ftorek, .'etrtek ir ,ihaji in relji » Mari-■jru br-t p..ciljanja i.a dum l»» M leto H «1. _ k. ji pol l**u • — ,| Mrl • " •• '-'u •• p« pasti u »•• '»••> >o i;'- - k ,i p, I leta . t> ,. — ,. u Mirt I*'* * .. VreJnUtvo in opramiMfo ji na itolin-ni trdili I >.»m-l>uu) lii«. it. 17!t. Oznanilo: ifa<>. Toča.J II. Tuja kritika o naših zadevah. Mali Kaiserfeld jo liil v 202, t. j. zadnji Beji dveletnega državnega zbora na svojih svinčenih podplatih in nekoliko palcev raste!, sena svojem predsedniškem prestolu dvignil in s znanim neprijetno hripavim glasom zapel veliko pesem o zaslugah odhajajočih državnih poslancev, za zdaj še ustalili gg. ministrov in o zaslugah svojelastnih. Dunajski listi 80 trdili, da je njegov „scrmon" daleko prekosil celo prestolni govor cesarski. Koliko jo na tem resničnega, nočemo preiskavah, na in. seje le zdel', da ni bil Kaisor-feldov govor, glede drž. zbora, ako odštejemo Bamohvalo , druzega kakor to kar je „zadržaj" ali „index" pri kaki knjigi. Občudovali smo v njeni le en stavek in sicer zato, ker se nam nenaravno zdi, da v tako sivi glavi kakor Kaiserfcldovi tiči šo toliko domišljijo, ka more in si upa izroči: „konećno sodbo o zgodovinskem pomenu te sesije bo smel izrekati še le prihodnji, mirneji čas, ko bo bojem sedanjega časa odtegnen zarod mogel Se le pre gledati vse prikazni naših dni V njihovi celoti." To se nam je zdelo vendar nekoliko od več, da bi sedanji zarod niti na bil Bposobsn ceniti Kaiserfeldovo in njegovih tovarišev državniško delovanje Se smo premišljevali, ali smo res mi tako neumni , ali je Kaiserfeld tako predrzen , ko nam pride v roko okrožnica uiriUoiju ministra zunajnih zadev, in nas reši iz naše zadrege ter nam pokaže, knj je o tacih diplomatičnih širokoustnostih misliti. Glede krščanov pod turškim jarmom zdihujočih pilo A ali Paša „To prebivalstvo si ničesar željieje nc vošči kakor ostati mirnemu in raz vijati si svoje blagostanje. Ono se bolj in bolj prepričuje, da jo enako neavnost raznih narndov, ki bivajo v Turčiji, temeljna državna pravica, ki se vsak dan dejansko jasno izpričuje. Naš visoki glavar jo to načelo več ko enkrat proglasil in osebno ter neprestano skrbi, da se to načelo bolj in bolj vresničuje. Ni mi treba tega kar som izrekel dokazovati ; dejanja jasno dovolj govore." No, čo si upa turški minister kaj tacega pisati pri znanih turških razmerah , ki res same jasno dovolj govore,, zakaj bi zamerjali, ako našega državnega zbora predsednik svojo domišljijo spodbode 7. besednimi ostrogi. Turški paša menda tudi ni veroval, da bi kdo prisezal na njegove besedo. Sploh se Že dolgo ni tako lahko in brez nevarnosti kritikovalo o notranji politiki cislajtanskih kolovodij. Razen turško pašo nam je tudi Ogerska olajšala našo časnikarsko delo. Narodna stranka in pa skrajna levica ogerskega zbora ste v svojih dotičnih adresah vzeli Cislajtauijo v pretres in jej brale prav krepko levite, ki so zlasti zato zanimljive, ker spadajo v isti čas z dunajsko svojelivalo. To dve stranki ravno nasprotno sodite o naših razmerah, kakor na Dunaji, kjer seveda skoraj morajo hvaliti svojo malho. Srbski zastopnik dr. Milotič v svoji adresi izreka, da opozi- cija proti sedanjema razmerju bolj in bolj narašča, in da se povsodi kaže obupanje, tako da ho treba spremeniti d /avopravne podloge avstrijsko, ki so po njegovem mnenji popolnoma že podkopane, Njemu, kakor tudi nam državopravno vprašanje šo ni rešeno in ustanovnost se bo morala še le vpeljati. O čeških zadevah beremo v njegovi osnovi: „Vašega Veličastva slavni prednik je lota 1848 priznal državno pravo češke krone ; Vaše Veličastvo je v diplomi 80. oktobra 1860 slovesno zagotovilo deželam njih zgodovinsko pravo: a februarski patent in tako imenovana decemberska ustava 1. 1867 je državna prava in BamostOJOOSt češke krono popolnoma uničila. Ravno tako Galicija zastonj nazaj tirja svoje avtonomni' državno pravice. Kranjci, Korošci, š t i r s k i in i s t e r s k i Slovani brez v s p e h a t i r-jajo svoje samostalne narodne pravico. Ne moro se ustavno imenovati razmerje, kjer jo nezadovoljnih na milijone Slovanov, ki so večina prebivalstva, kjer se češki narod odstraiiuje iz deželnega in državnega zbora; kjer hote Poljaki izstopiti iz državnega zbora in bulo tudi Slovenci storili isto tako —." „Resnična ustavnost, spoštovanje dr/avnib pravic krone in dežele češke, sploh da se zadosti slovanskim potrebam po samostalnosti in narodnosti, enakopravnost vseh narodov in narodnosti na obeh straneh Li-tave, novtikanje v tuje zadevo: to so poroštva državi, prestolu, ustavni svobodi in dušuemu ter materijalnomu napredku narodov in provincij cele monarhije." Enako sodi v svoji adresi skrajna levica, ki pravi, da jo sedanja sistema vnepokojila večino državljanov, namesto da bi jih pomirila in jim Zadostila, Na daljo beremo v osnovi: „Kar se tiče notrnjnega vladanja, smo se mogli pri bratovski ljubezni, ki nas vežo z vsemi pod gospodarstvom Vašega Veličanstva stoječimi narodi pa tudi vsled prepričanja, da je prihodnja varnost avstrijskih dežel in avstr. prestola odvisna od zadovoljnosti in sloge vseh narodov Vašega Veličastva, le veseliti, da se je konečno odstranilo posadno stanje, ki je trajalo 8 mesecev v deželi boljše oso do vredni , in da se je v njej zopet upeljalo ustavno