda in upadla ga je pozdravila. Ustavi), jo je.
Zbegana je obstala. Stisnil ji je kovača v roke.
»Kruha kupite za otroke. Toda možu .ni* kar ne povejte.« Skoraj, da ni zavekala.
»Z našim se nikar ne bodite. Zloben je in vas ne more.«
Klemen se je samo nasmehnil.
»Vem.«
Klemen predobro čuti, kako se zbira ne* kaj proti njemu. Resnik in Križnar sta dovolj modra, da vidita, po čem je stegnil roke. Branila se bosta in upirala. Bog ve,
če ne bosta zmagala. Klemenu se zdi, da ne bo mogel živeti, če izgubi borbo z njima. Počasi, skoraj nezavedno stopa vanj sveta zagrizenost, želja in hrepenenje po borbi, nenasitno prizadevanje, da bi rešil vse, celo kolonijo z Resnikom, Križnarjem in Koritnikom vred.
V Klemena je prišla pomlad, viharna, z vetrovi, ki so prinašali vonj po novem ši* vljenju.
Zima je odšla iz mesta, ceste so se osu* šile. Samo še po gorah se je držal sneg.
Klemenu je zmanjkovalo časa. čez dan študij, zvečer se je mučil s pastoralnimi knjigami,* celo knjigo o otroških boleznih si je izposodil in jo natančno prebral.
Cilj, ki si ga je bil zastavil, je tako pre* predel njegovo življenje, da ni mogel leči, preden vsaj za hip ni prelistal dnevnika in vsaj s kratkimi besedami označil misli, ki so se mu kar naprej spočenjale.
K sreči je bilo v semenišču prav v tem času veliko razvedrila. Tretjeletniku Povir* ku se je ponesrečila pridiga v obednici.
Pridige v obednici se je vsakdo bal. Mar* sikomu, ki je imel sicer dober jezik, je beseda na zveriženi obedniški leči popolnoma pošla, čudnega nič-
Ravnatelj, ekonom in spiritual so sedeli za posebno mizo in zvedavo čakali, kaj bo mladi pridigar povedal. Na vse so pazili. Na izgovarjavo, na roke, kako so krožile, na oči, do kam so šle in še na besede, kako jih je pridigar postavljal, čudnega nič, da se je plašnemu Povirku jela beseda zati* kati že koj ob začetku.
Za pridigo je vzel Jezusove besede: Še malo in me ne boste več videli in spet malo in me boste videli.
* Knjige o dušnem pastirstvu.
Dober pridigar Povirk nikoli ni bil. Še pri vsaki pridigi se mu je kaj zataknilo.
Tokrat se je pripravljal dober mesec. Najmanj desetkrat je pridigo prepisal in sam sebi prepridigoval v dvorani. Toda imel je nesrečo, koj ko je stopil na lečo. Opazil je Pečnika iz četrtega letnika, ki mu je grozil s palico. Povirk je z zmedenimi očmi iskal zaslombe pri gosposki mizi. Toda ravnateljev obraz je bil starčevsko hladen.
Povirk je začel.
Slišali ste, predragi, Jezusove besede: Še malo in me ne boste več videli in spet malo in me boste spet videli... Khm, khm.
Pečnik mu je spet zažugal s palico.
Besede Kristusove, predragi, zakrivajo, khm, globoko resnico o smrti in vstajenju, khm, khm ...
Povirk je zgubil zvezo. Pečnik se je dro* bno hihetal, za njim še Bertoncelj.
Tudi debeli ekonom se je obrnil, vzel zobotrebec, čistil zobe in nato zobotrebec bri* sal v servieto, ki jo je imel pod vratom za* taknjeno v talar.
Ravnatelj se je presedel.
Povirk je začel iskati koncept pridige. Stikal je po žepih. Zaman. Koncept je pozabil v sobi.
Neroden, kakor je bil, je pričel pridigo znova.
Še malo in me ne boste več videli in spet malo in me boste videli... khm ... khm.
Zdaj je Povirk sam obupal. S poslednjo močjo se je še enkrat zagnal, toda čez za* četek ni prišel.
Tedaj se je zganil ravnatelj in se rahlo zazibal na stolu.
»Gospod Povirk, predolgo bo, da bi vas spet videli. Pa drugič boljše.«
(Dalje prihodnjič.)
K"
in
kroTka“- izhaja vsak psičk — List Izdaja Britanska obveščevalna služba — Uredništvo lista je v Celovcu, Völker markier Ring 25/1, Telefon 3651/02._Uprava
oj;., ak v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 3651. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. Rokopisi se ne vračajo. — Tisk: Tiskarna „Carinthia*.