PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini /'i 'ia j. Abb. postale I gruppo “ L6D3 4U lir Leto XX. Št. 83 (5766) TRST, torek 7. aprila 1964 URADNO SPOROČILO O ITALIJANSKO-EGIPTSKIH RAZGOVORIH Zunanj i Saragat minister zaključil svoj obisk v Egiptu Danes dospe v Teheran - Italija in ZAR se zavzemata za mir in mednarodno pomirjenje; menita, da je vojna nemogoča; Italija smatra, da je vloga nevezanih držav koristna za ohranitev miru Segni se ho udeležil jutri v Bariju 20-letnice kongresa CLN RIM, 6. — Zunanji minister Saragat je zaključil danes svoj tridnevni obisk v Kairu, zaradi slabega vremena pa ni mogel odpotovati z letalom v Beirut in od tam v Teheran; tja bo odpotoval iz Beiruta jutri dopoldne ali v popoldanskih urah, in zaradi tega bodo njegov obisk v Iranu skrajšali za en dan; odpadel bo verjetno ogled Ispahana. Saragat se je razgovarjal z Naserjem, podpredsednikom Z-AR El čafeijem, predsednikom vlade Ali Sabrijem, podpredsednikom vlade Favzijem, zunanjim ministrom Riadom in z drugimi političnimi osebnostmi ZAR. V skupnem snoročilu o razgovorih se poudarja med drugim zvestoba obeh držav načelom miru in sodelovanja med narodi v duhu listine OZN in se pripominja, da se obe državi zavzemata za mednarodno pomirjenje in vzajemno razumevanje tako v okviru konference za razorožitev in konference za trgovino in razvoj v Ženevi, kakor tudi v okviru mednarodnih organizmov, v katerih sta včlanjeni. Predstavniki ZAR so pojasnili Saragatu uspehe, ki jih je dosegla nedavna arabska konferenca v Kairu, pa tudi pripravljalna dela za bližnje važne mednarodne kon- ference, koc na pr. medafriško, medarabsko konferenco in konferenco nevezanih držav. Kar zadeva dvostranske odnose med Italijo in ZAR, so ugotovili, da se ti odnosi razvijajo uspešno tako na gospodarskem, kot na kulturnem področju, predvsem pa so ugotovili z zadovoljstvom, da je trgovinska izmenjava med obema deželama zadobila v zadnjem času zelo velik obseg. Italijansko-egipt-sko sodelovanje na področju kmetijske bonifikacije ZAR, iskanje petroleja, mehanične industrije in proizvodnje barvil se vedno bolj širi in poglablja; kar zadeva nacionalizacijo italijanske imovine pa upajo, da bodo dosegli v kratkem zadovoljivo rešitev. V ta namen bo prispela v kratkem v Kairo posebna italijanska komisija, ki bo zaključila že začeta pogajanja. Kar zadeva končni napredek In razvoj socialne politike ZAR, se je Saragat spoznal z zanimanjem z dosedanjimi uspehi in perspektivami te politike. Po razgovorih je Saragat imel ti- skovno konferenco, na kateri je podčrtal rezultate teh razgovorov in dodal, da je med temi razgovori proučil s svojimi sobesedniki najvažnejša mednarodna vprašanja, predvsem vprašanja miru, hkrati pa naletel na razumevanje, predvsem pa na širino v gledanju na ta vprašanja, «ki je v čast političnemu vodstvu, ki je vredno tega imena«. Saragat je zaključil, da politike pomirjenja med vzhodom in zahodom ni moč spremeniti in da je vojna nemogoča. Na vprašanje novinarjev je povedla, da so se dotaknili tudi arabsko-židovskega vprašanja; da so to vprašanje napihnili iz čustvenih razlogov, da pa ga je moč rešiti z diskusijo in miroljubnimi sredstvi v okviru OZN. Saragat je hkrati podčrtal, da Italija razume stališče nevezanih držav, s katerimi želi obdržati prijateljske odnose. Na vprašanje, ali meni, da se bo socializem razširil po vsem svetu, je minister dejal: «Zatrdno», toda takoj nato Je dodal: «Demokratični socializem, seveda«. Na vprašanje, kaj meni o politiki de Gaulla, pa je dejal, da se nekatera stališča de Gaulla ne strinjajo s stališči italijanske vlade levega centra, da pa to ne vpliva na temeljne odnose med Italijo in Francijo, ker obe deželi veže «starodavna solidarnost«. Po tiskovni konferenci se je Sa- ......................................... Desničarski general Branco določen za predsednika Brazilije Pritisk vojske na parlament - Odločilno vlogo imajo desničarski guvernerji Nad B000 aretiranih v Rio de Janeiru - Goulart bo v Urugvaju kot «beguneo Trenja med posameznimi političnimi strankami in strujami zastran osebnosti novega šefa države so se naposled omejila le na dva kandidata — bivšega predsednika republike maršala Dutra in sedanjega načelnika generalštaba, generala Castela Branca. Ta dva najbolj ustrezata desničarskim silam. Poskus Kubitschka in sil centra, da bi kandidirali za novega predsednica generala Mourana Filha, ni dobil močnejše podpore. Utegne pa Mourano Filho kandidirati v kongresu. se’ da so zdaj glavno besedo politične osebnosti. Odločilno vlogo igrajo guvernerji Lacerda, into in Ademar de Barros, ni pa reči’ da so njihova gledišča naka. Važno vlogo igra tudi pr-socialnih demokratov Kubit-Ta se je nedavno izrekel za »srednjo pot«, rekoč, da «ni levi-ker ni komunist«, da pa (etudi ni ,sn^ar' ker ni reakcionar, pač Pa Je človek centra, ker je demo-f, ’• Kubitschek je zdaj v poseb-nt poslanic! obsodil terorizem v ne-«aterih krajih države. V sedanjih neurejenih razmerah sta lokalna to!!,. Ja 111 varnostna služba z are-w 111 drugimi akcijami prekoračili vsako mero. *^aclie naprednih elementov se . Jfa^ojejo. V Rio de Janeiru so po uradnih podatkih aretirali do sedaj oseb, toda v časnikarskih krono). *L?atrjuje’ da 80 aretirali nad 3.000. vnYo*,Brasill° so P«lali nadaljnja vojašku ojačenja. V Sao Paulo je ?rišel v urade ameriške a-£2*1« OTI policijski častnik, ki je apienii tekst intervjuja predsednica Goularta v Montevideu. Pripom-JMe> d,a ima ukaz zapreti agen-IJto Ce b° telcSt intervJuJa objav- vesteh iz Montevidea Je na-mtni.k urugvajskega zunanjega nunistra Pector Gross Espiell po-hnH Goulartu v Urugvaju ne am)? i odobrili političnega zatočišča, ampak ga bodo obravnavali kot begunca, Urugvajska vlada je zavze- RNIO DE JANEIRO, 6. — Guvernerji šestih brazilskih držav, ki so vodili upor proti Goulart ovi vladi, so se sporazumeli, da bodo predložili kongresu za novega brazilskega predsednika generala Castela Branca. Trdijo, da bo novi brazilski predsednik izvoljen v sredo; njegov mandat bo trajali do konca prihodnjega leta. Predsednik poslanske zbornice je sporočil, da je bil včeraj aretiran en član kongresa po nalogu vojaških voditeljev, ki so povečali svoj Pritisk na kongres, naj bo general Branco takoj imenovan za začasnega predsednika. Nekateri poslanci so izrazili bojazen, da bi utegnili vojaški voditelji ukiniti dejavnost Parlamenta, če ne bo general Ca-stello Branco takoj določen za Predsednika do konca mandata predsednika Goularta. Mandat začasnega predsednika Mazzilija poteče prihodnji mesec. Poslanci pravijo, da bo potreben vsaj en teden, da se pripravi posebna zakonodaja za imenovanje naslednika. Sklep o takojšnji izvolitvi novega predsednika pomeni zmago Carlosa Lacerde, guvernerja države Guana-bare. Sile centra s senatorjem Ku-bitsehkom na čelu so se namreč zavzemale za to, naj bi volili novega predsednika šele čez mesec dni, ko bi se normaliziral položaj v državi. la takšno stališče potem, ko je Goulart izrazil svojo odločenost, da ne odstopi s predsedniškega položaja in da ne stori ničesar, kar bi bilo mogoče tolmačiti tako, kakor da se je odpovedal predsedniškemu položaju, čeprav je zapustil Brazilijo. Glede na Goulartov prihod v Urugvaj so se urugvajski krogi posvetovali o razlikah v statusu ((političnega begunca« in «begunca». Takoj potem, ko je Goulart stopil na u-rugvajska tla, se je razgovarjal z visokimi urugvajskimi vladnimi in vojaškimi funkcionarji, ki so ga obvestili o stališču vlade. Govor Hruščova v Miskolcu MISKOLC, 6. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je prispel včeraj v Miskolc, kljer si je ogledal nekatere industrijske komplekse. V svojem govo.ru, ki ga je i-mel v kemijskem kombinatu blizu Miskolca, je Hruščov danes poudaril realizem ameriškega predsednika Johnsona, državnega tajnika Deana Ruska in senatorja Fulbrighta. «Ne zaradi tega, je pripomnil Hruščov, ker gojijo morda simpatije do socializma, toda ker so realisti. Sovjetska zveza in ZDA se lahko medsebojno uničijo. Kitajci pravijo, da ni važno, ali bo vojna; verjetno bi polovica človeštva ostala živa, otroci bi se znova rodili in človeštvo bi kmalu bilo zopet, kakor je bilo prej.« Pripomnil je: «To pomeni ne imeti preveč možgan Da, smo proti vojni in smo za mir.« „ Zatem je Hruščov poudaril, da je zaman zanašati se na mano, in je potrebno delo, da se izboljša življenje. Kritiziral je tudi kitajsko stališče, češ da proletariat ne potrebuje mnogo, in je zatem odgovoril na kitajske obtožbe, da Sovjetska zveza noče revolucije. Pripomnil je: »Nič ni res, hočemo pospešitev revolucije. Obtožujejo nas, da se bojimo vojne. Toda samo otrok in idiot se lahko ne bojita vojne. Kdor se vrže v re-ko, je zgubil zaupanje v življenje. Ce bi si biil Hitler mislil, da se bo vojna končala zanj s kroglo v možgane, ne bi bil napovedal vojne.« «Politika imperialistov, je nadaljeval Hruščov, je tolovajska, policijska; toda ne zgubljajo zdravega razuma, kadar gre za njihov obstoj. Ali se spomnite govora Kemnedyja na wash ing tonski uni. verzi? To je bil pameten način prikazovanja položaja, in mene so kritizirali, ker sem ga hvalil. Ne smemo nikoli reči, da so naši sovražniki neumni, in da smo samo mj pametni.« «Ali naj morda napovemo vojno Franciji Zahodni Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji in drugim kapitalističnim državam? Prav go. tovo ne. Ali morda Francijo v celoti sestavljajo kapitalisti? Ne, je tudi delavski razred.« Na koncu je Hruščov pozval socialistične države, naj skušajo graditi socializem v svojih deželah, ne da bi se vmešavale v notranje zadeve drugih držav, ragat razgovarjal poldrugo uro s predsednikom ZAR Naserjem. Po razgovoru je Saragat izjavil italijanskim novinarjem, da mu je Naser podrobno pojasnil socialna vprašanja svoje dežele in obrazložil težkoče, ki jih je treDa premagati in sredstva, ki so jih vložili v ta namen. Saragat pa je Naserju obrazložil italijanska socialna vprašanja in težkoče ter socialno politiko vlade levega centra. Nato sta si izmenjala mnenje o socializmu, kot ga tolmačijo v ZAR, in o evropskem demokratičnem socializmu. Ugotovila sta, da obstajajo stične točke, pa tudi razlike, ki izhajajo iz različnosti izhodiščnih točk. Naser je zlasti podčrtal, da arabski socializem povsem spoštuje svobodo vesti in dejstvo, da sprejema načelo zasebne pobude in zasebne lastnine, v kolikor ustreza splošnim koristim. Naser je podčrtal miroljubno voljo egiptskega naroda, Saragat pa je poudaril, da je bistveni smoter zunanje politike italijanske vlade «mir v varnosti države«. Glede mednarodnega pomirjenja sta oba državnika mnenja, da gre za proces, ki mu ni moč spremeniti smeri, Saragat pa je hkrati pripomnil, da okoliščina, da je Italija lojalen član atlantskega zavezništva, ji to ne preprečuje, da ne bi razumela gledišč in stališč nevezanih držav, ker so ta stališča koristna za ohranitev miru. Naser je nato obrazložil podrobno stališče ZAR glede Izraela, toda Saragat ni hotel povedati nič o tem, ker je šlo za zaupen razgovor; dodal pa je, da je dobil vtis, da ZAR želi mir in da hoče ostvariti pogoje, da bi ga utrdili. Na koncu je Naser izrazil svoje zadovoljstvo nad tehničnim sodelovanjem med obema državama, pa tudi svojo voljo in namen njegove vlade, da bi našli pametno rešitev vprašanja nacionalizacij. Ko mu je Saragat dejal, da je še vedno veljavno vabilo bivšega predsednika Gronchija, je Naser dejal, da mu je sedaj nemogoče obiskati Italijo, vendar pa da bo Italija prva dežela, ki jo bo obiskal, ko bo nastopil primeren trenutek za njegov obisk zahodne Evrope. Poslanska zbornica, ki Je imela danes na dnevnem redu le vprašanja poslancev, bo jutri začela splošno razpravo o znanih vladnih ukrepih proti gospodarski konjunkturi. Predsednik republike Segni se bo udeležil v sredo proslave 20-letnice kongresa ((narodnoosvobodilnih odborov«, ki je bil v Bariju 28. in 29. januarja 1944. Segni je bil predstavnik Sardinije na tem kongresu. Proslave se bo udeležil tudi predsednik vlade Moro. Slavnostni govor bo imel poveljnik «korpusa prostovoljcev svobode« senator Par-ri v gledališču ((Piccinni«, kjer se je takrat zbralo 120 delegatov teh odborov — prva demokratična skupščina po padcu fašizma. Jutri pa bo ((študijski dan« o opoziciji proti fašizmu in o «odporu» na jugu, med katerim bodo posegli v diskusijo Caracciolo, Lizzadri, Pesenti, Gullo, minister Jervolino, Gava in Cassiani, o odporu pa bodo govorili: pisatelj Fiore, zgodovinarji Pe-dio in Spini, poslanec Semeraro, sindikalist Altomare in Zangrando. 20-lefnica bataljona «P. Budicin* ROVINJ, 6. — Z velikim zborovanjem italijanskih borcev, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi Jugoslavije, je je včeraj končala v Rovinju proslava 20. obletnice ustanovitve italijanskega partizanskega bataljona «Pino Budicin«. Prosia-ve se je udeležila tudi delegacija partizanov iz pokrajine Ales-sandrie. Na zborovanju so govorili bivši poveljnik bataljona Amaldo De Martini, poveljnik tržaške brigade Riccardo Gia-cuzzo, zastopnik italijanskih borcev iz Julijske krajine Pol-letti Silvano-Benvenuto, zastopnik združenja Zveze borcev NOB Hrvaške Marko Belinič in vodja italijanskih partizanov iz Alessandrie Pietro Miletti, ki je izročil italijanskemu bataljonu spominsko plaketo. Pred sestankom Naser-de Gaulle? KAIRO, 6. — Kairski tednik ((Rosa el Jusef« piše, da je Ben Bela ponudil dobre usluge, da pripravi sestanek med predsednikom Naserjem in de Gaullom. List zatrjuje, da so se sporazumeli, da bo prvi podpredsednik ZAR in vrhovni poveljnik oborože-nil sil maršal Amer prišel na obisk v Pariz, da pripravi sestanek med de Gaullom in Naserjem. Baje se že pričakuje francosko vabilo maršalu Amerju, ki bo določil datum obiska. Zatrjuje se, da bi francoska vlada želela, naj bi do sestanka med Naserjem in de Gaullom prišlo v roku dveh mesecev. DANES V BEOGRADU Začetek pogajanj o novem trg. sporazumu med SFRJ in Italijo Glavna vprašanja: večji izvoz končnih izdelkov iz SFRJ; stabilnost medsebojne izmenjave; sporazum kreditiranja dobav industrijske opreme iz Italije; proučevanje malega obmejnega prometa - «Politika» o sporu med ZSSR in Kitajsko (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — V Beogradu se bodo jutri začela jugoslo-vansko-italijanska gospodarska pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma in sporazuma o malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo. V skladu z razvojen dobrih sosedskih odnosov m liberalizacijo jugoslovanskega izvoza v Italijo je Italija postala eden najvažnejših trgovinskih partnerjev Jugoslavije. Lani je jugoslovanski izvoz v Italijo dosegel znesek 45.5 miLijcrde dinarjev a uvoz iz Italije 34 milijard, tako da je Jugoslavija prvič v medsebojni izmenjavi zabeležila suficit. Kljub ugodnemu razvoju zunanjetrgovinske izmenjave z Italijo pa se v zvezi s povečanjem izvoza v jugoslovanskih gospodarskih krogih opozarja na neugodno strukturo izvoza, v kateri zavzemajo prehrambeni artikli skoraj H5 odst. in imajo relativno majhno mesto industrijski izdelki V interesu nadaljnjega povečanja trgovinske izmenjave bi bilo po mnenju jugoslovanskih gospodarskih krogov potrebno omogočiti večji izvoz polizdel- kov in končnih inaustrijskih izdelkov in da /talija glede na občutljivost trgovine z mesom in živino in na restriktivne u-krepe skupnega evropskega tržišča pokaže večjo pripravljenost, da se z dolgoročnimi gospodarskimi sporazumi zagotovi stabilnost medsebojne trgovinske izmenjave. V zvezi s tem se v tukajšnjih krogih opozarja med drugim na dejstvo, da je zaradi pomanjkanja sporazuma o dobavah industrijske opreme na kredit lani padel izvoz italijanske opreme v Jugoslavijo. Ugodna rešitev tega vprašanja bi bila predvsem v korist italijanski industriji, ker bi to omogočilo povečanje dobave industrijske o-preme zlasti pri izvrševanju sedemletnega gospodarskega načrta Jugoslavije. Verjetno, da bodo