življenje. Pri tej priliki si ne moremo kaj, ka nc bi izrekoma obžalovali, da «o je na Češkem, na ktero nas vežejo zgodovinski spominki, toliko časa bilo ustavilo ustavno življenje, namesto da bi se bilo razvijalo. Naj nam Vušo VeličaStM dovoli, da pri teh okoliščinah izrekamo svoje prepričanje, ka ni posadno stanje, ampak jo le spoljnjevanje postavnih in pravičnih narodnih želj ono sredstvo , s kterim se varujejo narodna čutila, da ne zahajajo na kriva pota." Tako sodijo na Ogerskem 0 avstrijskih potrebah. Da se tli razvita načela niti v najmanjšem obziru niso vrosničila, to je jasno kakor beli dan. Od tistega dne, ko so Ogri to izrekli, ne morejo biti prijatelji politike, ki popolnoma ravni proti njihovemu prepričanju o državnih potrebah in jej Poslednji bosanski kralj. (Zgodovimko-romantioen obra/.; če«ki iplsalProkop Gbocholouiek, poslovenil Podgoričan.) VII. (Dalje.) »Zopet čujem vojvodo Radiću," — razjasni so Vojakriji obličje „zopet mi je začela svetiti nada," — in meni nič — tobi nič : stopa z Radićem po stopnicah navzgor, ali ker so je vojvoda tako nenadoma prikazal, to je posebno zavzetje vzbudilo v srcih dvoranstvu. Ni mu na in ari ni šepet, niti čudoviti krić, temuč Radić najp oprejo zavije h kralju; čem bliže mu je, tem gostejše se mu grbanči čelo, tem glo-boče so pogreza v svojo zamišljenost, Nekolikrat je celo poslal, prodno je v kraljevskih vbodnicah izginil dvorski izvedavosti. Vojakcija ga je precej zapustila, ko hitro je na poslednjo stopnico bila prišla z njim. „Ali ste videli Radića?" — omenja dvorništvo, ki se ali po mostovži sprehaja, ali pa tu ali tu skupoma posvetuje in uganjeva, kaj in kako, „vojvodi vso to ni nič kaj po všeči." „Saj Vojakciji tudi ne," — omenjajo nekteri drug drugemu, „nli verujte, ta ženska je srčna tako, da bi s svojim razumom lehko obogatila marsikoga." „Ali turški poslanec pred tako nevihto bezlja domu, gospoda !" — omoni zopet nekdo, „naj le, saj huda ura mu na peto bije že." „Slabo znamenje I" —» pomenljivo nekdo drag stresne z glavo. „ Ali kako mogočno BO je ta Turek vel vpričo kralja I" „Drzovita opazka," — oporoče zopet nekdo, „saj poslednji pot.". „Hm!" —« razšemijo se nekteii in zamislijo --- ter dva po dva, ali posamezno razzguhe se po dolgem mostovži. V tem sta Radič in kralj zaniaknena v skrivnoston, važen razgovor. — Kralj so zdaj pa zdaj bojezljivo ozre v vojvodo, vojvodi pa pod nabranim čelom temno plamiče oko, a vendar pazno posluša kralja. „To si tedaj, —" — jame vojvoda govoriti, ko je bil povedal, kar je imel, „odpodil si torej turškega poslanca — tako hudo razžalil sultanu brado, sultanu, ktori ti ne prizanese, dokler bojni potres ne zdrma ali njegove sultnnije ali pa tvoje kraljevine. Ali njegova Turčija? cvetoče se jej razvija moč in slava, tvoja kraljevina pa —?" ,. Pa si vendar tudi poprej menil, da utegnemo zmoči," — skoči mu kralj v besedo. „Tomažević, znaj," — nasmehne se vojvoda, ali mraz udo prešine kralju po tem nasmehu, „budodejstvo — njegova osoda kali človeku razum, in vse prizadeve, da bi umoril spomin na-nj, vso človeka pehajo le v pogin. — Resnica, veroval sem, pa tudi zdaj verujem še in menim, da zmore Bosna ; ali i * i ti, ni jaz nobeden naju no sme s svojimi krvavimi rokami vladati bo- „Ker jo Radića zvabila zopet na kraljevski dvor, s tem jo dokazala dočega hoja. Bosna utegne oklestiti sovražnika, ali nje prapor, sv. križa Ječ nego bi kdo bil veroval." prapor hi morah: čiste roke nosti na vojsko, tebi v roki pa strhli, zlomi sc „Resnica, saj je tako grozovito zabavljal kralju — oh! Sam Bogitako, kakor trstika — precej, ko se ga prvič dotekneš; krona hi čista, ne vedi, zakaj sta se razprla." „Vodigabog res, zakaj , čo prav to in to blebečejo," — omeni nekdo. „Ali znaš , kaj ?" — olirno se vsi k njemu in povprašujo ga, kaj ve. — ,Kaka strašna bura jo to I" — jekne, ali samo zato, da hi se ognil vsakojakemu odgovoru; zaznamova se z znamenjem sv. križa, ko se grozovito zabliska, in ko po blisku grom zarobni tako, da se celo kraljevska palača stresne. okrepljena s krvjo, morala lesketati na glavi, na tvoji pa so v kroni svetijo krvavi rubini." „Nikar, nikar!" — proseče vsklikno Tomažević in zakrije si obraz z obema rokama. MAli ne moreš strpeti na minolost meglenega spomina?" — povpraša neusmiljeni vojvoda in zaničljivo se nasmehne. „Saj sem tukaj tudi jaz — tvojega hudodejstva deležnik; ali jaz sem bil samoten s tem vjodavim črvom v ' ci, s to vestjo zgubljene blagosti -— časne, morebiti celo tudi večne, s to v :o sem bil sani v ozkih prsih ves ta čas, ko ste si vi sezali v roke iu 7822 morajo vsakako nasproti ravnati — stati v izrečeni opoziciji. Če tudi opozicija, kar je je v Avstriji, ni edina v vseh svojih namenih, gotovo pa je po tem, da odpravi sedaj vladajočo sistemo. saj dunajski mogočneži menda poznajo nemški prigovor, ki veli. da je mnogo psov zajca smrt. Slovenski tabor na ljubljanskem polji pri Vižraarjili. (Dalje.) Tuji in ljubljanski tahorci so se zbirali po čitalničnih prostorih, prod čitalnico in vsa zvezda jih je bila polna. Društvo „Sokol" jo prišel s zastavo in mestno godbo iz svojo telovadnic'. pri čitalnici se mu pridruži pevski zbor Čitalnični in deputacijo raznih čitalnic iz vsega Slovenskega, večidel vse s svojimi zastavami. Mnogo ljudstva, ki so je bilo iz deželo v Ljubljano našlo, odrinilo je že prej iz mesta po gorenjski cesti. Voz, na kterega vsacega je moglo sesti 20 —30 ljudi, jo bilo naročeno 200. Pa bilo jih je premalo. Morali so iti vsi po dvakrat nazaj, da so odpeljali zopet druge čakajoče. Od Vižmarjev do Ljubljano je bila vedno nepretrgana goječa voz , kteri so eni z zastavami in zeljonjem okinčani polni vozili se gori, drugi prazni nazaj. Tako je trpelo skoro dvo uri, prodno sta „Sokol" in Ž njim hodeča množica mogla na taborišče dospeti. Kazen naročenih voz so neprenehoma dopoljevnla privatna kola mnogo prišlicev. Šteti je tudi nepretrgana vrsta pešcev in tistih dohajalcev, ki so prišli črez Savo in od gorenjsko plati. Že samo iz toga se da nekoliko preračuniti število taborcev tudi za tiste nem-škutarje, ki si na taborišče niso upali, da bi bili zbrano ogromno množico videli, temuč so na svojo roko število pomanjšali in več nego razpolovili, kakor sta jim zavist in srd velevala, ter to laž nesli v „Tagblatt" in dunajske liste. Sokole in ž njim prišlo taboreč je pozdravila deputacija mladih tacenj-skih kmečkih deklet. Kake pol ure pozneje kakor je bilo napovedano , b" je neizmerna množica na prostornem travniku zbrana. Jelo jo po malem deževati in marsikdo se je bal, da bode to neugodno vreme tabor nemogoč storilo. Ko se je dež nekoliko polegel stopi g. dr. C o sta pred ljud stvo, ga pozdravlja v imenu druš'va „Slovenije, so zahvaljuje, da se jih jo slabemu vremenu kljuhu toliko zbralo, da bi taborovali kakor naši prededje in izrekli, ka hočemo to ostati, kar smo — Slovenci. (Zivio!) Upamo da bo presv. cesar temu, kar tu izrečemo, pritegnil in tako pravičen tudi slovenskemu narodu. Ko govornik zakličo: „Rog živi našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I." odzival mu je ta klic iz 30.000 navduženih prs nazaj. — Dr. Costa nnsvetujo kot predsednika g. dr. Jan 131 o i w e i s a, ki od ljudstva enoglasno potrjen in živo pozdravljan med drugimi tako-le govori: Radosten in ganjen sprejemam častno nalogo in stopim na čelo de-našnjemu taboru. V 25 letih sem že marsikterikrat predsedoval narodnemu društvu, a nikdar nikoli s tolikim ponosom ne kakor deuos. Dobro došli vsi I pozdravljam Vas prisrčno! (Zivio Bleivvcis!) Pod prostim nebom, na podnožji sivega Triglava so bomo pogovarjali o peterih stvareh važnih in imenitnih. Sveta reč, za ktero so poganjamo, porok mi je, da bodete ostali med vsem taborovanjem v najlepšem redu (hočemo!) Vsaka stvar ima svoje protivnike, imamo jih tudi mi, a denes jih pustimo popolnoma na stran, in le izrekajmo, kar je naše in to tirjajmn; o nasprotnikih pasi mislimo: odpusti jim, gospod, saj ne vedo; kaj delajo. (Ros je, živio!) Ker bom o prvi točki denašnjega posvetovanja, o zodinjoni Sloveniji jaz sam govoril, naj prevzame za ta čas pmdsedništvo g. dr. Costa. (živio Costa!) posvetovali se, ali bi hosniško osodo žrtvovali ali ne, čestilakomnosti in ni-čemurni fantaziji." „0 tej lakomnosti so mi še sanjalo ni o bojni določitvi," — opo-nese kralj, ki je bil o poslednjih vojvodinih besedah odkril zopet obraz. „Morebiti, da ne," — hladno omeni vojvoda, „tvoj zločin je kriv vsega: da bi ga izbrisal narodu iz spomina, hlepel si po lastni slavi, hotel si svoj narod proslaviti — ter zmoči močnejšega Turka, kterega ni otopel še noben piedlebojcc, ni sebe, niti svojega naroda oslavil s takovo zmago ; ali prav ta hlepnost, ta oholnost: gnala te je naprej njena prosilo vita moč, ki je razvnemala jo hudodejna vest in preinišljonost omračila o najvažnejši priliki; ne da hi bil turškemu poslancu postregel z nekoliko mošnjami, ki je zahteval jih, zato da bil umiril, da bi torej čem poprej, tem mirnejši in dalje bil od tvojega prestola, zato da ne bi videl bojnih priprav, pa si ga še mudil tako dolgo časa, da je tem bolje izvedel, kaj kujen.o, in da torej tem vernejše sporoči puhlost vseh dozdanjdi priprav na hoj. — Da bi pri-varoval nekoliko mošenj novcev, zastavil si, lukota, vse svojo imenje, prav za-vadljal si ga, in skoro v tisto nesrečo si pehnil tudi svoj narod." „0, zakaj nisem slušal svoje matere!" - udari so kralj po čelu, „kaj pa zdaj V — kaj začneva?" „Umreti morava, junaški umreti1" — vojvoda odločno odgovori. „Ce morava umreti," — jekne kralj, „morava s to smrtjo zmago priboriti narodu; saj če mi nismo še oroženi na boj, tudi Turek nc sme vzdivjati." „Tako je to," — oponeso Radić, „menda ti že pamet vre, ali ne poznaš Turka? Risurman ti ne veruje, a komur Mohamedan ni prijatelj, na tega že steza orožje. Ali meniš, da Sarat'-beg ni vjel prilike, ni v Drinopolj poslal glasu o tvoji zahtevi? Poprej, nego so nadejaš, razlegal se bodo po bosniških gorah krič : „„Allah!"" — tako bodo vreščale turške jato!" Kako vrlo vojvoda Radić pozna vraga krščanstvu! Nekoliko časa že leskečo polumesec tu nad sultanovim, tu nad vezirjevim šatorom, sredi bojnih jat, ki tabore blizu bosniške mojo; plapolajo pa konjski repi tudi nad posameznimi šatori; a slehrni dan prihajajo šo bojni bunčuki, prihaja turška vojska, da je kaz.no, kakor bi padišah vsej svoji razsežni sultaniji bil ukazal prihruti na boj z Rosno. V Bobovci pa so jim sanja o varnosti, da jim jo turška lenost prede na kruto vojsko. (Dalje prih.) - ■ l Govornik ni bil še dobro končal, ko se vlije taka ploha, da ni bilo mogoče, dalje