ta in druga podobna vprašanja, poleg proučevanja mož- iiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiuiiiiiiimioniiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii TRETJI TEDEN KONFERENCE 0 TRGOVINI Britanski minister Heath proti predlaganim spremembam Prav tako zagovarja sedanji sistem trgovine predstavnik zahodnoevropske gospodarske skupnosti Mac Artur umrl WASHINGTON, 6. — Včeraj je v vojaški bolnišnici «Walter Reed« umrl generalni Douglas Mac Arthur, ki je bil že več tednov bolan in je bil trikrat operiran. I-mel je 84 let. Pokojni general je začel vojaško kariero leta 1899, ko je bil sprejet v vojaško akademijo v West Pointu. Cin generalu je dosegel v prvi svetovni vojni. Med leti 1930 in 1935 je bil načelnik glavnega štaba. Bil je povezan z desnim krilom republikanske stranke, ki ga je večkrat predlaga za predsedniškega kandidata, in sicer leta 1945, 1948 in 1952. Med drugo svetovno vojno je vodil operacije na Pacifiku. Po vojni je ostal na Japonskem, kjer je vodil tako politiko, da je kmalu prišel v spor z ministrom zš o-brarabo generalom Marshallom in tudi s predsednikom Trumanom. Pozneje je vodil operacije v vojni na Koreji in tedaj, ga je Truman odstavil, ker je njegova akcija postala nevarna, da sproži novo svetovno vojno. Pogreb pokojnega generala bo v četrtek v Norfolku v Virginiji. Belgijski sindikati obsojajo neodgovorno ravnanje zdravnikov v Številne demonstracije delavcev proti stavki zdravnikov - Nizozemski zdravniki so odločno zavrnili poziv, naj ne zdravijo bolnikov BRUSELJ, 6. — V Belgiji se je močno poslabšal položaj, ki je nastal zaradi stavke 12.000 zdravnikov. Sindikati so organizirali demonstracije proti stavki zdravnikov, policija pa je sprejela ukrepe, da bi zdravnike zaščitila. Po vsej državi so organizirali 2ENEVA, 6- — Danes se začenja tretji teden ženevske konference o trgovini in razvoju. Konferenca bo trajala še 11 tednov. Splošna debata se bo morda zaključila v sredo ali četrtek. Tedaj se bo začelo pravo delo v petih velikih odborih, katerim se bodo verjetno pridružili pododbori in delovne skupine. Med splošno debato je britanski minister za gospodarstvo Heath predložil program v desetih točkah, ki v glavnem povzema program, ki je bil določen lanskega maja na konferenci ministrov GATT. program vsebuje: I. Štabi, lizaeijo trgovine s proizvodi, ki še posebej zanimajo razvijajoče se dežele. 2. Odpravo količinskih omejitev trgovine s temi državami. 3. Odpravo carin na tropske proizvode. 4. Odpravo carin na surovine. 5. Znižanje carin na končne izdelke in polizdelke. 6. Odpravo notranjih pristojbin in carin, ki veljajo zlasti glede končnih izdelkov iz razvijajočih se de-žel. 7. Preferenčne koncesije neza-dostno razvitih dežel razvijajočim se deželam, kakor je storila Velika Britanija v okviru Common-wealtha. 8. Preferenčne koncesije med razvijajočimi se državami na podlagi regionalnega sodelovanja, ki pa naj bi se ne spremenilo v tesne in avtarktione zveze. 9. Sta. bilizacij o cen potresnega blaga na taki višini, ki naj bi spodbujala ne samo potrošnjo, temveč tudi proizvodnjo. 10. Dodatno finančno pomoč, glede katere bo Velika Britanija postavila točne predloge v odborih. protizdravniške pohode. Sindikati ostro obsojajo stavko, s katero zdravniki protestirajo proti novemu vladnemu načrtu o zdravstveni službi. Vladni načrt določa e-notne cene za zdravstvene storitve in brezplačno zdravniško oskrbo za nekatere bolnike. Glavni razlog, iz katerega so zdravniki razglasili stavko, pa je dejansko v tem, da jim novi načrt onemogoča zaračunavanje pretiranih honorarjev. Bolnišnice so zaradi stavke zelo natrpane. Zaradi tega je vojska organizirala zasilne bolnišnice. Iz raznih krajev Belgije prihajajo poročila, da je več ljudi umrlo, ker niso imeli zdravniške pomoči. Danes je bila v nekem predmestju Liegeja nova protestna demonstracija, katere se je udeležilo nad 10.000 delavce« Podobne demonstracije so bile tudi v drugih predmestjih tega mesta, ki so jih organizirali sindikati vseh tendenc. Demonstranti so nosili table z napisi, s katerimi pozivajo vlado, naj odločno nastopi, ter obtožujejo zdravnike, da ocenjujejo z denarjem človeško življenje. Med vlado in sindikalnimi predstavniki zdravnikov so se začeli neuradni stiki, da bi se sporazumeli o prenehanju stavke, ki traja že šest dni. Zdravniki pa zahte. vajo, naj se se ne uveljavi zakon, ki ga je pripravila vlada, in naj se pripravi nov zakon. Tudi sindikati so pripravljeni navezati stike, toda zahtevajo od zdravnikov, naj takoj prekinejo stavko. Ljudstvo je vedno bolj zaskrbljeno, ker v bolnišnicah primanjkuje postelj. Vojaško zdravstveno osebje je skrčilo svoj počitek na minimum. V Amsterdamu je predstavnik združenja holandskih zdravnikov sporočil, da so belgijski zdravniki pozvali holandske zdravnike, naj sodelujejo z njimi, predvsem s tem, da odklonijo zdravljenje belgijskih bolnikov ves čas spora. Nizozemsko združenje zdravnikov pa je odgovorilo, da ne more dati svojim članom takega nasveta, ker bi to bilo v nasprotju z zdravniško tradicijo na Holandskem. Nasprotno, združenje je svetovalo holandskim zdravnikom, ki delajo na obmejnih področjih, naj nudijo vso pomoč v primeru potrebe in naj zdravijo belgijske bolnike kakor običaino. Belgijska vlada Je sklenila odpoklicati v Belgijo večje število vojaških zdravnikov, ki so v službi v Zahodni Nemčiji. Predsednik vlade je izjavil, da bo vlada mogla upoštevati morebitna nova pogajanja šele tedaj, ko bodo zdravniki prenehali stavko. Dodal je, da za se- daj ne nameravajo militarizirati zdravnikov. Sen. Fulbright obsoja vojaško kasto CHAPEL HILL (Južna Caroli-na), 6. — Ameriški demokratični senator William Fulbright je v svojem govoru na univerzi Južne Caroline poudaril, da bi morali prenehati križarsko hladno vojno in »zbolestno zaskrbljenostjo zaradi komunistične ekspanzije in notranjega prevrata«. «ZDA, je dodal Fulbright, so se oddaljile od svojih upov in so se s koncentrirale na svoj strah.« Poudaril je, da ameriško ljudstvo ne izvaja zadostnega nadzorstva nad vojaki, kakor ga sicer ne izvaja niti kongres. Očital je vojaški kasti, da hoče ohraniti hladno vojno in visok vojaški proračun. Poudaril je, da bi #ukinitev nepotrebnih fondov za obrambo« omogočila večje izdatkov za javna dela. ((Predsednikov program za vojno proti revščini in program za širjenje in izboljšanje izobrazbe, je pripomnil senator, sta vsaj prav toliko važna, kakor potovanja na Luno.« ((Američani, je zaključi! senator, bi morali odvrniti del svojih misli m del svojih ustvarjalnih sil od hladne vojne in jih posvetiti sami Afneriki.« Zatem je Heath izjavil, da bi se morali posamezni odbori lotiti praktičnega dela brez debate, ki bi bila samo ponovitev splošne debate. Heath je odločno branil GATT In dejal, da bi morali tej organizaciji poveriti nalogo, da spodbuja mednarodno trgovino in izvajanje doseženih sporazumov na tej konferenci. Zavrnil je obtožbe, ki so jih proti GATT izrekli številni predstavniki razvijajočih se dežel in predstavniki socialističnih držav, ki so zahtevali ukinitev te organizacije ter ustanovitev nove svetovne organizacije o trgovini. Heath je pripomnil: ((Nasprotujemo temu načrtu, čeprav priznavamo dejstvo, da GATT ni več primeren instrument, kakor svoj čas, nameravamo podpreti vse načrte, da se spremeni v koristnejši in učinkovitejši instrument tudi za razvijajoče se dežele.« Na koncu je Heath izjavil, da poveljstva OZN s ciprsko vlado, bi morale do 9. aprila biti vse ceste na otoku proste za promet. Turški tisk pa piše, da bo Turčija «še dalje izvajala svoje pravice na Cipru« in da bo ((vsak napad na turške- kontingente odločno zavrnila. Naj se zgodi karkoli, se kontingent ne bo umaknil z otoka«. Tisk dodaja, da bo «vsak atentat na turški kontingent veljal za napad na turški narod in v tem primeru bi Turčija mogla uporabiti svojo pravico do enostranske intervencije«. Georg Klotz aretiran BOČEN, 6. — Pred dnevi Benetkah aretirali voditelja ((juž- na konferenci prav gotovo ne bo r u e°n th°erj a' A n d e r g a s s e- vprašanj, bodo «prav gotovo določila načela, s katerimi bo moč postaviti nove temelje za mednarodno trgovino«. Podpredsednik zahodnoevropske gospodarske skupnosti Jean Rey pa je v svojem govoru zagovarjal regionalne gospodarske sisteme in selektivne preference. Pripomnil je, da bi morala konferenca posvetiti pozornost nekaterim važnejšim specifičnim vprašanjem, ki se dajo laže rešiti, naslednja leta pa bi lahko prešla k vprašanjem svetovne važnosti. Govoril je zatem o politiki zahodnoevropskega skupnega tržišča in je pozval konferenco, naj sprejme načrt, ki ga je obrazložil belgijski minister za trgovino Bras-seur, ker je načrt v svetovnem merilu nemogoč, posebno če se mora Izdelati v dveh mesecih. Na jutranji seji so govorili tudi predstavnik Mednarodne organizacije za delo David Morse, mongolski minister za trgovino, ki je podprl sovjetski načrt o ustanovitvi nove mednarodne organizacije, in Iraški minister za trgovino, ki je govoril predvsem o nevzdržnem položaju, ki so ga ustvarile kapitalistične petrolejske družbe na petrolejskem trgu. Poudaril Je, da je za pravo spremembo notranjega položaja razvijajočih se dežel potrebno menjati sedanji način financiranja. Predlagal je ustanovitev organizacije za financiranje pod vodstvom Združenih narodov, ki bi morala dajati na razpolago dolgoročni kapital z dvoodstotnimi obrestmi. Novi spopadi na Cipru NIKOZIJA, 6. — Ciprski Turki so danes iz zasede ubili ciprskega policaja grške narodnosti, ko je šel z avtomobilom mimo utrjenega položaja turških upornikov. Davi je prišlo do novih neredov v Pakhyammosu na severnozahod-nem delu otoka. Pri tem je bil ubit en Grk. Do novega streljanja pa je prišlo v vasi Kokkima. Turški u-pornikt so razstrelili most, ki povezuje Kokkimo z bližnjim krajem Pakhymmos. Na tem področju se spopadi ponavljajo že več dni Poveljnik čet OZN general Džani si je danes ogledal to področje. Proti večeru je predstavnik OZN sporočil, da je bil dosežen sporazum za premirje med Grki in Turki. Predstavnik ciprskih Turfcov je izjavil, da se bodo turški vojaki, ki so na položajih na cesti, ki pelje iz Nikozije v Kirenijo, umaknili, ko bodo Grki odstranili cestne bloke. Na podlagi sporazuma na, ki so ga nato odpeljali v Bočen. V zadnjih dneh so karabinjerji in policaji našli v raznih krajih v bocenski pokrajini več skrivališč orožja. Izvršili so več preiskav in aretirali 25 južnih Tirolcev. Na Dunaju pa je avstrijsko notranje ministrstvo javilo, da so v soboto aretirali v Innsbrucku juž-notirolskega majorja Georga Klot-za, ker je s svojim ravnanjem zlorabljal zatočišče, ki so mu ga bili dovolili. Klotza sb prepeljali na Dunaj in baje se pripravlja njegov izgon. Skupno z njimi so aretirali tudi nekega nemškega državljana, ki so ga tudi pripeljali na Dunaj. nosti povečanja malega obmejnega prometa, ki predstavlja sedaj 10 odst. skupne izmenjave, glavni predmet razgovorov, ki se bodo začeli jutri med italijansko delegacijo, ki je prispela danes v Beograd pod vodstvom opolnomočenega ministra v zunanjem ministrstvu Giovan-nija Luciollija, in jugoslovansko delegacijo pod vodstvom pomočnika zveznega tajništva ministrstva za zunanjo trgovino Ljuba Fausta. Jugoslovanski tisk je dal veliko publiciteto sklepu februarskega zasedanja CK K P ZSSR in referatu, ki ga je im tem zasedanju podal član izvršnega komiteja Suslov, o dogmatski politiki kitajske komunistične stranke in odgovoru na najvažnejše napade KP Kitajske na sovjetsko partijo, posebno na hruščova. Ti napadi so po mnenju v Beogradu pokazali, da kitajskim voditeljem sploh ni do razprave, temveč da žele vsiliti svoje stališče vsemu mednarodnemu delavskemu gibanju. Po mnenju beograjske «Politi-ke» spor ni več samo ideološki. Zgodovinska, politična in državna nasprotja so pregloboka in zapletena, da bi se lahko rešile s teoretičnimi razpravami, resolucijami in posvetovanji. Iz te ugotovitve «Politike» bi sledilo, da je Jugoslavija proti morebitnemu sklicanju sestanka komunističnih partij, na katerem bi se skušala uskladiti mnenja in bi se skušal končati spor, ki prizadejo veliko škodo mednarodnemu komunističnemu in naprednemu gibanju na svetu sploh. Po mnenju «Politike» se je proti kitajskemu in vsakemu drugemu dogmatizmu moč boriti samo s pro-tidogmatsko prakso, s stalno neutrudljivo borbo za demokratične in druge velike ideale socialističnih odnosov med ljudmi in državami. To ie po mnenju «Po-litikes edini način, da bi se izognili kompromisu, do katerega bi verjetno prišlo na sestanku, in ki bi — kot so dosedanje izkušnje pokazale — koristil samo konservativnim in dogmatskim silam. «V današnjem sporu v socialističnem svetun, zaključuje «Politika«, «ni slučajna in prehodna težava, ki bi se lahko premagala z javnimi razpravami in ublažila z varljivimi kompromisi. Kitajski voditelji, zaprti v svoje družbene pogoje, v svoje sheme oblasti in politike, skušajo obupno zaustaviti napreden razvoj v mednarodnem delavskem gibanju in ga podrediti sebi». B. B. ANKARA. 6. — Turška vlada ie danes javila, da je bila grško-tur-ška konvencija o vizumih začasno ukinjena. Na podlagi te konvencije niso bili potrebni vizumi za državljane obeh držav, če njih bivanje v drugi državi ni preseglo treh mesecev. BEOGRAD, 6. — Od 8. do 12. aprila bo obiskala Jugoslavijo delegacija vlade Trinidada in Tobaga pod vodstvom predsednika vlade dr. Erika Williamsa. Delegacijo, v kateri bosta tudi minister za trgovino in industrijo Lionel in Clark, veleposlanik v OZN, bo sprejel tudi predsednik republike Tito na Brionih. Kljub prisotnosti sile OZN na Cipru še vedno ni miru. Včeraj so ciprski Turki ubili iz zasede ciprskega policaja grške narodnosti, med neredi, ki so izbruhnili pred teni, pa je bil ubit en Grk. Turški uporniki so razstrelili tudi neki most, voditelj ciprskih Turkov Kučuk pa je izjavil, da se bo sestal z Makariosom, le če bo ta kaznoval policijske agente, id so «zakrivili grozodejstva proti ciprskim Turkom«, in če «bo plačana odškodnina tistim, ki so izgubili družinske člane in imetje.