govoriti; kjer je stala poprej še glava tikoma glave, vzdigne se dežobran poleg dežobrana, tako da je bilo iz odra res videti, kakor da bi v pravem taboru bil zbran slovenski narod pod šatori, ali pa daVbi se bil kakor stari Rimljani postavil v bojni red znan pod imenom „testudo", ko so rimski vojaki s ščiti nad glavami branili so nasprotnemu orožju. Želeli bi bili ta trenotek vse ljubljansko nemškutarje videti na odru, ka bi se bili prepričali, da ploha, na ktero so so s tolikim upanjem oklepali, ni odgnala ni enega taborca, ampak da je bilo tu pa tam slišati prav zanimljivih izrekov, ki so vsi kazali, da jih nobena stvar no more preplašiti in odgnati iz hoja za svojo sveto stvar. Jako zanimljivo in pomonljivo ob enem jo bilo, ko se po kratkem prenehanji tudi šc mod dežjem oglasi g. dr. Costa, da bi prebral od drugod došle pozdrave in telegrame: kakor na povelje zginejo dežobraui, pozor je ves spremenjen, zopet stoji glava poleg glavo. Pozdravili pa so vižmarske iaborco : čitalnica Rakarska, g. dr. Dolenec na Dunaji, osnovalji tabora na Kalcu, slov. beseda v Gradcu, drž. poslanec dr. Toman, čitalnica Metliška, Koroški Slovenci v Velikovcu, pevsko društvo „Hlahol" v Pragi, češka naroda voditelja Rieger in Palackv, čitalnica v Trstu, čitalnica v Ptuji, v Rarki, v Karlovcu, v Podragi, v Ormožu, južni Sokol v Trstu in šc mnogo drugih, kterih dr. Costa ni mogel daljo brati, ker mu je z nova ploha odtegnila besedo. Vsak pozdrav so je posamezno živahno pozdravljal s „živio" klici, ko pa so je zaslišalo ime „Ricger- Pala c ky" zaorijo tako navdušeni „živio-klici, kakor jih še nismo slišali in potihnejo še le po trikratnem ponavljanji. Slovenska viša politika bo morala te ljudsko glasove jemati v resen postov, ako bo hotela na dalje trditi: ljudstvo stoji za nami! Zdaj jame zagovarjati g. dr. Bleivveis prvo resolucijo, naj se Slovenci združijo v narodno celoto s skupnim deželnim zborom v Ljubljani (hočemo imeti zbor v Ljubljani). Poldrugi milijon nas jo razcepljenih v 8 dežel (skupaj moramo!) tako da komaj brat pozna brata, dasiravno smo sinovi ene matere. To ni vsegdar tako bilo. Nekdaj smo bili združeni in že naš Vodnik jo pel: Od nekdaj stanuje že tukaj moj rod, če ve kdo za druz'ga, naj reče od kod! Kar je nekdaj bilo, mora se zopet vrniti na blagor slovenskemu narodu in Avstriji sami. Slovenski narod ne more do svojih pravic, dokler je tako razkosan. Kader bomo vsi pod eno streho (hočemo biti, moramo biti'), bomo kaj veljali in imeli ter vživali tudi svoje pravice. Kader bomo združeni, konec bo tudi sedanjim prepirom, potem bomo svoji pri svojih. Kakor gospodar, ki ima združeno, arondirano posestvo mnogo lažo gospodari, kakor oni ki ima tu eno njivo tam eno, tako bomo tudi mi bolje in ceneje gospodarili v slovensko deželo , ako jo zopet zedinimo. Namesto mnoge više gosposke bomo imeli samo eno in tako so nam znižajo davki. Grabeži italijanski, nemški in magjarski bodo odnehali od svojega početja, ker nas bodo videli močne. Dajte nam torej Slovenijo (živila Slovenija!) na postavni poti! Jaz sam sem že leta 1848 potrkal na srce ranjkega nadvojvoda Janeza in mu razlagal potrobo zedmjene Slovenijo. „Prav imate" je rekel nadvojvoda -— „a kaj pa poreko k temu Štajerci, Korošci?" Dencs odgovarjamo tii združeni nadvojvodu Janezu in kličemo vsi brez razločka: Dajte nam Slovenijo! (Živila Slovenija, živio dr. Bleiwcis!) Dr. Vošnjak pozdravlja taborce v imenu štirskih Slovencev (živili, živio!), dokazuje posebno iz štirskega stališča potrebo zedinjenja in pravi, ako se je že cesarica Marija Terezija imenovala „gospa Slovenskega", tudi mi no smemo nehati, dokler se naš cesar ne bo imenoval „gospod Slovenije". (Živio, nc udajmo so!) Dr. Ton kl i (živio!) govori v imenu goriških Slovencev, kteri so poslali v Vižmarji zbranim Slovencem svoj bratovski pozdrav. Govornik ob-širnije razlaga, zakaj smemo tirjati zedinjenja in pravi, ko bi bili mi že leta 18GG zedinjeni, ne bi bili zbubili italijanskih Slovencev. Da se nikdar kaj enacega ne zgodi, treba je prej ko prej zediuiti se. Med dr. Tonkli-jevim govorom prvič zopet posije sobice, čegar žarke govornik pozdravlja kot znamenje boljše prihodnosti. — Dr. Costa šc omenja Primorcev, ki tudi živo tirjajo zedinjenja. Pri glasovanji je i. resolucija soglasno obveljala, živioklici niso hoteli končati; nasproti resoluciji ni nihče roke vzdignil. — (Konec prih.) I) opis i. Iz LJubljane l'J. maja [Izv. dop.] J. 1\ Minilo je ravno leto in dan, kar je bila razupita in maščevana hitva na Jezici, ktera je dajala kmalu potem rojenemu „Tagblattu" toliko gradiva, toliko dušno hrane, da je bil preskrbljen za dokaj časa. Kaj nam jo pa prineslo za obletnico tega osodepolnega dneva letošnje leto? Dobili smo tabor, tako mnogobrojno obiskovani tabor, da tacega Slovenska še ni imela in želeti je le, da bi ga se dosti dostikrat videla. Akoravno jo zato sestavljeni odbor imel dosti posla in istega tudi prav izvrstno dovržel, ni vendar noben odbornik trpel toliko, kakor c. kr. predstojnik ljubljansko okolico akoravno ni sedel v odboru. Može, ki so bili podpisali poziv, pokoril jo s svojo navadno dolgo pridigo, drugo bolj priproste je pa skušal odtegniti taboru stem, da ga jim jo popisoval kot strašnega parklja, ki ne bo prinesel druzopa, nego poviksanje davkov. Godba, zastave, slavoloki, ki so pri tacih svečanostih ravno tako navadni, kakor privoljenje gosposke, zdele so se njemu vse zoperpostavne reči. Celo vrček pivo ni privoščil Slovencu, dovolil je točiti pozneje le zato, ker braniti ni mogel. In vendar ves njegov trud, vsa opominanja bila so brez vspeha, dosegel jo ravno nasprotno, kar je želel, Ko so n. pr. zvedeli kmetje na Igu, kako hud trn v peti jo c. prestojniku tabor, napravili so si hitro svojo zastavo, in prišlo jo od tistega kraja dosti več taborcev kakor bi jih bilo prišlo sicer. Tukaj so je torej pokazalo, ali imajo narodni Diofl« več upljiva pri ljudstva ali nekdanji tolikanj mogočni „vorsteherji." Po vsem takem mi gotovo no boste radi verjeli, da je g. predstojnik ravno tako pridno povzdigoval roko pri resolucijah, kakor vsak drug, in vendar sem ga videl z lastnimi očmi. Gosp. Svetec je prišel denes iz Dunaja, prišel je po noči. Zakaj nek ne 48 ur poprej k taborit? No pa saj nismo videli nobenega drž. poslanca. To si moramo zapomniti, karakteristično je doveVj 1 Kakor povsod, požrl je „Tagblatt" tudi na Vižmarjih 2 tretjini taborcev. Ta list je postal zarad svojih laži v Ljubljani tako popularen, da kader se narodi kaka posebna grda laž . vsak le popraioje, ee ni bila morda brati v „Tagblattu." — Lj ubij. župan g. dr. Suppan soje v 13. leji konšt. društvo odpovedal prvoscdništvu ia to samo zato, ker hi rad slepil Slovence, češ da ne bodo mogli reči, da jo enostransk, In vendar je povedal udom tega društvu, da jim hoče ostati še vedno zvesti „skrivili svetovalec." Suppan, „\vir kennon ihuen !" Na njegovo mesto postavili so potem g. Fritsch-a, Deiman ostane torej šc vedno le „-ice.u Iz Trsta 21. maja. |I/.v. dop ] Da je Mčiriug tukajšno Slovence pregovoril, naj taborovanjo puste, kakor je „V\'nnd." pisal, ni istina. Osno-volni odbor za ktcrim trdo stoji cela okolica — razen nekterih servilistov. ki so labonstvu vdani le zarad tega. da si izprosijo od njih kako milost — še o tem besedice ne zna; če bi torej bila istina, kar „Wand." piše, moral hi vendar tudi kteri tabora osnovalccv o tem kaj vedeti. Znalo bi pa biti, da si je o tej stvari kaj prizadeval general Moring. V sabolo 15. t. m. je dal general Moring v čast novemu županu sijajno večerjo, k njej je povabil tudi Nabrgoja. Ko pridejo na vrsto napitnice, je Moring nazdravil poslancu okolice v nemškem jeziku, Nabrgoj se zahvaljuje po laški in v svoji zahvalnici omenja, da se odpove tirjatvani, ki okoličanom pri-stujejo po Jj. 11)! Kaj pravite k temu V V kratkem hode pokazala tržaška okolica, da se nikakor ne slaga s tem p-gubonosniin počenjanjem. Tacega delovanja okolica nikoli ne bo podpirala. Pa prišli bodo dnevi odplače; alco nam solnce denes zaide, smo si v svesti, da nam jutre z zlatimi svojimi žarki zopet prisijo, ne bomo torej živeli v večni temi, pri-sijalo bode tudi narodu našemu milejše solnee. V resni borbi bomo zlomili verige službovanja, sužanstva, v ktere smo oklenjeni že toliko stoletij, in možje, ki nas v sedajni, po zboljšanji hrepeneči dobi zadržujejo, nakopajo si na glavo pravično nevoljo narodovo 1 — Moringov govor pri prisegi novega mestnega župana 13. t. in. je Slovencem nov dokaz, kam meri tukajšnji vladni namestnik. 0 žalostnem stanji uboge okolice ne črhne niti besedice, ziblje se pa v navadnih frazah, ter sanja o svobodi in napredku. Taki govori slepo napuhneno italijansko množico v njenem zaničljivem postopanji le navdušujejo in no bodo nikoli zacelili skelečih ran, s kteri mi jo lahonstvo okoličane preobsulo. Ako pa že možje, ki imajo od vlado nalogo, skrbeti za blagor onih narodov, ktere jim vlada jo izročila, tega ne store, morajo si pomagati prezirani narodi sami. To bode storila tudi tržaška okolica. Taborovanjo je v naši državi dovoljeno, in tabor v okolici biti mora, kakor som že omenil v zadnjem dopisu; kar je pri enem mogočo, so no zgodi pri družili veljakih okolice, njih Moring pregovoril nc ho, čeravno svojo zvitost še stokrat potencira. — Naj še omenim da okoličani po žveplu , ki ga jo milodarilo mostno svetovalstvo za žveplanje trt, nič prav ne segajo. Povedal mi je nek posestnik iz Vrdelja, da ga je vprašal magistratni tajnik, zakaj ondotni kmetovalci nc pridejo po žveplo, ta pa mu je odgovoril, da si posestniki rajši kupujejo žveplo sami . nego bi prišli še enkrat v nevarnost, po taki malenkosti zgubiti svojo volitno pravico. Ta odgovor ima temveč veljave, ker je mestni magistrat, že pred iz lastnega nagiba oklioal, da posestniki , ki dobivajo žveplo zastonj , s tem svoje volitno pravice nikakor ne zgube. V obče so gospodje pri magistratu zadnjo dni z okoličani čudno prijazni, radi bi si njih pridobili z hinavstvom in prilizovanjein , ker to ni bilo mogočo s tiranstvoin. Okoličani pa dobro vedo, od kod pihlja ta strupni veter — bližajo so novo volitve in dečki bi radi imeli v zastopništvu ljudi, kteri bi njim pomagali, spraviti okolico v grob! — Vederomo! V Iz Gradca, 20. maja. [Izv. Jop.J Državni poslanci nemško-štirski se radostni po mestu sprehajajo ter si ogledujejo obraze svojih volilcev hote spoznati iz njih mišljenje o njihovem delovanji. Lahko spoznajo, da niso več v očeh nemških politikarjov uzor domišljene nemške liberalnosti in značajnosti. Blagotinšek, pred 2 letoma molj eni