« Turški tisk pa piše, da se turški kontingent ne bo umaknil z otoka, «naj se zgodi kar koli«. V Braziliji se nadaljujejo aretacije naprednih ljudi in po neuradnih podatkih kaže, da so jih doslej aretirali nad 3.000, po uradnih pa samo 600. Guvernerji šestih brazilskih držav zahtevajo od parlamenta, naj izvoli za novega brazilskega predsednika generala Castela Branca. Policija pa je. zaplenila besedilo Goulartovega intervjuja ameriški agenciji UPI in zagrozila, da bo zaprla agencije, če bo intervju objavljen. Na ženevski konferenci o trgovini so včeraj govorili delegati Anglije, zahodnoevropske gospodarske skupnosti, mednarodne organizacije za delo, Mongolije in Iraka. Prvi je predložil program desetih točk, ki v glavnem povzema program, ki je bil določen lani na konferenci ministrov GATT, ter odločno branil to organizacijo, kateri bi morali poveriti nalogo, da spodbuja mednarodno trgovino in izvajanje sporazumov ženevske konference; zavrnil je obtožbe proti GATT s strani nekaterih predstavnikov držav v razvoju in socialističnih držav, ki so zahtevali ukinitev GATT ter ustanovitev nove svetovne organizacije o trgovini. Drugi je žago-varjal regionalne gospodarske sisteme in selektivne preference, iraški minister za trgovino pa je kritiziral nevzdržni položaj, ki so ga ustvarile kapitalistične petrolejske družbe na petrolejskem trgu. Nikita Hruščov je včeraj med svojim obiskom na Madžarskem poudaril med drugim realizem a-meriškega predsednika Johnsona, državnega tajnika Ruska in senatorja Fulbrighta, ki je kritiziral ameriško «vojaško kasto, da hoče ohraniti hladno vojno in visok vojaški proračun,« ter poudaril, da bi ukinitev nepotrebnih fondov za obrambo omogočila večje izdatke za javna dela. Komunistične partije CSSR, Bolgarije, Fin-ske, Cejlona in Bolivije so na razne načine izjavile, da odobravajo stališče KP ZSSR v sporu s Kitajsko. V Belgiji pa je prišlo do nenavadne akcije sindikatov, ki so prisiljeni odločno nastopati proti stavki 12.000 belgijskih zdravnikov, ki protestirajo proti vladnemu načrtu enotnih cen za zdravstvene storitve, ker onemogoča zdravnikom zaračunavanje pretiranih honorarjev. Zaradi stavke zdravnikov, ki traja že šest dni, je umrlo že več oseb, ker niso imele zdravniške pomoči. Toda sindikat in vlada so pripravljeni navezati stike z zdravniki, od katerih zahtevajo, naj najprej prekinejo stavko. Stiilišca francoskih komunistov do uradne francoske politike Neka izjava Mauricea Thoreza, generalnega sekretarja KP Francije — izjava je bila objavljena te dni po zadnjem izmed desetih nepodpisanih člankov, s katerimi je KP odgovarjala v ideološki debati socialistom — je zasenčila to tako imenovano veliko debato. Na seji CK, na kateri so analizirali kantonalne volitve, je govoril tudi Thorez. Vendar to, kar zbuja pozornost, ni njegovo mnenje o volitvah, marveč stališče, ki je nekoliko spremenilo pozicijo KP do praktičnih potez de Gaulla v zunanji politiki. Potrebno je povedati, je izjavil Thorez, da če se odločno izrekamo proti osebni oblasti (beri de Oaulla), nismo a priori proti temu ali onemu ukrepu, ki ga lahko vsili korektura ali razvoj imperialističnih nasprotij doma in v tujini. Generalni sekretar KPF zatem našteva, v čem se partija strinja z de Gaullom; Priznanje Kitajske. Realistično stališče do Vietnama. Pametneje je zahtevati nevtralizacijo Južnega Vietnama, kar je lahko prvi korak k likvidaciji SEATO in demokratični združitvi Vietnama, kot bombardirati vietnamske vasi. Pozornost do Kube in ((prizadevanja za boljše odnose z latinskoameriškimi državami#. Odnos do Alžirije. »Obžalovali »mo in popravljali napako, ki jo je storila naša parlamentarna skupina, ko je glasovala proti kreditom za pomoč Alžiriji, edino zato, da bi bila v opoziciji proti vladi.# V vseh teh točkah so bila stališča Kp doslej več ali manj aprioristično obkrožena z de Gaul-lovo politiko. Glede priznanja Kitajske je prevladovala kritika, češ da bi bilo to treba storiti že davno prej. De Gaullovo politiko do Vietnama so kritizirali, češ da mora vlada dokazati iskrenost s priznanjem Severnega Vietnama (mimogrede rečeno, z njim Ima Francija stalne stike in trgovino), zaradi Kube, ki ji Pariz prodaja tovornjake, pa je Francijo prizadel ameriški sklep o ustavitvi vojaške pomoči. V partijskih organih KP so kritizirali stališča de Gaulla v novembrski krizi leta 1962, ko je Pariz podprl Kennedyja. De Gaul-lov odnos do latinskoameriških držav so včasih razlagali z neo-kolonialističnimi motivi v uradni politiki. To je bil tudi glavni očitek politiki pomoči Alžiriji, ki ji je vladna večina v parlamentu — ob opoziciji komunistov in socialistov — izglasovala milijar- do frankov, od česar mora Alžirija eno tretjino porabiti v Franciji. Napredni krogi v tujini so vse te de Gaullove poteze podpirali že prej. Gibčnost predsednikove zunanje politike so ocenjevali kot realistično pristopanje k stvarnosti v svetu. In če takšna politika, ne glede na subjektivne motive njenega avtorja, objektivno vodi k rešitvi nekaterih perečih svetovnih problemov ali k ustvarjanju ozadja za njihovo rešitev, bi bilo obžalovanja vredno, če ne bi prišla Thorezova izjava. Med nedavnim obiskom sovjetske parlamentarne delegacije v Franciji je visok sovjetski voditelj — tu so ga celo imenovali naslednika Hruščova — Nikolaj Podgorni — pozdravil francosko priznanje Kitajske. Podobno je ocenil tudi francosko stališče do Indokine — Laosa, Vietnama in Kambodže. Zdaj prihaja do formalnega neuradnega obiska profesionalnih posrednikov z obeh strani, Edgarda Faureja v Moskvi in Adžubeja v Parizu. Sam Fidel Castro je dal vedeti, da bi rad videl de Gaulla v Havani. Pozitivna reakcija, s katero so v Latinski Ameriki sprejeli de Gaullov obisk v Mehiki, posebno pa sprejem, ki so mu ga tam priredili, ni mogla ostati neopažena pri tistih, ki morajo tu definirati realnejšo politiko do de Gaulla. Kar se tiče Alžirije, Ben Bela neprestano daje priznanje de Gaullu in ga prikazuje kot prijatelja svoje države. Povabil pa je na obisk in sam prišel v Francijo, da bi se z njim sestal in porazgovoril. Vsi ti, ki imajo pozitiven odnos do določenih vidikov de Gaullove zunanje politike, sc nedvomno med priznanimi borci za socializem. To seveda ne pomeni, da mednje spada tudi de Gaulle. Njegov ideološki čredo je na drugem področju Vendar vse to dokazuje, da v določenih pogojih — ki jih Thorez na primer definira kot korekturo ali protislovnost imperializma — lahko tudi kapitalistična država prispeva k ozdravljenju mednarodnega položaja. Da se da razpravljati o de Gaul-lovih motivih, in to v Franciji tudi delajo Vendar je vprašanje, če je to prvenstvene važnosti za zavzemanje Stališč. Besedo nacionalizem je vse pogosto slišati, kadar gre razprava o de Gaullovi zunanji politiki, 1n ni nezanimivo, da tisti, ki jo radi uporabljajo, da bi kritizirali de Gaulla — skrivajo proameriške simpatije. Defferre je o tem govoril v ZDA, Guy Mollet pa pravkar socialistični mladini. Njuna koncepcija Atlantskega pakta kot ustanove, ki je potrebna «svobodnemu svetu«, ni nobena skrivnost. Spričo tega lahke z isto logiko zastavimo vprašanje motivov, ki vodijo opozicijsko desnico, center ali socialistično levico, da v de Gaullovi politiki ne iščejo učinkov, ampak motive. Ta cilj politične analize je doživel vidno manifestacijo v kritiki v socialističnem «Po-pulairu#, na račun Thorezove izjave, ki smo jo navedli na začetku. Bistvo kritike je v tem, da je Thorez podprl prav tisto v de Gaullovi politiki, kar posredno ali neposredno škoduje Atlantskemu paktu. Kot zaključek se opazovalcu vsiljuje stara misel, da je važnejši rezultat, ki ga dosega določena politika pri izboljšanju mednarodnega položaja, kot pa subjektivni razlogi, ki so do te politike privedli — ali pa razlogi, ki so nekoga privedli do tega, da črnemu reče črno in belemu belo. \ * Ameriški general Douglas Mc Arthur, bivši poveljnik ameriških sil na Pacifiku, je umrl v starosti 84 let. Slika ga kaže na Koreji v času tamkajšnje vojne ■ti«aii>iiiiiiiiiii«iiiiiiitiaiiBii«iiiiiiitiiiitiiiiiiiiiaiiiii!niiiiiiiiMiiitiiii«iiiiiiiiiiiMiiiiiii*iiiiiiiiiiii*iiii|iiiiiiiiiiii*Bi|i*1|i|n>iii»iii*iii>ii*iiiiiiii*ti*itiiiiiiiiii>iiMiiiiiiiBiiiiiii»a|i|iiiiii>ii*ii|aill*itii|i|i||ii*iiiii'l*"l|iiiiii|'iB1Bi**i NACISTIČNA ZVERINA GOVORI O SVOJI »ČASTI* Občinstvo na procesu v Frankfurtu hoče napasti enega od obtožencev Silno razburjenje v dvorani, ko je ena od prie opisala, kako je obtoženi Kaduk s pištolo silil otroke v plinsko celico FRANKFURT, 6. — Več oseb, večinoma mladina in ženske, je na današnji razpravi proti nacističnim zločincem skočilo po-koncu ter začelo vpiti: ((Ubijte to zver! Pobijte te svinje! Obesite ga! Ubijte ga!» Občinstvo — se je zagnalo proti klopi obto- žencev. Do tega incidenta je prišlo, ko je priča Worl obtožil Oswal- da Kaduka, da je silil v plinsko celico otroke, ki so ga prosili, naj jih ne umori. Ko je Kaduk to slišal, je rdeč od jeze skočil pokoncu ter začel vpiti na pričo: «Prek!eti lažnivec, lažeš, lažeš, ližeš!« Worl pa je tudi kričal: «R?s je, videl sem te, ne moreš tajiti!# Predsednik je skušal narediti ja, ki je spraševal za Lili. Odpeljal jo je v stranišča. Zaslišal sem dva strela. Ko je Boger odšel, sem se vrnil v stranišča in videl Lili na tleh s prestreljenim srcem.# Predsednik sodišča ju tu postavil Worlu sicer mogoče utemeljeno, vendar g ede na okoliščine že kar nekoliko bridko smešno vprašanje, če je Toflerjeva prišla pred proces. Seveda je Worl odgovoril začuden: »Pred proces? Za Žide pač niso delali procesov. V Ausch- člani francoskega tajnega odbora ja, temveč naj se v Zahodni Nem- mir in red, toda hrup je trajal 1 witzu je veljal izrek: Drugi lahko več minut. Agentje so pa hitro napravili okrog Kaduka kordon, da ga ne bi občinstvo napadlo. Worlova izpoved je bila ena najbolj groznih na tem procesu. »Kakega pol ducata židovskih otrok,# je pripovedoval, »od treh do e-najstih let je prišlo v taborišče in vedeli so, da jih čaka smrt v plinski celici. Nekateri, stari mogoče pet let, so prišli k meni in mi pokazali roke. Glejte, so mi rekli, močni smo. Lahko delamo. Prosimo, nikar nas ne pošiljajte v plinske celice. Nočemo umreti v plinskih celicah. Bil sem pretresen. Moral bi kaj storiti, toda rečemo mi je bilo, da je prišlo iz Berlina povelje, da je treba otroke pomoriti. Vrnil sem se k otrokom. Ti so hoteli ostati pri meni, toda — in tu je priča začela kričati — tam je bil Kaduk, morilec Kaduk, ki je potegnil pištolo in z njo silil otroke proti plinski celici.# Ko je Kaduk divje reagiral, je tudi Worl nanj vpil: »Bodi tiho, sedaj nimaš več pištole, sedaj jo imamo mi!» Predsedniku je uspelo vzpostaviti red, potem ko je štirikrat pozval Kaduka, naj sede. Ta je končno sedel, toda kričal je: »Obrekoval me je, ne morete me prisiliti, naj bom tiho, ker gre za mojo 6ast.» Občinstvo je tu ponovno vzkipelo in bučno protestiralo, tako da je sodnik razpravo prekinil. WSrl pa je še prej povedal, da je osebno poznal češko Židinjo Lili Tofler, ki so jo v Auschvvitzu ubili, ker je pisala ljubavno pismo nekemu poljskemu Zidu. Bila je zaposlena kot tajnica v upravi taborišča in gestapo jo je aretiral, ko so zasledili omenjeno pismo. «Rekla mi je,» je dejal Wdrl, »da upa, da se bo vse dobro izteklo. Drugo jutro sem bil v straniščih, ko mi je kapo Jakob dejal, naj zginem, ker prihaja Boger (eden od obtožencev). Slišal sem Boger-• Potem ko so pred časom ponekod zastonj ponujali krompir, so sedaj vso stvar organizirali tudi drugače. V Cuneu n. pr. so lepa dekleta na osmih mestih na trgu ponujala (tudi po zvočnikih) krompir, in to v vrečah po 20 kg in po 30 lir za kg ...................................hib.................................................................................................................................................................. umrejo, Židje pa morajo umreti.# Worl, ki je bil enajst let v nacističnih taboriščih, je povedal, da je bil tri mesece v celici, ki je imela dva metra in pol v kvadrat, skupaj z mnogimi drugimi jetniki; včasih jih je bilo kar dvajset. V torkih in petkih je prihajal Boger »počistit#. Po številkah je poklical skupino jetnikov. Kmalu se je slišalo, kako bosi korakajo izven zaporov. Preklinjali so, jokali, molili in rotili, naj jih puste pri življenju. Straže pa so se norčevale. Kmalu pa so se zaslišali streli in švist krogel. Boger je zaprosil za besedo ter dejal, da tli on ubil Toflerjeve. Priznal je, da je bil navzoč, toda ni on streljal, temveč nekdo drugi, — je zatrjeval ter še dodal, da ženska ni bila zadeta v srce temveč v vrat.... Odkrit spomenik žrtvam Buchenwalda PARIZ, 6. — Na pokopališču »Pere Lachaise# v Parizu so od-Jcrilj spomenik v spomin tisočev mož, žena in otrok, ki so pomrli v nacističnem koncentracijskem taborišču Buchenvvald med drugo svetovno vojno. Številne delegacije bivših bojevnikov, članov odporništva ter bivših deportirancev — poleg skupin, ki so prišle iz Belgije, Luksemburga, Jugoslavije, Italije, Avstrije, Madžarske in Zahodne Nemčije — so prisostvovale »lovesnosti. Na častni tribuni, postavljeni pred »kvadratom strelj* nih» na pariškem pokopališču, so bili predstavniki francoske vlade, pariške občine ter diplomatskega zbora. Ob spomeniku je stala častna straža bivših deportirancev, med katerimi jih je več bilo oblečenih v znano črtasto uniformo iz koncentracijskih taborišč. Spomenik so odkrili preživeli Buchenwaldu Marcel Paul, Eu-gene Thomas in Albert Forcinal. Spomenik, ki je delo kiparja Louisa Bancela, predstavlja tri bronaste figure, na katerih so vidni sledovi trpinčenja in ki simbolizirajo trpljenje, duha solidarnosti in odporništva. Duhovnik Blank, ki je prebil več let v Buchenwaldu. je bil prvi govornik. Med drugimi govorniki pa je Marcel Paul povedal, da je šest tajnih čet deportirancev z-.orožjem osvobodilo taborišče Buchenwald že nekaj ur pred prihodom ameriških čet 11. aprila 1945. čiji doseže še višja stopnja industrijske koncentracije. Posli Krup-Pa so bili leta 1963 nekoliko nižji kot leto prej (5.175 milijard mark proti 5.217 milijard), toda izvoz se je dvignil od 775 na 837 mili jard mark. Zlasti je narasel izvoz na področje skupnega tržišča. Glede prodiranja Kruppa na tržišča evropskega Vzhoda, je predsednik te skupine dejal, da predstavljajo prodaje na teh tažiščih 0,9 odstotka celotnega obsega poslov in 6 odstotkov izvoza družbe. Alfried Krupp je izrazil mnenje, da ti odstotki vsekakor lahko narastejo. V Neaplju je letalo padlo v morje NEAPELJ, 6. — V Neaplju so še vedno pod močn m vtisom včerajšnje letalske nesreče, ko- je turistični enomotornik, na Katerem , Fuehrich; v prostorih za prhe jo Proces proti Weinwurmu DUNAJ, 6. — Pred porotnim sodiščem na Dunaju se je pričel proces proti Josephu We:n\vurmu, ki je 12. marca 1963 umoril gojenko ba etne šole 10-letno Dagmar Iftif/ffe vv gl eri n 115 če so bile štiri mlade osebe, med kroženjem nad Neapeljskim zalivom padel v vode pristanišča pri Mergellini. Dopoldne je bil pogreb pilota letala, popoldne pa so pokopali o-stale tri žrtve. Našli so truplo ing. Pampaninija BOKGOTARO, 6. — Ugotovilo se je, da je truplo neznanca, ki so ga našli v soboto popoldne v potoku Lecora v bližini kraja Bo-schetto, truplo ing. Elia Pampaninija, ki so ga pogrešali od 26. marca. Od tedaj namreč se nič več ni vedelo o njem ter o njegovem spremljevalcu, ko s turističnim letalom nista prispela na določen cilj. Sedaj, ko so našli Pampani-nijevo truplo, so obnovili iskanje ostankov letala ter trupla Pampanijevega spremljevalca. Danes je truplo ing. Pampaninija uradno prepoznala tudi njegova vdova ter dva otroka. Krupp pričenja prodirati na Vzhod BONfc(, 6. — Za železarski kolos Porurja, ki nosi ime Krupp, je bilo 1963 težko leto. To je izjavil Alfried Krupp von Bohlen und Halbach, ki je še podčrtal nujnost, da se spričo naraščajoče mednarodne konkurence moči ne drobijo na majhna in srednja podjet- Med črnci v ZDA so tudi «erni muslimani» Ameriški «čmi muslimani#, ver-tka sekta s političnim programom zahtevajo odcepitev od belcev, zahtevajo državo za 22 milijonov črncev. Ta država naj bi bila bodisi na ozemlju ZDA ali pa na kaki drugi celini. «Cml muslimani# namreč nočejo živeti z otroki lastnikov sužnjev. Nasprotujejo skupnim šolam in mešanim zakoncem. Častilci Alaha v zahodni hemisferi ne želijo imeti nič skupnega z državo, v kateri so več kot štiri sto let živeli v brezpravju. Menijo, da so še zdaj državljani druge vrste, in nasprotujejo temu, da bt bili to še vnaprej. Vse skupaj se godi v Ameriki dvajsetega stoletja, v državi paradoksov, kjer Je na primer senator Russell predlagal v senatni debati, da bi razselili črnce z Juga tudi v ostale ameriške države, da bi vsi enako »občutili#, da ni eno in isto zavzemati se za črnske pravice in ((imeti črnce v svoji hiši#. V istem senatu pa liberalnejši elementi zahtevajo, naj bi sprejeli program, ki bi dal črncem več državljanskih pravic. V izčrpni debati, ki bo verjetno ena naj- daljših, konservativci z Juga odkrito priznavajo, da preprečujejo udeležbo črncev na volitvah, ker se bojijo njihovega »nekvalificiranega delovanja v lokalnih upravah#. Hkrati pa v New Yorku skoraj pol milijona črncev in Portoričanov bojkotira solski pouk in zahteva boljše šolske razmere in izenačenje z belci. »črni muslimani*, verniki »svetega# Elijaha Muhamada, menijo, da se je iluzorno kakorkoli pogajati z belim prebivalstvom. Odcepitev črne skupnosti od bele je po njihovem edino jamstvo za mir-nt razplet in končno rešitev črnskega problema. «Verujemo, da se je Alah prikazal v osebi učitelja Farda Muhamada julija leta 1930», je zapisano v programu »črnih muslimanov#. «Prav tako verujejo, da bo po Alahovi zaslugi zavladal mir na vsem svetu ln da bodo potem lahko vsi ljudje živeli skupaj#. Muslimani iz ZDA zahtevajo državo, ker menijo, Ua so vse druge rešitve polovičarske in da nikamor ne pripeljejo. Kakor se je nekoč 13 kolonij odcepilo od Ve- like Britanije in so potem ustanovili Združene države Amerike, tako tudi «čmi muslimani# zahtevajo odcepitev, Nekdanji gospodarji črncev pravijo, morajo dati muslimanom takšno državo in sredstva za vzdrževanje in pomoč 22 milijonom črncev za 25 do 30 let, vse dokler se ne bo nova država zmožna sama vzdrževati. Pod geslom svobode, bratstva in enotnosti pa terjajo »cml muslimani# najprej svobodo. Kakšna država Je to, poudarjajo v svojem časopisu v članku z naslovom ((Ozemlje črncem!