voditelj avtonomističke stranke je zdaj le šo, „poslonoša ministerski." Poprej jo komaj pozdrave odvračal, zdaj se sprehaja zamišljen in osamel prod cirkuzom ter se čudi, kako da poznajo ljudje tako malo dvorljivosti, da predsednika državnega zbora bolj ne respektiraju. Nam pa naj služi ta faktum v zadostovanje; naj si zapomnijo Nemci značaj renegatov. Kdor se vzviženemu načelu narodnostnemu tako lahko izneveri, od tega smemo tudi pričakovati še druge metu-love metamorfoze; kdor so svojemu narodu odpove* iz dobičkožoljnosti,temu je naročilo volilcev lc sredstvo častilakuninosti in sainopridnosti. Lepo je morda sedeti na predsedniškem stolu in veličastno, pa lepše jo še za pravo svobodo, napredek, blagostanje in večno pravice svojih zastopljencev se poganjati. Če to nastojanje tudi no donaša gmotnega dobička, vendar mu ljudstvo odpira hvaležno svoje srco in prepričanje dobrega djanja mu je hladeče tolažilo. Edini zaupnik tukajšmb Nemcev jo dr. Uecbbauer. Četudi še zanikuje našo zabtove in včasih srdito po naših poslancih mahne, moramo vendarlo priznati, da je pokazal svoj značaj neprestrašljivo in neomahljivo. V ozki zvezi s tukajšnjim demokratičnim društvom, ktero novači svoje članovi iz vseh stanov in vodi mišljenje našega mesta, poganjal so je zoper vojaški absolutizem, zoper izjimni stan v Pragi, zoper dovoljenje centralističnega vojaškega poveljstva za deželne brambovce in če je res, kar jo cesarju o gališki resoluciji povedal, ni so čuditi spoštovanju graškega prebivalstva do njega. V mestu ima on postavljen spominek v naiiiienovanji eno novo ulice po njem, saj se je pa tudi potrudil, da je pridobil mestu prosta1 na glasiju, kteri jo bil last dežele in kterega bi si mesto bilo moralo kupiti od nje; mi moramo tedaj tudi Gradcu zemljo darovati, vrh da mu toliko denarja za "jogovo kratkočasenjo plačujemo. Demokratično društvo bojda namerja pri prihodnji volitvi r deželni zbor postaviti svoje ponudnike po vseh volilnih okrajih. Lahko se torej zgodi, da dobi naš deželni zbor zelo drugo lice. Gledati nam je, da še teh sedem shdov za se prihianimo. Če bo pro deželni zbor navidezno bolj liberalen kakor zdajšen. ne smemo opustiti ne trohico naših tirjatev, ampak vedno trdneje se moramo oklepati Herinanovih besedi, ktere je lansko leto pri neki zabavi rekel: „Kuder greste spit, naj hode vaša molitev: Slovenci Ktdinimo se. Če sanjate sanjajte vedno le : Slovenci zedimo ve. In kader se zbudite zdilmite, vsakokrat: Slovenci zedinimo so! Iz Dunaja '20. maja. II. (i. I Izv. d,,p.] K„ sem vam zadnjič pi-saje misel izgovoril : da bode ministarstvo po cesarjevih ustih hvalilo in naštevalo pridobitve iu dela ravno odpuščenega državnega zbora, nisem mislil, da bodo to hvaljenje in naštevanje tako suh ■ in broz vsega navdušenja kakor zdaj vidimo, ko beremo prestoljni govor. Za istino, ravno ta prestoljni govor, ki so skrbno varuje določno iu odvažno zdanjo ustavo kot fait accompli postavljati, ki še narobe o popravljenji te ustave govori, ki pričakuje, da se bodo narodi v Avstriji pobog.ili; ta prestolni govor nam je priča, da smo na prelazu v nov čas. Lc temno je še, ne ločimo kako visok je ta prelaz. Nemške liste ni ta govor s svojim naštevanjem narejenih postav nič posebno navdušil in to je znamenje, in morda važno. Znamenje je tudi to , da se vse one besede v prestolnein govoru , ki o spravi in poboganji med narodi govore in ki govore o zmožnosti poprave dec. ustave, pripisujejo inicijativi visoke krone. Ako so torej ministri debili po končanem državnem zboru vsak svoj red, kdo ve, čo ne bo red ti-te veljave imel, iu sicer kmalu , kakor jo jo imel rod ki gaje dobil Šinorling, Belk redi in vsak minister pred ali po izstopu. — Ravno tako je prvosodnik Kaiserfeld naštel „dela velike važnosti." Djal je da morajo te reforme na rodovitna tla pasti. „Ako so bodo narodi zarad narodnosti prepirali, oveša se na njih najboljše moči kletov nerodovitnosti." S to frazo je slavni iznašlee .svinčenih podplatov" omenjal Opozicije in na dalje tolažil zbornico, da ni nobene nevarnosti za vladanje denašnje stranke v tem, da ima ustava pomanjkljivosti niti ne v tem da se nekteri z ustavo nočejo sprijazniti. S tem je Kaiserfeld postavil se na stališče, kakoršnega so imeli še vsi avstrijski državniki. Ker zbornici in njeni vladi šc ne teče voda v grlo, no vidijo bližajoče se povoduji, Naravna posledica tega mišljenja je bila potem, da je pohvalil ininisterstvo, saj je „meso našega mesa." — Važna jo novica , da namerava Beust v zvezi z Andrašijem plačati časopis, ki bo pisal za poravnanje s Čelu in Poljaki. Paziti jo tudi na to, da so koče tak list še le zdaj ustanoviti, ko jo vladajoča nemška večina državnega zbora — na počivanji Politični razgled. Do zdaj seje trdilo, da se sestanote delegaciji v drugi polovici junija meseca. Brž ko ne pa so bo stvar še preložila, ker vojno ininisterstvo pri vsem svojom napetom delovanji ne more dognati svojega proračuna., pa tudi ne postav o notranji vojaški organizaciji. Mod temi postavami so tudi tako imenovani „kriegutilikelni", ktere jo treba po novi brambovski postavi popraviti. To delo jo dokončano in se bo v kratkem cesarju v potrjenje predložilo. Minister Giskra jo razposlal e. kr. namestnikom dva razglasa. V pavem tirjn, naj se mu naznani, kje je treba