*, kjer je treba njenim državljanom šele dodatno zagotoviti pravice? Celo nekdanji sovražniki ZDA. ki se naselijo v tej državi in postanejo naturalizirani državljani, imajo vse državljanske pravice, črnci pa ne... Koliko vojn je minilo, v katerih so črnci umirali za to državo, tn vendar so še zmeraj le drugovrstni državljani... Ce bi se črnski vojaki, ki se 7000 milj daleč bojujejo v pragozdth Južnega Vietnama, vrnili in poskušali glasovati v mestecu Hattiesburgu (država Mississlppi), se Jim to ne bi po srečllo, dodaja časopi« »črnih muslimanov*, ker je od 12.000 črncev, ki so prestali ponižujoče test« o pismenosti, dobilo tam volilno pravico samo — dvanajst... »Cmcl muslimani* nasprotujejo stališčem Martina Luthra, Former-Ja, Wilktnsa in drugih pomembnih črnskih voditeljev. Ko prežvekujejo lepo na varnem svojo repo — »državljanske pravice druge vrste* — se «zajci» Martin Luther, Former in Wilkins vprašujejo: «Ali ne bi vseeno poklicali pse, da bi jih vprašali za svet?* Takšna je karikatura, ki Jo je priobčil časopis »Muhamed gevori* in ki razglaša bratstvo črncev po vsem svetu. Časopis ima dopisnike v Gani in Angoli. »Ne delamo prav, kadar nasprotujemo vsem starim voditeljem*, je pisal časopisu neki bralec, ki je menil, da so tudi med njimi zaslužni čeravno neodločni ljudje. »Posebna država za ameriške črnce je iluzija*, Je menil drugi bralec. »Ne smemo bežati pred problemi temveč jih moramo re-, Sevati pri priči. V novi državi bi | bili brez sredstev ponovno prepu- ščeni na milost in nemilost ljudem bele rase...*. Sedanja politika «čmlh muslimanov se nekaterim ne zdi dovolj močna. Eden izmed voditeljev, Malcolm, ki je zavrgel svoj priimek iz prezira oo belih lastnikov sužnjev, ki so mu ga vsilili, in se bo preprosto imenoval X, zahteva odločnejše akcije. »Ce nekdo strelja nate, trdi Malcolm, potem imaš pravico braniti se. Ce te ugrizne pes, ga ubij!* Malcolm, oziroma zdaj X, ki priznava prerokovega odposlanca Elijaha Muhamada, se ni odcepil od belcev, temveč od svojega matičnega gibanja. Vrata svoje frakcije Je odprl tudi črncem katoličanom in tistim iz drugih sekt, ne odklanja pa niti sodelovanja z belci. Spremenil je tudi svoje mnenje o boju za državljanske pravice. Nekateri so dognali, da so njegove ideje nevarne in revolucionarne, črnski voditelji pa menijo, da Jim «črnt musdmani* škodujejo, ker odcepitev n< tisto, kar potrebujejo zdaj ameriški črnci. DAVOR CVLIC Demonstracije proti Angležem na Maldivskih otokih KOLOMBO, 6. — Na Maldivskih otokih, ki so angleški protektorat, so bile ostre demonstracije, med katerimi so demonstranti zahtevali neodvisnost. Demonstranti so poškodovali britansko letališče v Hu-lue. živila za britanske predstavnike, morajo sedaj spuščati s padali. Avtonomna vlada Maldivskih otokov očita Veliki Britaniji, da zavlačuje priznanje neodvisnosti tem otokom. Predsednik vlade Nasair Je izjavil, da ne bo razgovorov glede prenehanja demonstracij, dokler ne bo priznana neodvisnost Tudi v preteklih letih, zlasti pa leta 1958 in 1962, so bili na teh otokih številni neredi. LILLE, 6. — Zaradi uhajanja plina je izgubila življenje tričlanska italijanska družina. Mož, star 24 let, je delal v neki tovarni čokolade. Njegova žena je imela šele 17 let, hčerka pa 8 mesecev. & glnbhg ^ ^ Koncertna sezona v gledališču «Verdi» VATIKAN, 6. Papež bo 23. aprila sprejel v avdienco danskega kralja Friderika IX. ter kraljico Ingrid. RIM, 6. — Ameriški odvetnik Mark Lane, ki vodi v ZDA obširno akcijo za obrambo Leeja O-svvalda, je davi prispel na letališče Fiumicino iz Budimpešte. KARLSRUHE, 6. — Kot najbolj popularna tuja igralka je letos prejela nagrado uBambin Sofia Loren. To nagrado je i-gralka prejela že četrtič. Kot najbolj popularen igralec je z »Bambijem* nagrajen Charlton Hestop, Nagradi jima bodo izročili 19. aprila. * * * Založba Vito Bianco se je spe,-cializirala za izdajanje knjig in revij o pomorstvu in morju sploh. Pri tem gre tako za domača dela, kakor za prevode. Vendar pa založba izdaja seveda tudi druge knjige. Tako je v tej založbi izšla že druga izdaja knjige «100 annj dt mafia», ki jo je napisal Giuseppe Gui-do Loschiavo. je 25-krat zabodel. Weinwurn je , obtožen še več poskusov umora; tako je 17. junija 1963 zabodel v nekem kinu dekle Waltraut Brun-ner; 30. julija je večkrat zabodel 22-letno ameriško študentko Virginio Chieffo v cerkvi sv. Avguština; 2. avgusta je z nožem napadel ter ranil v grlo Mario Brun-ner v mestnem parku in končno je 6. avgusta na neki dunajski središčni ulici napadel upokojenko Emmo Laasch ter jo hotel oropati. Toda ženska se je oranila ter priklicala policaja, ki je Wein-wurma aretiral. Z današnjim koncertom v gledališču »Verdi* se pričenja koncertna sezona, ki bo trajala do 25. maja; v tem času bo 11 koncertov. Poleg dirigenta današnjega koncerta Efrema Kurtza se bodo na dirigentskem podiju zvrstili: Gabor Otvos, Paul Strauss, Laszlo Somogy, Carlo Zecchi, Herbert Albert, Francesco Man-der, Pietro Argento in Claudio Abbado. Na današnjem koncertu bo nastopila kot solistka Elaine Shaffer, ki jo v Trstu že poznamo kot odlično flavtistko. Na drugem koncertu bo solist Uto Ughi, violinist, nato na nadaljnjih, koncertih pianist Mario Delli Ponti, violinist Sirio Piovesan, violinist Salvatore Accardo, hornist Dome-nico Ceccarossi, klarinetist Gior-gio Brezigar, pianistični duo Zafred ter pianist Tito Aprea. Peti koncert bo recital pianista Friedricha Wuehrerja, osmi pa recital pianista Nilcite Magalova. Na sporedu koncertov je precej novosti; deloma gre za res nova dela, deloma pa samo za taka, ki pač v Trstu še niso bila izvajana. Pianist Wuehrer bo na svojem koncertu izvajal samo Beethovna (štiri sonate) in prav tako bo samo Beethoven na sporedu koncerta, ki ga bo dirigiral Carlo Zecchi in na katerem bo igral tudi violinist Salvatore Accardo. Nadalje je samo Straussu posvečen koncert pod vodstvom Herberta Alberta s sodelovanjem hornista Domenica Cecca-rossija. Na sporedu so tudi dela nekaterih Tržačanov. Grajati pa moramo dejstvo, da na vseh enajstih koncertih ni niti sledu jugoslovanske glasbe, kakor tudi, da iz Jugoslavije m nobenega od večine tujih dirigentov, ki bodo vodili letošnje koncerte. Podeljeni »srebrni trakovi* RIM. 6. — Federico Fellini, Silvana Mangano in Ugo Tognazzi so prejeli »srebrne tra. rve 1964», ki jih je podelil sindikat filmskih časnikarjev režiserju najboljšega filma, najboljši i-gralki glavne vloge in najboljšemu igralcu glavne vloge. Fe-derico Fellini je prej že prejel tri »srebrne trakoven za najboljšo režijo (za filme «1 vitelloni«, «Ces ta», «Noči Cabirie«), Silvana Mangano je prej prejela en »srebrni traku za vlogo v De Si-covem filmu «Neapeljsko zlato*. Ugo Tognazzi pa si je priboril svoj prvi «srebrni traku. Popoln seznam dobitnikov pa je: Režiser najboljšega filma: Fe-derico Fellini (»Otto e mezzo«). Najboljši producent: Angelo Rizzoli (»Otto e mezzo). Najboljši scenarij: Federico Fellini. Tullio Pinelli, Ennio Fla-iano, Brunello Rondi («Otto e mezzo«). Najboljša glavna igralka: Sil- vana Mangano («11 processo di Veronan). Najboljši glavni igralec: Ugo Tognazzi («Una storia moderna — Vape regina«). Najboljša stranska igralka; Sandra Milo («Otto e mezzo#j. Najboljši stranski igralec: Fol-co Lulli («1 compagni«), Naiboljša glasbo: (»Otto e mezzo«). Najboljša črno bela fotografija: Gianni di Venama (»Otto e mezzo«). Najboljša barvna fotografija: Giuseppe Rotunno («11 gattopar-do»). Najboljša inscenacija: Mano Garbuglia («11 gattopardon). Najboljši kostumi: Piero Toši («11 gattopardo). Režiser najboljšega tujega filma: David Lean (»Latorence d’A-rabia#). Chaplinovi spomini oktobra ali novembra DUBLIN, 6. — Chartie Chaplin je zaključil urejanje svojih spominov v majhni irski pasi Wa-teruitle (grofija Kerrg), kjer sedaj prebiva z ženo in s štirim od svojih otrok. Igralec, ki bo 16. maja dopolnil 75 let, dela vsak dan dolge sprehode. —- Njegovi spornim obsegajo 570 strani in objavljeni bodo oktobra ali notiembra o Londonu. Chaplin je dejal, da je v teh spominih «povedal vso resnico o sebi in o tistih, ki sem jih poznal. Ničesar nisem prikril.« Umrl je igralec Glno Fantonl SPOLETO, 6. — V -poletu je umrl znani igralec Gtno Kantoni, ki je bil član skupine Eleono-re Duše (kot prvi mladi igralec) in drugih skupin. Organiziral pa je tudi diletantske skupine. Sedaj je bil član gledališkega preri-stavništva mesta «jestivala dveh svetov«. Bil je član spoletske a-kndemije in predaval je o gledališču v Rimu in raznih mestih. Nagrada »Cesare Pavese* za pripovedništvo Pokrajinska ustanova za turizem c Cuneu je razpisala drugi natečaj za pripovedništvo za nagrado «Cesare Pavese«. Dela morajo biti doposlana do 15. julija 1964. Nagrada milijon lir bo podeljena oktobra, nagrajeno delo pa bo izdala založba Einaudi. Razsodišče bodo sestavljali Carlo Bo, Italo Calvino, Giulio Einaudi, Lorenzo Gigli, Natalia Ginzburg, Massimo Mila, Elio Vittorini ter predstavnik EPT. Letos v Veroni Letošnja operna sezona v ve-ronski Areni se bo pričela 23. julija z «Mefistofelom» Arriga Boita. Dva dni pozneje bo premiera Puccinijeve vBoheme«, 1. avgusta pa bo poleg Masco gnije-ve «Cavallerie rusticane» na sporedu tudi Čajkovskega »Labodje jezero«, ki ga bo izvajal londonski Festival Ballet. Sezona se bo zaključila 16. avgusta. Olav Dunn: Ljudje z Juvike Založbi Obzorja je treba priznati, da je izdala že marsikatero veliko delo svetovnega slovstva v slovenskem prevodu. Prav zdaj je izšlo pri tej mariborski založbi eno takih velikih del, obširen roman z naslovom «Ljudje z Juvike#, s katerim smo Slovenci s precejšnjo zamudo dobili to epopejo norveškega klasika. S prevodom te norveške sage o Forsytih ali »norveških Buddenbrookovih#, kot so kritiki imenovali to Duunovo delo, bomo slednjič tudi mi nadomestili zamudo in se seznanili z enim od temeljnih del norveške književnosti. Založba je roman v dveh knjigah, ki štejeta skupno 1200 strani, izdala v svoji zbirki Prizma, za katero je delo prevedel iz norveščine Janko Moder. Za lepo zunanjo podobo tega velikega dela pa je poskrbel Uroš Vagaja, tako da gre za vsestransko skrbno pripravljeno izdajo resnično velikega teksta. Avtor tega romana Oliv Duun (1876-1939) sodi med norveške moderne klasike. V mladosti je bil kmet in ribič in je šele petindvajsetleten odšel na učiteljišče. Kot učitelj je služboval južno od Osla, kjer je začel pisateljevati in je potem skoraj vsako leto obogatil književnost z novim delom. Pisal je v ljudskem jeziku in tudi v narečju, tako da so njegova dela počasi prodirala med bralce. Kljub temu je do konca življenja ostal zvest svojemu načinu pisanja. Bil je’ pač prevelik realist, da bi se mogel odtrgati od kraja, miselnosti in govorice svoje mladosti, ko je toliko časa živel med preprostimi ljudmi, neposrednimi dediči starih islandskih sag in tisočletne ljudske modrosti. Ne-ločliiv del Duunovega pisanja je tudi narava, trda in neizprosna in večna sovražnica njegovih junakov. Kljub temu Duun v vseh svojih delih izpoveduie vero v človeka in posebej izrazito še v romanu »Ljudje z Juvike#, ki predstavljajo vrh Vegovega umetniškega ustvarjanja. Roman »Ljudje z Juvike# je napisan kot podobna druga velika dela svetovnega slovstva, v katerih je obdelana zgodovina celih generacij. Tudi ta roman ie namreč neke vrste družinska kronika, prikaz zgodovine štirih generacij ljudi z Juvike. V delu pripoveduje pisateli o spremenljivi sreči, o vzponih in nadcih te diužine, o človeški slabosti in odnornostl, o strastni žeji pn živl enju in o tragiki človeške usode Pred ozadjem norveške narave se odkriva pred bralcem široka panorama življenja in njegovih menjav iz roda v rod. Celotna pripoved ie napisana elementarno in človeško pretresljivo. Pisatelju je uspelo, da ie z ma hno galerijo oseb in skromnim prizoriščem ustvaril vrs*«’ napetih notranjih dram in jih obogatil z globoko meditacijo. Pripoved, čeprav na zuna( skromna, učinkuje s svojo notranjo dinamičnostjo na bralca in g» kljub široko razpredeni pripovedi pritegne k branju Snlnh se Duunnva pripoved odtikute * vsemi tistimi kvalitetami, ki ''h imajo velika klasična dela Monumentalna gradnja, klen Jezik in poglobljena pripoved, Roman »Ljudje z Juvike# sodi med velika dela norveške literature ki jo sicer bolj s'aho poznamo Prav to veliko d.-lo P* ho nedvomno pripomoglo k boljšemu poznavanj te literatur*. In k snoznavanju življenj n,,r-veških ljudi, živečih na visokem severu, polnem tajinstvenosti. zime in posebnih človeških usod. Morda je celo preveč temačno za naše pojmovan'e živUenil. morda je v njem preveč elemen-tarnosti. Morda ho tudi za marsikaterega bralca preveč razvlečeno ln bo zahtevalo nrpcel napora. da se ho pretolkel »kozi več kot tisoč strani teksta. Toda ker je delo prava umetnina, ho vsakdo odložil to knjigo,notran'e obogaten, obogaten za košček spoznan’a živl'en'8 na visokem severu. Kajti ta knjlea bo vsakomur odkrila Norveško, če 8" že s'cer ne ho oplemenitili. «Ljudje z Juvike# je tore' romm. ki gi je vredno brati. Sicer pa sodi med tista velika dela svetovnega slovstva, ki so tipična za posamezne narode In ki 1,h pač že mora poznati vsak ljubitelj dobre knjige, Sl. Rib PO DRŽAVNEM UDARU V BRAZILIJI Napredek si bo zagotovo utrl pot z Goulartom ali brez njega Od predsednika Vargasa do Quadrosa in Goularta, vsi, ki so hoteli odpraviti konservativne privilegije, so bili nasilno odstranjeni - V čem se je zmotil predsednik Goulart Velika predstava je končana. Zastor je padel ob navdušenem aplavzu desnice in predstavnikov tujih interesov. Močno pa so ostali presenečeni številni tuji opazovalci, vtem ko je brazilsko javnost zajel val ogorčenosti. Vtem ko pa se zdaj nekateri u-kvarjajo z različnimi aspekti vzrokov in razlogov Goulartovega Padca, si diugi žele odgovora na vprašanja: kako naprej? In še: kaj bo zatem? «Dovolj je bilo, da sem podpiral dekret o izvozu tujih dobičkov, dovolj je bilo, da sem nacionaliziral privatne rafinerije naf-*e. skratka, dovolj je bilo, da Pokažem željo in voljo po izgraditvi neke resnične neodvisne Brazilije in že so agenti mednarodnih trustov sprožili proti meni kampanjo, katere rezultat danes vidite«. V teh nekaj stavkih Goulartove poslanice, ki jih je bil izrekel v najbolj napeti in dramatični situaciji, ko je že bil kot begunec v Rio Grande do Sulu, je bržkone vsebotan najbolj izčrpen odgovor na vprašanje: zakaj je bil Goulart zru-sen? Spominjajo pa obenem tudi na ono, kar je pred dvema letoma ln pol dejal Quadros, ko je bil Podal ostavko: premagala me je reakcija. Bes je, med obema primeroma *° določene razlike. Quadros je bil predsednik brez stranke, vrhu tega pa še politično nezadostno opredeljen. Goulart je bil voditelj Delavske stranke, poleg teli® pa še učenec spretnega Var-Kssa. ustanovitelja moderne bralske države, ki je bil 1. 