novih volitev v deželni zbor. Menda hoče g. minister po svoje skrbeli, da bodo to .volitve pravi izrazi ljudskega mnenja. V diugini želi, naj se mu naznani, kteri nasveti naj bi predložili deželnim zborom. „Wicn. Ztg." razglaša nedavno skleneno postavo, s ktero se določujejo načela podučevanju v 1 j u đ S k i h šolah. O postavi sami bomo v kratkem kaj več spregovorili. Govore o pro sto ln o m govoru trdo češki listi, da jo sprava le onda mogoča, ako se zopet ustanovi krona sv. Venceslava. V Pragi bodo vendar kljubu vsemu prizadevanji Nemcev in nasprotnemu podpiranju od vladne strani večina porotcev iz cehov sestavljena. Do-zdaj jo zapisanih in od širjega odbora potrjenih 300. V prihodnji seji jih H' določiti še 83. Vsaka stranka bode skušala kolikor moči svojih v zapisnik spraviti. Cehi od svojih no mislijo po nobeni ceni odstopiti. Radovedni smo, kako bodo porotco sestavili v Ljubljani. Tu se bode pokazal prvi slabi nastopek onega postopanja narodne stranke, vsled kterega se v mestni zbor ni volilo. Komisija za sestavljanje zapisnika poroteev bode nemškutarska in nasledki so jasni. Nemški katoliški list „Zeit" v Pragi trdi, daje v kratkem pričakovati sprave med državo iu corkvo. P.i časnikih mrgole glasovi o shodih raznih evropskih monarhov, ki se hote to poletje pogoditi o mejusobnih razmerah« Dalmatinski namestnik je potoval zadnje čase po Dalmaciji. Po-všodi je obetal, da bo prošnjo posameznih srenj, naj so vpelje hrvaško« sibski jezik v srednje šolo, krepko podpiral pri niinisterstvu. Bog vedi kaj na take obljube ravno ni dajati, a pri nas na Slovenskem bi bilo žo veselo znamenje, ko bi so nam kaj enacega tudi le — obljubilo. Gališki deželni maršal knjez Sapieha je položil svoje maršalstvo zarad tega, ker poljske resolucija ni sprejeta. Zastran sklepanja o resoluciji in njeni osodi se imajo snovati okrog Lvovo tabori. —Grof Go 1 u h o v s k i, odstavljeni in ne zopot postavljeni namestnik , so razžaljen zarad tega, na-niblje k opoziciji. — Nekteri državni poslanci so bojo žo v roke knjeza Sa-pieho svoje poslanstvo položili. V o gorskem državnem zboru jo odgovoril minister VVenckheim na Paulini — Tothovo interpelacijo zarad slovaške matično dvorane v sv. Martinu, s ktero so se med volitvami bili deli vojaki. Minister trdi, da je dvorana lastnina srenjska, a ne matična, vojaki so se v njo deli , ker jih ni bilo kam drugam deti. Vojakov pak je bilo v sv. Martinu treba zarad na- nostnih agitacij. Paulini bo dokazal, da jo dvorana lastnina matična. V P e r o 1 i ii u si skoraj vsak dan zmislijo kakovšen nov davek, najnovejši jo brambovski, kterega imajo namreč plačevati oni mladi ljudje, ki dejansko ne služijo v vojski. Mazzini jc razglasil odprto pismo na „svoje sovražnike," v kterem posebno pojasnili'1 znano Milansko zaroto, ktere očetstvo so hoteli uradni krogi italijanski njemu pripisati. V pismu med drugim beremo: Jaz sem bil kakor tudi moji najbolji prijatelji zelo nezadovoljen s to poskušnjo, ki se ni storila o pravem času in ki je Vas (sovražnike) spravila v toliki strab; a tega no rekam zato , da bi se pred Vami opravičeval. „Ako, kedar in kjer boni mogel kaj pripomoči, da Vas zatrem, bom to storil veselo in zadovoljno, ker je to moja domoljubna dolžnost". Iz Francoske poroča telegram o mnogih upornostih pri pripravljanji k volitvam. V London se je telegratiralo, da je visok kiuešk uradnik okolo ušes klofnil francoskega poslanca. V Parizu trde, da jim o tem še ni uič znano. Turški sultan jc končal vsaj prestol ni govor se temi — le stavki: Vsi odkritosrčni in podučeni ljudje, ki poznajo našo preteklost in našo sedajnost, ne bodo mogli tajiti velikih naših napredkov. Ah napredki bami nas morajo spodbujati v našem prizadevanji. Torej resno priporočam vsem udom državnega svetovalstva, naj bodo že kterega naroda ali ktere vere koli, naj so čutijo kot otroke ene očetnjave iu naj složno delajo po mojih načelih V blagor domovine. Do prihodnjega mojega dohoda naj se zgotove še druge reforme in naj se napieduje kolikor mogoče. Sploh pa voščim, da hi vsakdo vse žile napenjal na srečo, blagostanje in slavo skupne očetnjave. — Kdo se smeji sultanu V— Na Spanj s k eni v zbornici kortezov še vedno traja posvetovanje (ki je sem ter tje viharno,) o državni obliki. Da mora prihodnji kralj biti rojen Spnnjol. ni bilo potrjeno. Nek poslanec Silvela je razkladal, da bi naredilo veliko težav, vojsko zunaj in znotraj, ako se republika osnuje. Zaro-teval jo rcpublikanco naj potem, ko bode kraljevska vlada sklenena, ne izstopijo i/, zbornice kortezov, da domače vojske ne unamejo. Iz tega se da soditi, da bi republikanci utegnili svoje prepričanje s skrajnimi pripomočki k zmagi privesti, namreč z orožjem. k llazne stvari. * (Pismo deželnega predsednika Konrada pl. Eybis-felda) v zadevah trebanjske volitve so po „Laib. Ztg." glasi:„Izvedel sem, da pri volitvi v Trebnjem mnogi gospodje volilci hote za me glasovati. To zaupanje mi je ravuo tako veselo kakor častno; vendar se odpovedujem njihovi blago volj nosti s prisrčno zahvalo, ter jih prosim, naj brez obzira name soglasno volijo moža, kterega za najbolj poštenega, skušenega in najboljega prijatelja in zastopnika svojega okraja priznavajo." Če po tem narodnjaki sami no bodo brez potrebe svojih glasov cepili ali pa od volitve