1954, Potem ko je nacionaliziral proizvodnjo nafte in stopil po poti državnega posega v gospodarstvu, Primoran napraviti samomor. Goulartova kot tudi Quadroso-va dediščina je v vsakem primeru bila zelo težka. Anahronistič-n° gospodarsko-socialno strukturi0 je bilo treba zamenjati. Tuji kapital, ki obvladuje številne panoge gospodarstva, je bilo treba disciplinirati in omejiti, potrebno je bilo odplačati velikanska poso-1‘la. Reforme pa so predstavljale neogiben kirurški podvig, da bi niogla Brazilija napredovati. Neproduktivno polfevdalno poljedelstvo, izvoz tujih dobičkov in odplačevanje dolgov, vse to je ob 'stočasnem padanju cen izvoznih Proizvodov omogočilo, da je vsa situacija čedalje močneje drvela v inflacijo. Povečanje cen je šlo izključno na škodo delavskih množic, kar je porajalo veliko nezadovoljstvo. A vprašanja m bilo p^č reševati z ukrepi, kakršne je predstavljalo povečanje plač in mezd. Močne konservativne sile v zakonodajnih Ustanovah so storile *Se' da bi onemogočile prepotrebne reforme. Njihova strategija in taktika je bila osredotočena na to, aa se Goulartu onemu-g°ei, da bi vladal, da bi uredil razmere v Braziliji in uresničil sv°j program. Po drugi strani pa *e Je vsa krivda za težkoče v de-zeli pripisovala izključno njemu ln Pa njegovim »subverzivnim# namenom. Po dveletnem mane Vr>ranju, omahovanju in prizade-'ranju, da bi pomiril levico in esn:co, je Goulart ugotovil, da njegovi napori bili — jalovi, gotovil je nadalje, da je primoran opreti se na nacionalistično ^evico. Pred nekaj tedni je začel svojim odlpčnim «preobratom na .evo« j hlacionaiiziral je rafinerije naf-*’ k> so v glavnem podružnice meriških družb. Podpisal je de-ret o razlastitvi zemljišč vzdolž Prometnih zvez, kar naj bil pred-avljalo prvi korak v smeri a-Jaane reforme. Od kongresa je teval uresničitev reform. In n* samo agrarne, davčne, banč-v 'n pravne, marveč tudi o line jn strankarske. Volilna re-rma volilna pravica za ne-smene, ki predstavljajo polovi00 vsega prebivalstva dežele — l, ne<*y°mno radikalno spremenijo Politično fiziognomijo Brazi- . Strankarska reforma — ena-m * v**h strank — pa bi po-’egJi‘zacijo Komunistične u '**■ Svoje zahteve je Goulart oh*g- predložil v ultimativni , ‘ l: o# reforme ne bodo izgla-m ane- se bo rešitev poiskala mi- kongresa, s plebiscitom, ^oulartove ofenzive je na ]# . ®tr*ni temeljil na heterogeni or 01, ikov v generale. Toda vse Do V otMočilnem trenutku od-vedelo, Goulartova največja na-5, * Ie hila, da je naprednegn ds ?ra'a Osvina Alvesa, koman-dr» i Prve armade. ki je Lacerdo ko u *V šBhu#, lansko leto upo- m.n5 in Ja kasneje, za ko-p Uanta druge armade v Sao postavil generala Kruela. nit ,asu' ko je še bil predsed-n ”argas, je Kruel bil na čelu 3°'aovni*ke skupine, ki je z u-st» t-m polltavi*a zahtevo po o-I takratnega ministra za de-Goularta, ker da je «preveč deiavakim sindikatom«. Predsednik Goulart pa je menil, da se je Kruel, stari pučist, od takrat spremenil. Zmotil se je: general Kruel je postal voditelj vojaškega upora in je bil tesno povezan s pobudniki puča guvernerjem Guanabare, Lacerdo, guvernejem Sao Paola, de Barro-som, in guvernerjem države M--nas, Gerais Magalhaes Pintom. Omenjene tri gospodarsko najmočnejše federalne enote pa imajo, skupaj z Rio Grande do Su-lom, odločilno vlogo v brazilskem političnem življenju. Priložnost za napad proti Gou-lartovemu odprtju na levo je desnici omogočil upor mornarjev. Ko je Goulart pristal, da se mornarjem dovoli politična dejavnost, so ga desničarski govorniki in tisk začeli napadati, da »želi v deželo uvesti komunizem#. Hkrati je večja skupina konservativnih admiralov odkrito začela pozivati na akcijo proti poglavarju države. To je bil znak za zrušitev Goularta. Vojaško-politična zarota je bila dobro pripravljena in organizirana. To potrjuje tu- di naglica, katero so — posebno v Rio Grande do Sulu — bili aretirani vsi sindikalni voditelji, nacionalistični poslanci in guvernerji držav, ki so podpirali Goularta. Nemajhno vlogo so v uporu odigrali tudi reakcionarni cerkveni krogi. Da bi odstranitvi Goularta bila dana tudi zakonita podlaga, so konservativci zatem v kongresu, kjer imajo večino, za novega predsednika izvolili Mazzilija. On je kot predsednik predstavniškega doma po ustavi sicer res naslednik, vendar je v tem primeru bila njegova postavitev na Goulartovo mesto običajna farsa. Toda, vtem ko so pobudniki državnega udara, dokler sta obstajala skupen sovražnik in isti cilj, nastopali enotno in strnjeno, pa so se po doseženi zmagi kmalu začeli prepirati. Lacerda je fanatičen voditelj brazilske reakcije, prav tako je znan desničar tudi Ademar de Barros, vtem ko je Magalhaes pinto voditelj liberalnejšega krila konservativne (La-cerdove) stranke UDM in je v preteklosti celo podpiral mnoge točke Goulartovega programa. Vsi trije se zdaj potegujejo za predsedniški položaj in so potemtakem tekmeci. Četrti kandidat je bivši predsednik Kubitschek. ki je ves čas upora vztrajno molčal. Ena faza burnega brazilskega napredovanja v smeri nacionalne emancipacije je končana. Ni pa končana borba med napredkom in konservativizmom. Novejša brazilska zgodovina je v tem pogledu zelo poučna. Po likvidaciji Vargasa in odhodu Kubitschka je prišel Quadros, Ko je bil odrinjen tudi on, se pač ni mogel preprečiti prihod Goularta. A po njegovem zrušenju prav tako ne bo moč napredku zavreti poti — ne glede na to, kdo bo njegov nosilec. «Prej ali kasneje bo zadnja beseda vendarle naša,# je poudaril Goulart v svoji zadnji, poslanici brazilskemu ljudstvu. In to bo vsekakor beseda napredka, naj bo to z Goulartom ali brez njega. D. ŠUBIC Na ženevski konferenci za trgovino in razvoj je edini predstavnik v uniformi kubanski minister «Che» Guevara, ki še vedno nosi uniformo, kot v času borbe Prav tako si še ni obril brade, kot večina kubanskih voditeljev m........................i.n..iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiminiimiiiii.■milimi.iniiiiiiitiiiiiiiiiiiniuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimBiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiimuiiiiumi.m«.... OB POTOVANJU MICHELANGELOVEGA UMOTVORA V AMERIKO Bližnja svetovna razstava v New Yorku bo kaj malo «svetovna» Neokusna «oživitev» predsednika Lincolna - Ne «sinteza prijateljstva in humanizma», pač pa «ameriški reklamni cirkus» - Od 175 paviljonov, 138 za ZDA, ostalo za ves svet Največji radioteleskop na svetu Morda bomo priča nastajanju sveta V prihodnjem poletju bodo v Nar.ca.vu pri Vierzonu v Franciji dogradili največji radioteleskop na svetu. S to ogromno napravo bo možno ujeti in beležiti valove z zvezd, ki so od nas oddaljene milijarde svetlobnih let in katerih mnoge sploh ne obstajajo več, ker so se v milijardah let, ko je njihova svetloba potovala proti Zemlji, na najrazličnejše načine že «izživele» — razletele, spremenile v druga ne-besna telesa itd. Doslej se zaradi pomanjkanja tolikšnih naprav niso mogli beležiti ali .ujeti’ valovi z zvezd, ki so oddaljene od naše Zemlje več kot dve milijardi svetlobnih let. Ce vemo, da se svetloba .premika’ z blazno naglico 300.000 km na spkumdo, se nam more zares zavrteti v glavi, če začnemo razmišljati in računati, ka-ko daleč so nebesna telesa, katerih svetloba potrebuje do nas ne le leta, pač pa milijardo, veliko milijard let. In če drži predpostavka astronomov, da se je vesolje formiralo v sedanjo obliko pred pr bližno petimi milijardami let, bi ustrezno močan radioteleskop mogel sprejemati razne valove in torej tudi svetlobne iz dobe, ko se je svet šele formiral. beležiti bi torej mogel tako rekoč prizore nastajanja sedanje »vesoljske ureditve#, ljudje pred teleskopom bi torej mogli »videti#, kako je pred milijardami let »nastal svet#. Ce je to teoretično povsem možr.o, nam bo morda teleskop » Nancayu omogočil, da »prisluškujemo# ali da «gledamo» v daljno preteklost in da vidimo, kako je nastajala kaka daljna galaksija, podobna naši galaksiji, iz česar bi se dalo sklepati, kako je nastala naša galaksija, tako Imenovana gesta. Ta velikanski radioteleskop v Franciji je bil delno dokončan že pred tremi leti in se že s tem uvrstil med največje na svetu, med teleskope, kakršen je oni na Mount Palomaru v ZDA, v Jodrell Banku na Angleškem in onim, ki ga imajo Sovjeti na Krimu. Najnovejše dograditve .n izpopolnitve pa bodo omogočile, da bo njegov «domet» še neprimerno večji K temu bosta pripomogli velikansko konkavno ,o- gledalo’ ki je 300 m dolgo in 40 široko, sestavljeno pa iz desetih velikih kovinskih plošč, ter 46fl metrov oddaljena premična antena. Vsi signali, ki jih ujameta ogledalo in antena, se registrirajo, v posebnem laboratoriju, ngkar jih skupina strokovnjakov, ki jih vodi direktor observatorija De-nisse, ki je poseben strokovnjak za Sonce, analizira, vzporeja ter proučuje. Dolgo dobo so se morali zvez-doslovci zadovoljiti z navadnimi teleskopi odnosno daljnogledi, torej z napravami, ki so omogočale le optično opazovanje vesolja. In že s temi sredstvi so odkrili veliko, ogromno že prej pa so njihovi kolegi po stroki gledali zvezde le s prostim očesom. Sele po drugi svetovni vojni je ta panoga znanosti začela dobivati novo moderna sredstva, pri katerih ima optično opazovanje le relativno vrednost, kajti delovanje novih naprav temelji na registriranju najrazličnejših valov in ne le svetlobnih, vidnih. To so npr omogočili radarji in druge naprave, ki morejo beležiti npr. Hertzove valove, k' prihajajo iz raznih virov. In tako morejo strokovnjaki z nizanjem najrazličnejših podatkov rekonstruirati fiziognomijo, sliko našega vesolja. Ker pa se ti razni valovi in znaki odražajo na sodobnih napravah sedaj, pa čeprav so potrebovali do nas dolgo dobo, dobivamo danes sliko tega, kar se je v .globokem’ vesolju dogajalo pred davnim. Radioastronomija pa se ne u-kvarja samo s svetom iz »globokega# vesolja, pač pa tudi z domačimi t. j. bližnjimi zvezdatpi in nebesnimi telesi, kot npr. s Soncem, za katero se je po najnevejših ugotovitvah zvedelo, da ni okroglo, pač pa ovalno. Radioteleskop iz Nancaya no omogočil, da se v neznano vesolje odprejo «nova, velika okna# Prof. Denisse je nedavno o nadaljnjih možnosti astronomije re bel; »Odkrila nam bo vesolje z zornega kota, ki bo drugačen kot je dosedanje »vidno vesolje#. Nekoč je astronom zvezde gledal in opazoval, danes radioastrn-nomlja opazuje in beleži maso plinov, v kateri je interpenetra-cija magnttskih polj in delcev, napojenih z visoko energijo#. Michelangelova «Pietš« je na poti proti ZDA. Te dni smo bili priča izredni pozornosti, ki so jo tehniki in javnost posvetili temu edinstvenemu umotvoru, ki je stoletja zvabljal občudovalce v katedralo sv. Petra v Rimu in ki je sedaj na svojem prvem potovanju, Cilj potovanja? 2e papež Janez XXIII. je kardinalu-- Spellmanit obljubil, da mu bo «posodil» Michelangelovo delo iz mladih let za vatikanski paviljon na svetovni razstavi v New Yorku. Zato beremo na velikanskem trojnem zaboju, v katerem ie hranjena «Pieta», naslov: «To His Eminence Francis Cardinal Spellman — Vatican paviljon - New York World’s Fair». In kaj je ta «WorId’s Fair» — ta svetovna razstava? Kakšen je njen namen? Hamburški «Der Spiegel,) nam o njej pove naslednje: Devetindevetdeset let oo svoji smrti se bo 32. aorDa letos ob 10. uri dopoldne Abraham Lincoln ponovno nnka-ml Amerikan-cem — kot bi bil vstal od mrtv;h. Predsednik iz dobe državTans^e vojne, modeliran iz plastičnih snovi v naravo* velikosti, »bo sedel, stal, oremikal !ezik in ustnice,, bo pokašlinval, se stppblial. dvigal e"o 4jj pv>e ohrvi s skeo-Lčnim. žalostnim ali veselim no-g'edom». Tako vsai trdiio niego-Vi >onstrUi-t6rJL,P£iv*lv .Predsednik bo oraV tako od časa do' časa. vedno v frsianfu šestih minut nr;so*n-m peHnl svoi zgodo-v’nski gr'je- , C-ettimhur.ea in se nato »v>— i pa svoi teledfri-girani so'1'' " trenutku. Vo bo J "« svoi sedež, »se » zborov#. nopovpe OP bo sl’špln - Plastičpi ’ -n"oln je ena izmed atrRke:i razstave v New Yor’ " 'Ofla-1965#. ki naj bi bila v k’»*'-“ip odprta na veliki livadi, W .» Menim da to pretežno drži. Pogrešamo pravih inženirje« človeških duš, graditeljev notranjega obzorja Pogrešamo vzgojiteljev brez tiste usodne usedline čuta podrejenosti, Ja jim ni edino načelo krun Koliko in kaj storijo naši šotniki za vzgojo narodne zavesti in ponosa ter ljubezni do materinega jezika in vsega, kar sestociju bistvo našega naroda? Ali to ne spada v poslanstvo šolske vzgoje? Nedavno se mi _» primerilo slišati nekega Solnika (pravzaprav ni šolnik, ker nima za pedagoško smer potrebnega študija), da ni za to časa. Kdor ne zna izkoristiti prilik, ki jih -e več kot dovolj pri tem in onem učnem predmetu, se razkrije kot slabič. Prilik je polno, a vedno le za tistega, ki svoje vzgojno po. slovstvo razume in ga čuti. Recimo raje,- za tistega, ki čuti svojo dolžnost in soodgovornost za us-), do naše narodne manjšine. Starši, šolniki in vsi ostali člani naše narodne skupnosti naj se zavedajo, da je mladina dedič naše narodne imovine in njen graditelj. Osnovni izraz stopnje naše narodne zavesti, ponosa tn časti pa je jezik. Učimo in opozarjajmo jo, da ne bo te vrednote s tujkami onečaščala, ampak bo tujo navlako iztrebljala. Jezik čistimo peg! J. F- Tako Je Michelangelova »Pleti« potovala na svetovno razstavo v New Tork. Spravljena je v zaboju, ki je ves obložen, da bi se umetnina ne poškodovala, ter je nepotopljiv A Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba: 11.30 Slov. narodni motivi; 11.45 Ital. akvarel;' 12.15 Pomenek s poslušalkami: 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željšh. 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Sodobna ital. glasba: 19.00 Saksofonih Ch. Parker; 19.15 Pisani ba;-lončki; nato Domači in tuji motivi; 2p.09 Šport; 20.30 Znane melodije; 21.00 Pregled ital. dramatike; 21.50 Jug. solisti; 22.15 Plesna gla«h». 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.'5 Kot juke box; 13.40 A. M. Famš: «11 gran convitto di Pie-tra«. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro: 11.00 Otroški kotiček: 11.30 Glasbeni mozaik; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Slovenski oktet: 14.00 Popularne melodije; 14,30 Zabavne popevke; 15.30 Komorna glasha; 16.18 Glasbeni paberki: 16 45 Popoldanski zmenek; 17.00 Dueti iz ital. oper: 17,40 Glasbene sanje in želie; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Gene Pit-nev; 19.30 Prenos RL; 22,15 Tri skladbe: 22.40 B. Mareello; Sonata za flavto lit klavičembalo. TOREK, 7. APRILA 1964 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz albuma: 9.20 Pesmi: 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.45 Crestonove skladbe; 14.55 Vieme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 16.00 Program za najmlajše: 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 G. S. Mayr: «La rosa bianca e la rosa rossa«. Mn MMUlhJllM i#. program 7.35 Jutranja glasba; 8.40 Poje G. Caroli; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.15 Za vas izbrani motivi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Vaš juke box; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Veliki valčki: 20.35 Nagradno tek-movanje; 2145 Glasba v večeru; 22.10 Jazz. III. program 18.30 Ital. slovstvo; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsakovečer-ni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Pet spevov Musorgskega; 21.20 Skladbe za klavir; 22.15 Radijske črtica; 22.45 Glasba danes. Slovenija 8.05 Pisana paleta; 8.35 Kefcaj domačih; 8.55 Radijska šola; 9.25 Ritmi Latinske Amerike; 9.45 Samospevi M. Ungerja; 10.15 Sovjetske popevke; 10.40 Iz Sva-rove »Veronike Deseniške«; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače viže; 13.30 Od Rameauja do Ravela; 14.05 Radijska šola; 14.35 Slovenske narodne; 15.15 Zabavna glasba; 15.3o V torek na svidenje; 18.00 Vsak dan za vas; 17.06 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti: 18.10 Bolgarska zabavna glasba: 1R.25 Plesni orkester RTV; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Komorni zbor; 20.20 Radijska igra; 21.20 Večer Faureja in Francka; 22.10 Od tod in ondod; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Program za naj-mlaiše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.ro Dnevnik: 19.15 Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik: 21.00 Film: «11 generale della Rovere«; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Zdravstvo o športnih rekordih; 22.15 Skladatelj P-ia Bartol?; 23 30 Šport, Jug. televizija NI SPOREDA. Vreme včeraj: najvišja temiperatu-ra 15.6, majnižjia 10.7, ob 19. uri 13.6; zračni tlak 1006 raste, veter 8 ten zaihodrniik, vlage 63 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje mirno, ternperatura morja 11.8 stop. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 7. aprila Radi voj Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 18.41. Dolžina dneva 13.07. Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 12.40. Jutri, SREDA, 8. aprila Albert OB 20-LETNICI V NEDELJO POPOLDNE PRI SPOMENIKU NA OPČINAH Tržaški slovenski in italijanski antifašisti so počastili spomin 70 ustrelienih talcev V imenu ANPI sta spregovorila dr. Šiškovič v slovenščini in Eugenio Laurenti v italijanščini, ki je počastil tudi 20-letnico ustanovitve partizanske brigade «Garibaldi Trieste» Kot vsako leto, so se tudi letos zbrali tržaški slovenski in italijanski antifašisti na Opčinah pri spomeniku 70 ustreljenih talcev, da ob 20-letnici njihove mučeni-žke smrti za ideale svobode, bratstva in demokracije, počastijo njihov spomin. Kljub slabemu vremenu se je že pred napovedano uro zbrala na kraju nacifastične-ga zločina velika množica, med katero so bili številni najvidnejši predstavniki naprednih političnih strank in organizacij KPI, PSI, PSIIUP in SKGZ ter seveda vodilni predstavniki tržaške federacije vsedržavne organizacije bivših partizanskih borcev in pripadnikov narodnoosvobodilnega gi. banja ANPI, ki je tu'di priredila tokratno komemoracijo. Svečanost se je pričela s polaganjem vencev k spomeniku. Položili so jih predstavniki ANPI-ANPIA, FIAP, SKGZ, PSI, KPI in PSIUP, nato pa je domačin Danilo Stubelj pozval vse navzoče k enominutnemu molku in predal besedo prvemu govorniku dr. Karlu Siškoviču, ki je v imenu ANPI spregovoril v slovenščini. Dr. Karel Šiškovič se je v uvodu spomnil najprej dogodka samega in olkoliščin v katerih je prišlo do njega in pri tem poudaril da med žrtvami, ki so padle pod nacističnim svincem na Opčinah. kakor tudi med žrtvami oboroženega odpora na našem področju ni bilo razlik ne po narodnosti ne po kulturi ali po premoženjskemu stanju. Stari in mladi, Slovenci in Italijani, žene in možje, so bili proti nacifašizmu krvavo in neizprosno borbo v partizanskih vrstah, v diverzantskih skupinah, v ilegalnem političnem delu in z vsakovrstno pomočjo ljudskemu uporu, trdno povezani na.podlagi nekaterih splošnih načel, ki so odgovarjala razpoloženju narodov. Nato je govornik ugotovil, da pomenijo besede antifašizem, demokracija, svoboda in mir za tiste, ki so se borili pred dvajsetimi leti isto tudi danes, za vse tiste, ki so zgodovinsko odgovorni za nastanek fašizma in nacizma, pa nič drugega kot prazno besedičenje, da bi se prav pomen antifašističnega boja razvrednotil in da se ne bi pristopilo k reševanju tistih problemov, ki so po dvajsetih letih še ostali odprti. Govornik je poudaril, da smo prav danes priča vznemirljivim in nespodbudnih pojavom porasta tistih sil, ki so odgovorne za nacizem in fašizem, da se skušajo onemogočiti določenim narodom pravice do samoodločbe in neodvisnosti, predvsem pa, da se določeni nemški krogi nočejo sprijazniti z dejstvom, da so zakrivili toliko gorja in prelili toliko krvi ter da imajo še toliko poguma, da celo spodbujajo k subverzivnim dejanjem proti deželam, v katerih so pomorili na desetine milijonov ljudi in se skušajo povzpeti do nove vojaške sile, da bi že zopet z njo strašili in rožljali. «Zato zamerimo — je dejal dr. Karel Šiškovič — vsem tistim vodilnim krogom na Zahodu, ki zaradi svojih političnih ciljev spod-fcujejo nemšk, revanšizem, zamerimo našim vodilnim krogom v Italiji, ker se ne zavedajo, kakšne, ga vraga osvobajajo iz spon, ki so jih pritrdile po vojni sile antifašizma in demokracije.y> Antifašistične in demokratične sile, ki so dediči narodnoosvobodilnega boja, morajo prav zaradi tega ostati budno na straži vseh tistih pridobitev ki so izšle iz tega boja. To pomeni gojiti svoj čut do paidlih, do mrtvih, ki smo jih imeli na milijone, istočasno pa je treba iz proslav, na katerih se klanjamo spominu junakov, črpati novih sil in moči za nadaljevanje dela, ki ga še nismo dokončali. Govornik je poudaril, da se je treba prav v naših krajih zavedati da pomenita antifašizem in narodnoosvobodilni boj mnogo več kot kje drugje, ker se tu stikata dve narodnosti, dve kulturi in dva svetova. Kot Slovenci smo ponosni, da smo s svojim narodnoosvobodilnim bojem, ki se ni začel le leta 1941, marveč še mnogo prej proti zločinskemu genocidnemu delu fašizma, dokazali svetu, kaj je sposoben po številu majhen narod, ki se zaveda, da gre za njegov biti ali ne biti. »Tem bolj smo zato začudeni, je poudaril govornik — da nam še vedno vodilni krogi države v kateri živimo, ne priznavajo pravic za katere smo se postavili v bran proti fašizmu in za katere »mo prelili toliko krvi, da je vsak kamen zemlje na kateri živimo, z njo prepojen*. Nato je govornik obsodil dejstvo, da se proslave ne udeležujejo predstavniki tiste oblasti, ki je, če hoče ali noče, pogojena prav od te naše borbe in od te naše zmage. Lepo je biti antifašist — je dejal dr. Šiškovič — demokrat, svobodoljuben človek samo ob nekaterih prilikah, a medtem, pred tem in za tem le strankarski človek. Mi zahtevamo, da postane antifašizem gibalo vse družbe, kot je bilo gibalo v narodnoosvobodilnem boju. To je naša dolžnost pred mrtvimi, ki jih proslavljamo, a je tudi predvsem naša dolžnost pred živimi, ki morajo dobiti kar jim pripada. «Strnimo svoje vrste tako kot to strnili svoje vrste talci, ki jih dane* tu proslavljamo. Iz spomina na njih in na Vso nepregledno vrsto padlih črpajmo moč in silo za dokončanje njihooegu začetega de-la. Naj ie njlhonih grobov ne Vzklijejo samo naš spomin in naša hvaležnost, pač pa predvsem naša trdna volja in vztrajno delo ta mir, demokracijo, svobodo m enakopravnost«. Za dr. Siškovičem je prav tako V imenu ANPI povzel besedo v italijanščini Eugenio Laurenti. Tudi on se je v uvodnih besedah spomnil mučeniške žrtve openskih talcev, nato pa poudaril, da ni zgolj »lučaj če lahko prav v teh dneh proslavljamo že drugo obletnico, t j dvajsetletnico prerasta tržaškega bataljona v 14 udarno gari. baldinsko brigado «Tneste», ki je tila ustanovljena 5. aprila v Trnovskem gozdu in ki se je pridružila številnim drugim slovenskim brigadam in partizanskim formaci. jam. «Žrtvovanje padlih, partizanska borba in odporništvo v celoti, ni bilo zaman, če v okviru dvajsetletnice uporništva danes ne častimo samo svojih žrtev, temveč slavimo tudi zgodovinsko zmago nad fašizmom in nacizmom. Iz te zmage se je rodila republiška u-stava za katero hočemo, da je u-resničena v celoti. Toda tudi za njeno uresničitev se je treba borili, kajti novo ne izrinja starega brez vztrajne in vsakodnevne borbe za uresničitev malih in velikih stvari, da se uveljavijo principi in da se do kraja porazijo vse tiste sile, ki zavestno ali podzavestno, a v vsakem primeru konkretno, postavljajo ovire obnovitvi družbe». Ko danes praznujemo dvajsetletnico odpora lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je odporništvo mobiliziralo vse sile antifašizma, da pa je qbenem tudi razgibalo delavske sile, ki so spoznale in spoznavajo vedno bolj, da predstavljajo odločujoči faktor v življenju države. V nadaljevanju je govornik dejal, da je prav ta zavest delavskih sil in njihova borba omogočila poraz eentrizma, do katerega je prišlo po letu 1947, in ustvarila nove pogoje v katerih se je lahko začela uresničevati ustava. Eh aspekt te realnosti ie tudi ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina, ki je torej tudi produkt borbe vseh naprednih sil. »Mcrda po mnenju nekaterih to Eugenio Laurenti govori v imenu ANPI psed spomenikom talcev. Za njim dr. Karel Šiškovič, ki je govoril v slovenščini, in Danilo štu-belj, ki je svečanost otvoril ni mnogo — je dejal govornik — lahko se zahteva več, mora se zahtevati več, toda v določenih zgodovinskih okoliščinah lahko tudi malo pomeni, mnogo, po.dpogojem, da se stopa naprej in da se mobilizirajo vedno večje sile za na-pieddjvataje?, Govornik je nato pozval, da se morarnoVsiTTf boriti, da bodo določila ustave uresničena tudi glede vseh demokratičnih pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika, katerim je fašizem povzročil toliko škode in krivic. Tovariš Laurenti je zaključil svoje besede z ugotovitvijo, da bomo le z nadaljevanjem naše borbe vredni tistih, ki so se za nas žrtvovali. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Vprašanje svetovalca Pincherleja glede komemoracije žrtev nacizma Svetovalec je ugotovil, da na nedeljski svečanosti na Opčinah ni bilo nobenega predstavnika občinske uprave Odobrena resolucija glede sedeža deželne uprave Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec dr. Pin-cherle (PSUP) predložil županu vprašanje, v katerem ga je opozoril, da je pretekli teden poteklo 20 let, odkar so nacisti ubili na Op činah 70 talcev. Nato je svetovalec ugotovil, da na nedeljski počastitvi spomina umorjenih talcev, ki je bila na kraju zločina, ni videl nobenega predstavnika občinske uprave, med številnimi venci pa nobenega, ki bi ga poslala občina v imenu mesta. Zato je dr. Pincherle vprašal župana, ali je morda občinska uprava počastila spomin teh žrtev v kaki drugi obliki in kako namerava počastiti 20. obletnico usmrtitve 51 talcev v Ul. Ghega in 11 talcev umorjenih na Proseku. Kot je znano, poudarja svetovalec v svojem vprašanju, bodo letos vsa italijanska mesta dostojno počastila vse padle v antifašistični borbi In v odporniškem gibanju in je zato potrebno, da še že sedaj obvestiobčinski svet o programu, ki ga je občinska uprava gotovo že sestavila. Hkrati pa je dr. Pincherle opozoril župana, da še ni dobil odgovora na vprašanje glede napisa na spomeniku grobnice padlih partizanov in talcev, pokopanih na pokopališču pri Sv. Ani, ki ga je predložil pred tremi tedni. Zupan je odgovoril, da je občinski odbor sestavil posebno komisijo 'odbornikov, ki pripravlja program raznih manifestacij ob počastitvi 20. obletnice odporniškega gibanja, ki bo v Trstu 25. aprila. Glede počastitve spomina openskih tal- talijani in Slovenci, še imiiiiiiiiiiiMmimiiiiiimiiiiiiiHiiitiiiiimiiiiimiMMiiiiiitiiiiHmiiimiiinmMiiitimiiiiiiimi..Tnmilliiniiiiimmiiiiiiiiiiimiiiciiiiinini^iiiiiHiiiiiim^Hiii.. PRVA ŽIVAHNA PREDVOLILNA NEDELJA V TRSTU _________________ . __ Na petih predvolilnih zborovanjih obrazložena stališča strank do dežele Ingrao (KPI) o dobrih odnosih z Jugoslavijo in za pravično reševanje zahtev slovenske manjšine ■ Humor (KBj polemičen predvsem s komunisti, Slovencev pa sploh ni omenil - Vloženih 12 kandidatnih Ust V nedeljo so vložili na tržaškem sodišču še dve kandidatni listi za deželne volitve. Prvi je vložil listo dr. Ferfoglia, ki se je pred kratkim zaradi razprtij odcepil od MSI in ustanovil skupino UNE (Unione Nuova Europa), ki pa je seveda prav tako fašistično usmerjena kot MSI; drugi pa so vložili svojo listo monarhisti samo 2 minuti pred končnim rokom, to je pred 20. uro, tako da so si zagotovili zadnje mesto na glasovnici. Z monarhisti nastopa združeno FRN (Fronte di Ri-nascita Nazionale), ki je druga fašistična ločina in ki je na zadnjih volitvah nastopala samostojno. V razliko z zadnjimi volitvami ni tokrat vložil svoje liste «Trieste ai Triestini* indipendentist Tolloy, ki meni, da njegov nastop na teh volitvah ni umesten. Potemtakem bo na glasovnici 12 volilnih znakov v naslednjem zaporedju: KPI, PLI, KD, PSD1, Mar-chesichevi Indipendentist!, PRI, PSI, MSI, Slovenska skupnost, PSIUP, UNE in monarhisti. Volilna komisija na sodišču je včeraj ves dan pregledovala predložene kandidatne liste. Ugotovila je, da vsebuje monarhistična lista precej pomanjkljivosti in jo je zato zavrnila. Stranka ima sicer možnost ipriziva, vendar pa baje le s skromnim upanjem na uspeh. Iz tiskovne agencije «Italia» posnemamo, da so na listi »Slovenske skupnosti* poleg Jožeta Škrka, o čemer smo že poročali, , še naslednji kandidati; Teofil Simčič, Rudolf Marc, Mitja Bitežnik, Anton Kacin, Milan Starc, Josip Terčon, Stanko Kosmina, Ljpbo Stoika, Edvard Guštin, Marij Zahar, Danilo Lovrečič, Drago Stoka, Zoran Sosič in Marij Sedmak. Včeraj se je dejansko začela volilna kampanja v večjem obsegu s petimi zborovanji, na katerih so go. vorili osrednji voditelji strank iz Rima. ' Za PSI je govoril ob 11. url na Trgu Goldoni minister za javna dela Pieraccini, ki je najprej omenil zlasti vprašanje javnih del, ki zanimajo Trst in deželo, o čemer poročamo na drugem mestu. Nato je poudaril, da ni prišel v Trst zato, da bi obljubljal milijarde za javna dela, ker bi ne bilo ne človeško ne pošteno. Zagotovil pa je, da bo- - - do socialisti odločno zagovarjali1 svečen polemiki s kitajskimi dog- .......................................nttuniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiui.. ENOTNA SKUPŠČINA DELAVCEV FELSZEGYJA potrebe Trsta in celotne dežele. Glavni del njegovega govora se je nanašal na sedanji politični in gospodarski položaj v Italiji. Poudaril je, da ima sedaj država vsa sredstva, da lahko premosti prehodne gospodarske težave. Tistim pa, je dejal minister, ki govorijo, da je vlada levega centra odgovorna za sedanje gospodarsko stanje, odgovarjamo, da je to stanje le posledica bivših centrističnih vlad in kaotičnega gospodarskega razvoja, ki ni bil sposoben jamčiti organič-ni razvoj države in delavskih množic. V tem obdobju, je dejal minister, so nastale tudi velike spremembe v gospodarskem življenju; izseljevanje delavcev z juga na sever in vedno večje povpraševanje po blagu široke potrošnje, kar je povzročilo tudi velik skok cen na drobno. Zato je treba sedaj, je dejal minister, preurediti celotno državno gospodarsko politiko, da se premostijo težave, zaščititi vrednost lire in da se predvsem ustvarijo pogoji za koordiniran gospodarski napredek, ki je možen samo v načrtnem gospodarstvu. KPI Je otvorila volilno kampanjo z zborovanjem v kinu »Arcobale-no», na katerem je najprej v slovenščini obširno govoril kandidat dr. Karel šiškovič o vprašanjih slovenske skupnosti in možnosti, ki jih nudi dežela za rešitev teh perečih vprašanj. Poslanec Pietro Ongrao pa je uvodoma govoril o sedanjem gospodarskem položaju Italije in poudaril nujnost borbe delovnih ljudi, da se ohrani sindikalna moč za pogajanja, tako da gospodarskih težav ne bo mogoče prevaliti na bremena delavcev. Ta bitka je odločilna tudi za reforme strukture italijanske družbe, ki jih je mogoče doseči samo tako, da se KD k temu prisili. Poslanec je nato orisal načrt za zvoj dežele, ki ga je sestavila poudaril, da je bila deže-zato, da se ustvari področje dobrih sosednih odnosov z Jugoslavijo. V tem okviru je tudi odločno poudaril načelno stališče pravičnega reševanja zahtev slovenske narodnostne manjšine v deželi, kar je tudi v resničnem interesu Italije. Zadnji del govora pa je bil po- KPI. in poudi potacSječtatoi Vsi delavci so zavrnili nameravane suspenzije z dela Ponovna stavka delavcev čevljarske stroke Včeraj je bila v Miljah enotna skupščina delavcev podjetja Fel-szegy, na kaiteri »ta tajnik FIOM Burlo in tajnik Delavske zborni- ce Novelli poročala delavcem o neuspelih pogajanjih na uradu za delo, ker ni podjetje pristalo na preklic suspenzije delavcev. Sindikata sta namreč predlagala, naj bi raje vsem delavcem skrčili delovni urnik na 36 ur na teden, če že ni možna drugačna boljša rešitev; toda podjetje ni pristalo na ta predlog. Delavci so na skupščini odloč- no zavrnili suspenzijo delavcev, k: je določena za danes. Zato.ni izključena kakšna protestna stavka. V ladjedelnici Sv. Roka se nadaljuje stavka 24 mizarjev, ki jih hočejo premestiti v Tržaški arzenal, ostali delavci pa so stavkali v znak solidarnosti od 15, ure da. lje. * • • Vse tri osrednje sindikalne organizacije čevljarskih .delavcev so napovedale za 8. in 9. april dvodnevno stavko te stroke, ker se delodajalci nočejo pogajati za sklenitev nove delovne pogodbe. Pri nas bodo stavkali delavci in delavke tovarne Luoky Shoe. ♦ * • V Rimu so se sestale sindikalne organizacije železarjev, ki so razpravljale o nadaljnji akciji za dosego sporazuma o proizvodni nagradi. Pred kratkim so železarji dva dni stavkali zaradi te zahteve. matističnimi-stalinističnimi stališči. Poudaril je, da mora biti borba s temi stališči ideološko načelna in da ne gre za izključevanja ter da morajo biti vse ‘komunistične partije avtonomne. Zanimivo je, da v teta okviru ni niti enkrat omenil SZ, da pa je poudaril nujnost enotnosti delavskega gibanja, ki pa je uresničljivo samo na osnovi avtonomije posameznih partij. Za demokristjane je odprl v nedeljo volilno kampanjo v Trstu osrednji tajnik stranke poslanec Rumor. Na zborovanju v kinu »Nazionale* je spregovoril uvodne besede pokrajinski tajnik Botteri, za njjm pa" še nosilec demokristjan-ske liste de Rinaldini, ki je dejal, da je KD vedno odločno branila italijanstvo Trsta, a je tudi rekel, da je treba spoštovati »ljudi, ki govore drug jezik*. To pa je bilo na tem zborovanju tudi vse, kar smo slišali o Slovencih, ki jih pa ni nihče izrecno imenoval. Vsekakor značilno, če pomislimo, da je ravno obstoj Slovencev vsaj v začetku bil eno izmed glavnih dejstev, da je ustava predvidevala ustanovitev posebne dežele. Bistvo Rumorjevega govora je bila polemika proti komunistom, češ da so se šele po letu 1947 spreobrnili k »deželni* ideji ter da «nimajo pravice govoriti o tej deželi, saj ''so najprej hoteli, da postane Trst sedma jugoslovanska republika, nato pa je hotel Togliatti zabarantati Gorico s Trstom.