izostali, ni nobene overe, da bi se ne volil g dr. Zamik. * (G. Nabergoi) jo pri banketu, kterega je napravil ces. namestnik generul Moring novemu tržaškemu mestnemu zastopa, v italijanskem jeziku napijal sprijaznenju med mestom in okolico. * (Crtica iz. slovenskega življenja c kr. davkarja v Laškem trgu.) Kmetic je imel, kakor se to kmetu tako pogosto pripeti, plačati pri e. kr. davkarskem uradu v Laškem trgu na slovenskem Stirskem neko davščino. Mož je storil svojo dolžnost, ker jo vedel, da bi ga sicer eksekucija zapletala v nova, še veča plačila in odštel novcev , kolikor so jih od njega tirjali. Svojih pravic si jo bil naš kmetic toliko svest, da jo prosil g. uradnika, ki je denar od njega prejel, naj mu prejem potrdi iu sicer v slovenski pobotnici. Uradnik je moral sicer vedeti, da hi bila njegova dolžnost, v tej zadevi ustreči postavno opravičeni želji slov. kmeta, a vedel je tudi, da ga naš kmet k izpolnjenju te dolžnosti ne more siliti z eksekucijo. Ker si pa vendar ni upal kmetu naravnost odbiti njegove prošnje, segel je zopet v bogatit zaklade svoje iznajdljive glave, pokazal kmetu še enkrat denar, ki mu ga jc bil slednji ravno kar izročil; potem pa tako-le kmeta nagovoril: „Denar,, ki ste mi ga tu plačali, je kakor sami vidite — •nemški denar. Kedar mi prinesete slovenski denar, hočem Vam dati slovensko pobotnico. Ali imate slovenski denar?" Kmet so na to salomon-sko modrost nc ve odrezati, umolkne, odkima in odide z nemško pobotnico v žepu. Tako zgodilo v drugem letu decemberske ustave novoavstrijske, (Smešno pa resnično.) Kako nekteri nemškutarski vitezi „fortsehritta" pijani, loč en jo cerkve od šole tolmačijo, naj sledeči izgled pokaže. Nek župnik (na novo postavljen) zapazi, da v farni šoli ura ne teče. Toprašavši izve od učitelja, da v uri vrvico manjka, pa da je šolski patroni nimajo s čem kupiti. Župnik sežo v žep in pošlje v bližnje mesto človeka po vrvico. Iu ravno to jo bila župnikova velika pregreha. Ko namreč oni poslani mož iz mesta vrvico kupivši domu gro , zagleda ga nek kmet istega kraja, kteri je pa „cerkmošter" in ima tedaj f,udi svojo besedo. Ko ta mogočnež zve, kaj mož iz mesta nese, hajdi! mu vrvico vzame — češ, da brez n j e go v e ga d o v ol j e n j a niti ura iti ne sme Še le po diplomatiških dogovorih jc prišla šolska ura do svojo vrvice in — P o 1 s k a v a k pameti I * (Trebanjska volitev.) Ne vemo komu se imamo zahvaliti, da seje volitev določila na dan, ko bodo v volilnem okrožji trije važni /lasti živinski s cm nji, kar bi utegnilo marsikterega volilca zadržavati, da ne pojde volit Ako se na dotičnom višem mestu tako malo gleda, da bi se brez posebne škode mogel vsakdo posluževati volilne pravice , ktere ne vrši v svojem imenu, ampak v imenu svojih prvotnih volilcev, naj tem bolj gledajo rodoljubi in volilci sami, da narodna stvar no bo škode trpela zarad kramarijc. Da se je volitev odločila na tak dan, moramo naravnost grajati, zlasti ker tu pooblastila niso dopuščena. * (Svečanost v Postojnski jami) je vsled neprijetnega vremena jako trpela in je zarad toga v primeri letos mnogo manj ljudi jamo obiskalo kakor druga leta. Tako piše „L. Tgbl." glede obiskovanja postojnske jame. Glede vižmardcega tabora pa imenovani listič dežja ne jemlje v nikakoršen poštev, ampak so lo priskutno re/i neugodnemu vremenu. Da, ko bi imeli Tagblatovci vreme tako v rokah, kakor imajo pri rokah svojo ne-voščljivost, potem bi bilo 17. t. m. deževalo žveplo in prekljc in Dcžinanu hi ne bilo treba ."> policistov vso noč straiiti pred njegovo hišo, da se ne-okrhnena ohrani njegova koža ljubljanski muzeji. '(Začasni okrajni šolski nadzorniki na Kr aujske m. Ministerstvo uka in prosvete je za šolske nadzornike na Kranjskem imenovalo: Za mesto in okolico ljubljansko g. konsistorijalnega svetovalca in profesorja v bogoslovskcm semenišči dr. P e r n a r d a Klofutarja; za kamniški okraj g. učitelja na ljubljanskem učiteljskem pripravnišči Mat. Močnika, za okraj litijski in k rški g. učitelja na ljubljanskem pripravnišči Fr. Le s jaka, za okraj logaški g. višega učitelja v Trnovem Jak. M c n e i n g e r j a, za okraj p o s t o j n i š k i g. višega učitelja senože-škega Drag. Demšarja, za okraj kočevski g. učitelja glavne šolo kočevsko Fr. B b h m a, za okraj novomeški g. posestnika in župana šmi-heljskega Fr. V. Lan gorja, za okraj črnomaljski g. višega učitelja ribniškega Jož. Raktcljna, za okraj kranjski g. učitelja glavne šole v škotji Loki, Lor.Sadarja; za okraj radoljiški g. učitelje glavne šole kranjske Petr. C e b i n n. * (Umrl) je sloveči Čeh dr. Ignacij Jan. II a n u š. Čehi in vednost izgube na tem moži veliko in sicer prvi zvestega rodoljuba, druga pak temeljitega učenjaka in preiskovalca. Ril je učenec slavnega Juugmana. L. 1836 je postal dr in profesor filosoflje v Lvovu. L. 1842 jo izdal: „vednost slovansko mitologije." Prestavljen jo bil po svoji žolji v Olomuc kjer je najprvo nemšk potem česk časopis izdajal. L. 184"9 jo bil v Prago poklican na vseučilišče. Pod mini-sterstvoni grofa Thuna jo bil od službe odstavljen zarad tega, ker se je v filozoflčnem mišljenji nagibal k Hegelu. Od zdaj so jo Hanuš pečal z literaturo, posebno s preiskavanjem stariustva. Od 1. 18G0. jo bil knjižničar v c. k. praški vseučiliščni biblioteki. V r