* Zato bi morali komunisti molčati. V zvezi s tem je bilo opaziti, da je Rumor mnogo bolj milo polemiziral s fašisti in rekel: eMorda bi tudi njim bolj pristajal molk* zaradi njihovega obnašanja med vojno v zvezi z «Adriatisches Kuestenland*. Zelo obzirno pa je polemiziral z liberalci in jih prisrčno vprašal, kaj sploh hočejo, saj so zavzeli do deželne zamisli že razna stališča. Rumor je zagotovil vsem Tržačanom, da pomeni ustanovitev dežele okrepitev Italije na teh mejah in ne oslabitev ter da so to dokazale tudi druge dežele. Celo na Tridentinskem-Gornjem Poadiž-ju je pomenila dežela sredotežno in ne sredobežno silo, ker bi bili sicer brez dežele odnosi z «allo-glotti« v bocenski pokrajini gotovo še slabši. Deželni program stranke, je govornik le mimogrede omenil in rekel, da demokristjani ne dajejo lahkih obljub, da pa bo dežela vsekakor pomenila korak naprej v gospodarskem razvoju. Raz-voj pa je zagotovljen tudi Trstu, kot stičiscu z drugimi državami, bvoje razumevanje za Trst je Rumor, kot človek iz Veneta, poudaril že v začetku, ko je dejal, da je Trst vedno bil in je utripajoče srce italijanske domovine. Rumor je izkoristil tržaško volilno tribuno tudi za obravnanje splošnih notranjih vprašanj, orisal vzroke sodelovanja s socialisti, in nasprotja z liberalci. Slovesno je zagotovil, da ne bodo demokristjani nikoli sodelovali s komunisti ter da ne bodo komunisti nikoli več stopili v vlado, saj so jih leta 1947 dokončno pognali iz nje. Liberalci so v nedeljo otvorili volilno kampahjo v kinu «Gratta-cielo*, kjer je govoril senator Ve-ronesi. Predvsem je z vrsto že obrabljenih revanšističnih fraz obrazložil razloge, zakaj so liberalci vedno nasprotovali ustanovitvi dežel. Liberalcem gre predvsem zia to, da ne bi manjšina postala odločilni faktor, pri razkrajanju narodnostne celovitosti v teh krajih na skrajni vzhodni meji države in se je pri tem skliceval na Južne Tirolsko in Dolino Aoste, kjer je manjšina celo prepovedala prosto kretanje italijanskih elementov. V deželi Furlanija-Julij- ska krajina, pa je nevarnost še večja. Zaradi »titoističnih* elementov, ki so v sklopu socialistične stranke, in prav ti elementi, kot jih imenuje govornik, bodo imeli levji delež pri upravljanju nove dežele. Govornik se je dotaknil tudi napovedanega potovanja ministrskega predsednika Mora v Jugoslavijo in pri tem poudaril, da so bili liberalci vedno proti vsakemu zbli-žanju »s komunističnim svetom*. Za MSI je govoril poslanec De Marsanich, ki je dejal, da je ustanovitev avtonomne dežele ekonomska in politična napaka, češ da ni mogoče enotno usmeriti kmetijskega in trgovskega gospodarstva in da se bodo odprla vrata »jugoslovanskemu iredentizmu*. Zborovanje neofašistov bi moralo biti na trgu pri Sv. Antonu, pa so se prestrašili dežja in prehlada ter so imeli «adunato» v dvorani «Su-percinema*. cev, je dejal župan, se je odbor tudi letos spomnil tistih datumov, žrtev in krajev, ki jih je počastil v preteklih letih. Glede spomenika pri Sv. Ani pa je izjavil, da pristojni odbornik zbira potrebne podatke za odgovor. Med raznimi sklepi upravnega značaja je odbor sinoči izvolil za občinske predstavnike v komisiji za zelenjadno tržnico na debelo demokristjana Coslovica, socialdemokrata Del Zla in komunističnega svetovalca Gerbeca; v komisijo za ribjo tržnico na debelo demokristjana Mari, socialista A. Robbo in Luchesa (PSIUP) Kot vidimo, sta bila v obe komisiji izvoljena tudi predstavnika opozicije, kar določa tudi zakon. V pokrajinsko komisijo za nadzorstvo nad trgovino na debelo z ribami, sadjem in zelenjavo ter mesom pa so bili izvoljeni samo predstavniki strank odbora. Zato je komunistični svetovalec protestiral proti takemu ravnanju in je poudaril, da sedanji odbor levega centra nadaljuje glede tega vprašanja s politiko bivšega sredinskega odbora. V ravpravo je posegel tudi socialistični svetovalec Pittoni, ki je dejal, da je to vprašanje neznatno, če se ga primerja z velikim pomenom sedanje občinske uprave levega centra. Zavrnil je vsak namig, da bi socialisti podpirali diskrimanacijo kogarkoli. Zato je tudi sprejel predlog dr. Pin-cherla, naj bi o tem vprašanju najprej razpravljali načelniki skupin v občinskem svetu. Pincherlejev predlog je bil z večino glasov zavrnjen, čeprav so ga podprli tudi socialisti. Občinski svet je na sinočnji seji odobril resolucijo, s katero se tržaški občinski svet poteguje, da bi državna uprava odstopila sedanji sedež kvesture za sedež bodoče deželne uprave SLOVENSKI KLUB priredi drevi 7. t.m. ob 21. uri v ((Gregorčičevi dvorani* v Ulici Geppa 9, zanimivo predavanje ravnatelja študijske knjižnice v Kopru SREČKA VILHARJA o temi «Problem slovenskega pomorstva* Vljudno vabimo k polnoštevilnemu obisku Umrl je odvetnik Ugo Volli Včiitaj zjutraj je nenadoma u-mrl odv. Ugo Volli, ki se je rodil v Trstu 7. decembra 1892. Za časa fašizma so ga preganjali: najprej so ga konfinirali, nato pa poslali še v zapor; kasneje je bil tudi v nemškem koncentracijskem taborišču. Bil je v vodstvu republikanske stranke, član upravnega sveta rotacijskega sklada in od januarja 1961 predsednik Pokrajinske turistične ustanove. Včeraj so počastili njegov spomin na sodišču, na seji .pokrajinskega u-pravnega odbora in v tržaškem občinskem svetu. Prisega 600 gojencev šole javne varnosti Včeraj popoldne je 600 gojencev šole javne varnosti v vojašnici pri Sv. Ivanu priseglo zvestobo republiki. Pri ceremoniji so bili navzoči vladni generalni komisar dr. Mazza, poveljnik vojaške posadke general Guadagni, general Diamante, kvestor Pace in predstavniki drugih oblasti. niMimtMiiaiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiinttiiiitiitiiMiiiimiiiiimiiMiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi SKOZI TRŽAŠKE OBMEJNE PREHODE V MARCU Tričetrt milijona prehodov s potnimi listi in prepustnicami S potnimi listi enkrat več prehodov kot v marcu lani (169-900) - Blok Škofije še vedno prednjači število prehodov skozi tržaške obmejne bloke naglo narašča in Je bil marca dosežen rekord glede prehodov s potnimi listi, občutno pa so se zvišali tudi prehodi s prepustnicami. S potnimi listi Je marca prešlo mejo 169.900 oseb, medtem ko je v istem mesecu lanskega leta prešlo mejo le 84.556 oseb; s prepustnicami pa je prešlo mejo 572.490 prebivalcev obmejnih področij v primerjavi s 514.746 osebami lani. Pri prehodih s potnimi listi odpade 100.383 prehodov na italijanske in 69.517 prehodov na tuje državljane, medtem ko je v istem lanskem mesecu odpadlo 43.043 prehodov na italijanske in 41.522 na tuje državljane. Ta izreden porast gre nedvomno na račun ranega pričetka turistične sezone, na kar so letos vplivali poleg ugodnejših vremenskih prilik tudi zgodnji prazniki. Zato se je tudi občutno povečal dotok tujih obiskovalcev, med katerimi so bili kot običajno na prvem mestu Jugoslovani s 35.200 prehodi (lani 20.800), slede pa Nemci 6200, Avstrijci 5200, Grki 3000, Švicarji 3000, Američani 2700, Angleži 2700, Francozi 2500, Turki 1600 in Švedi 1000. V lokalnem prometu, ki se izvaja s prepustnicami, je prešlo mejo 334.586 prebivalci italijanskega obmejnega področja (lani 263.000) in 237.904 prebivalcev Jugoslovanskega obmejnega področja (lani 251.000). Po številu prehodov je bil na prvem mestu blok pri škofijah z 272.100 prehodi, sledi blok pri Fernetičih s 165.500, Pesek s 49.600, Lipica z 23.400, Repentabor s 16.500, Prečnik z 10.800, Sv. Jernej s 6600, Sv. Barbara s 5900, Cereji s 5100 ln Campore s 4600 prehodi. Z glavo v cev V bolnišnici se je včeraj okirog 10. ure ponesrečil flO-letni zidar Luigi Cescon iz Ul. del Veltro 26, ki je uslužben kot zidar v bolnišnici sami. Cescon je hotel podzemeljskih prostorov moškim ortopedskim je pod ortopedskim oddelkom prevzeti neko zidarsko stojalo, toda ko je vstopil v prostore, je z glavo udaril v neko cev ogreval- ne napeljave. Ponesrečenca so sprejeli na nevrokirurški oddelek, ker se je hudo pobil po zatilju in desnem sencu. Okreval bo v enem tednu. Kamen padel zidarju na glavo Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z zasebnim avtom, so včeraj popoldne sprejeli 59-letnega zidarja Josipa Sardoča iz Prečnika 3-a, ki je imel veliko rano na glavi. Sardoč, ki se bo moral zdraviti 20 dni, je povedal, da je malo prej v neposredni bližini kriškega poc-tiča — zaposlen je pri gradbenem podjetju Cvetko Stefančič iz Križa — klesal kamen, ko ga je zadel v glavo kamen, ki je padel z višjega travnika, na katerem so delavci zravnavali st avb išče, Prečkanje ceste usodno za barista 16-letni barist Lucio Schiraldi od Sv. Ane št. 1797, je včeraj popoldne postal žrtev 'prometne nesreče. Ko je hotel prečkati Šalita Zugnano, ga je pri hišni št. 1 podrl 23-letni Olaudio Sidari iz Ul. Farioelli 10, ki je tedaj privozil s fiatom 600 TS 60318. Sidari je ponesrečencu priskočil na pomoč in ga s svojim avtom prepeljal v bolnišnico, kjer so ga apre. jeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi zloma leve mečnice *n piščali. GLASBENA MATICA TRST V četrtek, 9. aprila ob 20,30 v dvorani na stadionu ((Prvi maj.) glasbena akademija Sodelujejo: orkester Glasbene Matice in solisti: Danijela Nedoh - klavir, Vojko Cesar . fagot, Žarko Hrvatič - violina, Aleksander Zupančič - violina. Dirigent Oskar Kjuder Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 7. t. m. ob 19.30 v Ljudskem gledališču v Celju; jutri, 8. t. m. ob 20. uri v Sežani JOSIP TAVČAR V HONOLULU Predavanje o pesniku Nazimu Hikmetu Jutri ob 20.15 na sedežu centra za kulturne stike z inozemstvom v Ul. S. Nicold 11, bo pisateljica Joyce Lusso govorila o delu turškega pesnika Nazima Hikmeta. Režiser Pino Astorj bo recitiral poetove spise. Pisateljica Lusso je že znana po svojih pesmih, izdatnih 1.1936 in po svojih knjigah ((Fronti e frontiere* in «Donne come te*. Vstop prost. VOLILNA ZBOROVANJA KPI: 11.30 Trg Gozzi (Ernesta Radich), 11.30 Trg sv. Antona (Tone!), 19. ul. del Pralo (inž. Cuffaro), 19. trg na Kolonkovcu (Burlo, Gerbec), 19.30 Trg sv Ja-koba (Šema), 19.30 Trg Marconi Milje (Vidali, Pacco), 17. Ul. Mo-lino a Vento (Jole Burlo). O Danes ob 17.30 bo v prostorih tržaške federacije PSDI tiskovna konferenca nosilcev liste Dulci j a in Cesareja, ki bosta ori-sala program^ stranke im odgovarjala na vprašanja novinarjev. Jutri pa se sestane v Miljah deželmi odbor PSDI ob navzočnosti senatorja Zanmiera. «Agip Triesto izročena lastniku V ladjedelnici Sv. Marka so v nedeljo dopoldne izročili družbi «Societa Nazionale Metanodotti* skupine ENI, motorno cisterno »Agip Trieste*. Zapisnik o predaji sta podpisala opolnomočeni delegat GRDA inž. Carnevale in direktor SNAM dr. Rovetto. Ladja ima 49.300 bruto registrskih ton in je zgrajena po vseh najmodernejših načinih tovrstnih ladij. Lažja zastrupitev s tekočim plinom V svojem stanovanju se je včeraj popoldne s tekočim plinom laže zastrupila 29-letna gospodinja Maria Dagri por. Giraldi s Kon-tovela št. 361. Dagrijeva se ni za. vedla, da uhaja plin iz pokvarje-ne jeklenke. Sele po dolgem času je začutila nenadno slabost in poklicala na pomoč. Z zasebnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na drugi medicinski oddelek s prognozo o-krevapja v 7 dneh. Gledališča VERDI Danes ob 21. uri bo v gledališču Verdi otvoritev spomladanske simfonične sezone s koncertom orkestra tržaške filharmonije ped vodstvom dirigenta Efrema Kurtza in s sodelovanjem flavtistke Elaine Sha"fer. Program obsega skladbe: Reznicek — «Donna Diana* — uvertura (novo za Trst); Viozzi — Glasba brinja (novo za Trst); Ibert — Koncert ra flavto in orkester (novo za Trst); Beethoven — Simfonija št. 3 op. 55 (Eroica). Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRO NtJOVO Danes 7. aprila ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ul Tor Bandena) za red C »Leucojevi dvogovori* Ce-sara Paveseja. Režija Aldo Trionfo. Scena in kostumi Luca Sabatelli. Rezervacija in prodaja vstopnic pri glavni prodajalni vstopnic v Galeriji Protti (tel. 36-372). Kino Nazionale 14.00 17.45 2.1.30 «Cleopa-tra* Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 15.30 «11 tuli,pano nero* Alain Deion, Virna Lisi. Technicolor. Exce!sior 15.00 «Lo šport preferito dalTuomo* Technicolor. Rock Hudson, Paula Prentiss. Fenice 15.00 «7 giorni a Maggio* — Burt Lancaster. Kirk Douglas, Fre-dne March, Ava Gardner. Grattacielo 16.00 «Amore in 4 dimen-sioni* Franca Rame, Silva Koscina. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 »Le verginj* Charles Aznavour, Stefania SandrelH. Prepovedano mladini. Alabarda 15.30 «Ieri oggi domani* Technicolor. Sophia Loren. Marcel-lo Mastroianni. Tretji teden. Filodrammatico 16.00 «Jeff Gordon il diabolico detective* Eddie Constati-tine. Aurora 16.00 «L’ultimo treno da Vien-na». Cristallo 16.00 »Letti separati* Technicolor. Capital 16.30 «La pantera rossa* Tech-nicolor. David Niven, Capucine, Claudia Cardimale. Garibaldi 16.00 «4 pištole veloci* James Craiig. Massimo 16.00 »Sventole... manette e femmine* Eddie Constantine. Im pero 16.00 «11 grande truffatore*. Moderno 16.30 Revija «Glal'lo rosa sexy» Na platnu «1 sette peccatt ca,pitali* Zadnji dam. Astra 16.00 »La donna verso 1’igno-to*. Astoria 16.30 «Um eroe di guerra*. Vittorio Veneta 15.45 «11 maestro di Vigevano* Alberto Sordi, Claire Bloom. Abbazia 16.00 »La časa del terrore* Susan Strassberg, Ohristopher Lee. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «La notte delle nozze* Brlgitte Bardot. Marconi 16.00 «La grande rivolta* Maria Fedix. Skedenj 16.00 «Anonima cocottes* A-nita Ekberg. Prepovedano mladim. Včeraj-danes Požar v arhivu Včeraj zjutraj so gasilci s Trga Niccolini prihiteli v bližnjo Ul. Pascoli, kjer se je v podzemeljskih prostorih občinske podporne ustanove vnel požar. Ogenj je na-stal v nekem zaboju, v katerega so občinski uslužbenci spravili papirje namenjene v arhiv. Gasilci so z nekaj curki vode pogasili požar, ki je povzročil 30.000 lir škode. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. naj višje, v 3. prevladujoče) S stola je padla 2.rtev padca v stanovanju je postala včeraj 74-letna gospodinja Vittoria Terlon por, Pisani iz Ul. Manzoni 24. Terlonova se je v kuhinji povzpela na stol, ker je hotela počistiti dimnik. Nenadoma se je počutila slabo, izgubila ravnotežje in padla. Pri tem si je verjetno zlomila levo stegnenico in desno zapestje. Na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so Jo prepeljali z avtom RK, se bo morala zdraviti tri mesece. pomaranče 83 212 94 limone 59 118 100 mandarini . . 200 294 235 jabolka 12 165 59 hruške 94 176 118 pesa (domača) 100 170 120 pesa (uvožena) 19 50 31 artičoke 20 100 25 zeljo • «••••••••• 51 83 71 cvetača 59 106 83 ohrovt •*••••••• — 47 cikorija 12 41 29 čebula 22 35 30 koromač . 47 106 71 solatka 600 800 700 solata 31 150 75 mlad krompir 59 106 83 krompir 21 47 22 paradižnik 235 535 271 zeleni radič 200 1000 300 uvoženi zeleni radič . 50 75 63 špinača (domača) . . . 10 150 120 špinača (uvožena) . . 50 100 63 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 5. In 6. aprila se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 52-letni Mlchete D’A-lessamdro, 83-letna Giovanna Vidos-sich vd. Dolzanii, 63-letni Gugllielmo Millo, 78-letna Anina Jez, 74-letni Giu- SL1KE bivajočih v inozemstvu na Vašo razpolago za poroke. «Eureka» . Casella 5013 ■ ROMA FOTOGRAFIE di residenti al-1’estero a Vostra disposizione per matrimonio. »Eureka* — Casella 5013 — ROMA seppe Smerdu, 37-letni Bruno Bejer, 68-letni Giuseppe Beliato, 46-letni Josip Slavec, 72-letna Giovanna Pertot por. Zeriai, 82-letna Maria Zida rita vd Bartoli, 65-letni Vittorio Karis, 45-letni Boris Mercandel, 65-letna Albina Rebek vd. Ticci, 59-letni Mario Berce. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <«. — 12. IV.) AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni 8! Oipoila, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44’ Nicoll, Ul di Ser-vola 80; A11 a Basilica, Ul.'S. Giu-sto 1; Busolinl, Ul. P. Revoltella 41! INAM Al Cedro, Trg Oberdan T’ Manzoni, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (6. — 12. IV.) AJFAmgelo d'oro, Trg Goldoni 8i Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoll, Ul. di Ser-vola 80. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV In podi IZ P1 stike, guma. llnoleum od 450 lir d lje kv meter Preproge ln plastlčt preprc ge za hodnike vseh vrst t zelo ugodnih cenah. Zagotovljena n mestitev izkušenih delavcev A.H. ITALFLAST. Trst. Trg Ospedale telefon 95-919. KLAVIR — mezza coda v zelo d< brem stanju prodam. Tel 48-042. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Marij* Hrovatina so darovali za Dijaško Matico: Ivanka Dolenc 2000, družina Saksida 1000, Mila Oba,|,|lll|liHI||1IU|||||||||||1|Im|(mn|(HH^nm IZREK RAZSODBE PRED POROTNIM SODIŠČEM Begunca Pindzo in Čubrilo vič bosta skupno sedela nad 7 let Zakasnelo kesanje Čubriloviča z izjavo, da ne bo več kradel - Tožilec zavrnil navedbe zagovornika Po več kot enournem posvetovanju so porotni sodniki izrekli sinoči okoli 19.30 razsodbo proti dvema jugoslovanskima beguncema, ki sta bila obtožena ropa v veletrgovini Upim. Porotniki, so spoznali Padila Pindza in Draška Cubrilovi-ča za kriva ter so obsodili prvega na 4 leta in 4 mesece zapora, 200 tisoč lir globe in 5 mesecev pripora, drugega pa na 2 leti in 1 mesec zapora, 146.000 lir globe ter na 4 mesece pripora. Kot smo že poročali, bi se morala obravna zaključiti že preteklo soboto, toda tedaj ni prišlo do razsodbe, Ker je bil odsoten odv. Kostoris, ki ie zagovarjal Pind-za. Železničarska stavka mu je namreč onemogočila pravočasen odhod iz Rima, kjer se je mudil zaradi svojih poslovnih opravkov. Vsled tega je odv. Kostoris spregovoril šele sinoči. Priznati je treba, da je zagovornik napravil vse kai je bilo v njegovih močeh, oa bi rešil svojega varovanca pred hudo kaznijo, posebno če se upošteva, da ga zato ni nihče plačal. V svojem zagovoru je odv. Kostoris skušal dokazati predvsem, da se ne more govoriti o sodelovanju obeh obtožencev pri tatvini puloverja. Nadalje je trdil, da ni sprejemljiva teza o povezavi med tatvino puloverja in nekim poznejšim namišljenem poskusu tatvine, ker obtoženca nista zagrešila ničesar, kar bi nedvoumno kazalo, da sta hotela krasti tudi vdrugič. V najslabšem primeru pa je zagovornik zahteval, naj se upoštevajo olajševalne okoliščine (splošne malenkostna škoda, odškodnina ža povzročeno škodo itd.) ter naj se Pindza in Čubriloviča takoj izpusti na svobodo. Kot je bilo pričakovati, je javni tožilec reagiral odločno, čeprav z umerjenimi besedami na te zahteve Dr. Pascoli je trdil, da je nesprejemljiva zahteva glede splošnih olajševalnih okoliščin, kakor tudi zahteva naj se upošteva dejstvo, da je bila škoda 'poravnana. Glede sodelovanja pa je tožilec poudaril svojo staro tezo: oba obtoženca sta šla v veletrgovino krast, bila sta oborožena, skupaj sta ukradla en pulover ter nato odšla na ulico; Potem sta se vrnila in le slučaju je pripisati, da nista ukradla se kak drug predmet. Po kratkem odgovoru obeh žago- ,*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiii Hlini n m iiiiiii 111111111111111111111111111 n im iiiii m iiiinii iiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii um IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Z zvijačo sta priklicala žrtev in jo oropala za 200.000 lir Toda razpravo so odložili, ker je bil odsoten eden izmed napadencev in še ena pomembna priča Pred porotnim šodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar Rachelli, obramba Amodeo, Cuecagna, Morgera, Antonini in Mascolin) ne je začela včeraj zjutraj obravnava proti trem mladeničem, ki so obtoženi ropa, telesnih pošhodb in tatvine. Na zatožni klopi sedijo 19-ietni Fiavio Murrone iz Ul. del Lava-toio j, 20-letni Giovanni De Cesa-fe U Ul. Giusto De Girardi 12, 22-letni Angelo Strano iz Ul. Udine 29. Vsi trije so v priporu od 15. Junija lani. Skupaj z njimi se mora zagovarjati, toda le zaradi neprevidnega nakupa ukradenega mnga tudi 20-letni Umberto Val-1Z Ul. Lonza 8. Morrone in De C? šare sta imela že opravka s sodiščem >a mladoletne, medtem ko Strano in' Veiti Se nista zavre-' Slla nobenega kaznivega prekrška. Dogodek, ki je pripeljal roparsko trojko pred porotno sodišče, 'e odigral 12. junija lam v z80dnjih jutranjih urah. Na večer Prejšnjega one se je 41-letni Lu ciano Kralj (Carli) iz Križa 228 zadržal precej ur z dvema prijateljema v prijetni družbi Obiska-ii so več lokalov in na koncu še neki nočni lokal. Ko so odhajali, J.e Prišlo do navidez brezpomemb-2ega prerekanja med Kraljem in pergiom Negrinijem, ki je doma s«i Nabrežine Ta bi namreč rad ,č'mprei domov, toda Kralj »e J- bal sesti za volan, ker je pre-®c Pil Da bi napravil konec o^fPkanJu, je Kralj potegnil iz že-irf. SoP bankovcev ter dal Negri-'JU 10.000 lir, da bi se lahko od-pejjal domov s taksijem. To nje-mij kretnjo pa sta opazila dva mladeniča, ki sta bila v bližini nje-spremljevalca Giorgia Ca-nassija. Spotoma sta obvestila o zadevi tudi Strana. la*H ^ in Camsissa ata se odpelja-A «° TO. Androna di Romagna, Ti-if st,a vstopila v poslopje št. 2. j/1 J® zlikovci so takoj odstranili iz raijevega avta startni ključ ter se PogovoriU o nadaljnji akciji. V dojenem trenutku je eden izmed njih vrgel v šipo na oknu nekaj kamenčkov, da bi priklical pozornost stanovalcev. In res se je okno čez nekaj časa odprlo in oglasila se je neka ženska (Anita Perossa, ki bo tudi pričala na procesu). Eden izmed trojke Je rekel, da je Negrini in da bi rad govoril s Kraljem. Nič hudega sluteč (mislil je namreč da se je prijatelj premislil) je ta prišel iz hiše, toda čakalo ga je hudo presenečenje, ker so zlikovci takoj navalili nanj, ga začeli biti s pestmi in mu pobrali iz žepa denar (v svežnju je bilo okoli 200.000 lir). Ista usoda je doletela tudi Camasso. Mimoidoči so poklicali karabinjerje, toda medtem je roparska trojka že izginila. Kralja in Camasso so prepeljali v bolnišnico, kjer so jima zdravniki ugotovili razne poškodbe zaradi katerih sta se morala zdraviti 10 dni vsak. Zlikovce so karabinjerji aretirali tri dni pozneje ter so jih prijavili sodnim oblastem. Na začetku včerajšnje obravnave je odv. Antonini opozoril sodnike, da bi se obravnava pravzaprav ne mogla nadaljevati, ker priča in prizadeta stranka Giorgio Camassa ni prišel na sodišče. Ker pa zakon predvideva, da je proces neveljaven, če niso pravilno pozvali prič in prizadetih strank, je predlagal naj porotniki odložijo razpravo ter ukažejo karabinjerjem, da izsledijo Camasso. Zadeva s tem mladeničem pa je taka. Za časa zgornjih dogodkov je Camassa stanoval v Ul. del Pol-latoio št. 1 pri družini Crevatini. Ko ga je en mesec pozneje javni tožilec hotel zaslišati, so ga morali iskati na drugem stanovanju, in sicer v Ul. Pondares 5. V marcu letos je predsednik sodišča razposlal pričam in strankam pozive na razpravo. Camassa pa tudi to pot niso našli: izginil je kot kafra. Na-to je predsednik naročil kvesturi in karabinjerjem, naj ga na vsak način izsledijo. Agenti javne varnosti so hitro sporočili, da mladeniča ne morejo najti ter da je že kino «ikik» pkongk Predvaja danes, dne 7. t. m. z začetkom »ilm VVarncr Bross: ob 19,30 uri zabavni *LE MASSAGGIATRICI» (MASERKE) I«rajo: SYLVA KOSCINA, VALE RIA FABRIZI, FRANCO FRAN-CHI in CICCIO INGRASSIA: Prepovedano mladini pod 18. letom v juniju lani zapustil zavetišče v Ul. Pondares (kar pa baje ni odgovarjalo resnici, ker je bil tam še v juliju, ko ja je zaslišal javni tožilec). Karabinjerji pa so s svoje strani sporočili, da živi Camassova mati v Genovi, kjer se je poročila z nekim Matiassijem. Domnevajo tudi, da mati morda ve za sinovo bivališče. Vsi drugi zagovorniki (razen Mo-scolina, ki pa se ni uprl) so podprli to zahtevo, medtem ko je tožilec dejal, da prepušča odločitev sodišču. Zato so porotniki ukazali, naj se obravnava nadaljuje 9. t.m. Karabinjerjem pa, naj medtem izsledijo Camasso tei naj pripeljejo na obravnavo tudi Negrinija, ki je bil včeraj ravno tako odsoten. Pijan je napadel policijskega agenta Neki gojenec šole za agente javne varnosti je predvčerajšnjim Dopoldne bil v baru v Ul. Udine 10. last 22-letne Luciane Bubniz por. Pitacco iz Ul, Roncheto 15, ko sta se pri mizi začela prepirati dva moška. Gojvnec je tedaj pristopil k mizi in hotel pomirili prepirljivca, toda 58-letni Stellio Crevatin iz Ul. G, Gozzi 5, 'ki je hil pijan kot čep, o tem ni hotel ničesar slišati. Odločni nastop go-ienca, ki je Crevatima privedel dn vrat im ga pahnil na cesto, je pijanca še bolj razburil. Obrnil se je im - napadel mladega agenta ter ga v jezi opraskal po vratu. Tedaj je gojenec poklical svoje starejše kolege z letečega oddelka, ki so prijeli Crevatina, ga pospremili v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa so ga aretirali im odvedli v koromejske zapore. Crevafim se bo pred sodniki moral zagovarjati zaradi pijamo. »ti in upiranja javnemu funkcionarju, kateremu je povzročil turne. dl telesme poškodbe. Tatovi odpeljali avto in motor Neznani tatovi so med 16. uro v soboto im 18.30 v nedeljo odpeljali fiat 1500 TS 62541, ki ga je 38-letni prof. Antonio Cocco iz Ul, Battisti 18 parkiral na Trgu sv. Frančiška pred stavbo št. 8. Cocco, ki je utrpel milijon in pol lir škode je tatvino prijavil na letečem oddelku policije. Na komisariatu pri Sv. Soboti je 49-letni Carlo Caprighome . iz Domus Civiche 9 prijavil tatvino svojega motornega kolesa, ki ga je predvčerajšnjim ponoči pustil pred domom. vomikov je pn tolmača vprašal Pindza, če‘hoče "še obeh s po: plačala pokrajinska uprava 650.000 lir. Svetovalci bodo nadalje vzeli na znanje odstop dr. Marchesinija iz upravnega odbora. Ta odstop je uradno motiviran z delovno preobremenitvijo, ker je dr. Marche-sini tudi ravnatelj v civilni bolnišnici. Vendar pa se govori, da so v ozadju tega odstopa drugi virolči in da se dosedanji odbornik zg zdravstvo v pokrajinskem odboru ne strinja z nekaterimi u-krepi na zdravstvenem področju ter je menda grozil' z Odstopom tudi kot svetovalec. Glede te zadeve je že na eni prejšnjih sej posta-'Vi^ vprašanje predsedniku neki levičarski svetovalec, vendar ni dobil kakšnega posebnega pojasnila. Nadalje bodo morali svetovalci odobriti 347 milijorjov lir posojila pri državni blagajni v Rimu za 'kritje proračunskega primanjkljaja za 1962 ter nekaj' nad 27 milijonov za popravilo bivših občinskih cesta Vač drugih točk še go-.vori o stroških za vzdrževanje pokrajinskih cest ter o drugih problemih pokrajinske uprave. Na tajni seji bodo razpravljali o poviških in- posebnih nagradah tazhim pokrajinskim uslužbencem. Jutri v Gorici koncert godbe PS Jutri 8. aprila pride v Gorico godba korpusa Javne varnosti, ki jo vodi Antonio Puselli. Ustanovili so jo 1928, Fuselli pa jo vodi od 1957. leta dalje. V njej igra 120 izvrstnih instrumentalistov, ki so skoraj vs; dokončali konservatorij, gostovala pa je že v vseh večjih italijanskih mestih ter v inozemstvu. Igrala je tudi na olimpiadi v Rimu ter na koncertih mednarodnega tedna vojaških godb v Turinu, ki so ga priredili v okviru proslav stoletnica združitve. Godba pride v Gorico ob 17. uri ter bo igraje korakala po naslednjih ulicah: Trg Cavour, Ud. Marconi, Crispi, Roma, Travnik, Ober-•dan, Verdijev Korzo, Ul. Diaz, Ri-smondo Trg Cesare Battisti, kjer bo ob 18. do 20. ure koncert številnih italijanskih, nemških in francoskih opernih ustvarjalcev. Godba bo prišla k nam iz Trsta, kjer bo koncertirala danes, odpotovala pa bo v Benetke, kjer bo nastopila V SOBOTO IN NEDELJO V GORICI Prva predvolilna zborovanja z velikimi govorniki iz Rima V soboto je za KPI govoril posl. Borca - V nedeljo pa sen. Tanassi za PSD! in minister Rumor za KD - MSI straši s Slovenci in z dvojezičnostjo Volilna kampanja se je v zadnjih dneh sprožila tudi v Gorici. Prvi vidnejši tribun je bil poslanec KPI Barca, ki je obenem član glavnega odbora te partije. V nedeljo ob 18.30 je govoril na Trgu Battisti v Gorici, kjer je obrazložil prizadevanje komunistične stranke za realizacijo deželne avtonomije Furlanije. Jul. krajine in obrazložil program za delo v bodočem deželnem svetu. Zal je deževno vreme motilo zborovanje. V nedeljo pa smo imeli v Gorici kar tri zborovanja. V dvorani Petrama je ob 11. uri govoril tajnik PSDI Tanassi, ki ga je predstavil goriški poslanec te stranke Zuccal-li. Tanassi je poudaril velik pomen volitev prvega deželnega sveta za deželo samo, ker bo prvi deželni svet postavil temelje za gospodar- ski in socialni razvoj -dežele in nje- no enotnost pred separatističnimi nega prebivalstva. Poudaril je potrebo utrditve demokratične metode in okrepitev svobode s pravičnejšo razdelitvijo dohodkov. Omenil je tudi uspehe zadnjih 16 let pri asanaciji in napredku državnega gospodarstva in dohodkov, po žalostni in bankrotni zapuščini, ki jo je pustil fašizem po vojnem razdejanju, ki je bilo njegovo delo. Njegov govor je poslušalo kakih 200 ljudi, deloma tudi zunaj po zvočniku. Precej manj poslušalcev, pa čeprav so jih deloma pripeljali z avtobusi s podeželja, je imel državni podtajnik MSI poslanec Tripodi v mali dvorani UGG. Tudi on je poudaril važnost, da morajo biti mlsovci zastopani v deželnem svetu, kjer da morajo «čuvati» držav- IIIIIII IIIIIHIIHIHIIIHIII lili IIIH1IHI HITI IHIinilHIHIHUlllllIHlillHIIIIIHI IIIIUIIHH IIIIIII lllllll IIHHIIHIIIHIIIH ZAKLJUČENO VLAGANJE LIST Nfl GORIŠKEM Skupno je bilo vloženih 10 kandidatnih list V soboto sta bili vloženi Slovenska lista in lista PIJ, v nedeljo pa listi PSIUP in PDIUM močjo [ 10. aprila V goriški pokrajini je bilo vloženih 10 kandidatnih list za deželne volitve. Poleg šestih list, vloženih prvi dan, so v soboto in v nedeljo vložili še štiri. V soboto sta vložili seznam svojih kandidatov »Slovenska lista« in PLI. Na «Slavenski listi«, ki jo je vložil Adrijan Koršič, kandidirajo dr. Anton Kacin, prof. Bratina Stanislav, odv. Josip Škrk, župan iz Ste-verjana Hermenegild Podveršič, in-dustrijec Ivan Prinčič iz Krmma Anton Korošec in Ivan Černič. Italijanska liberalna stranka: dr. Carlo Bernazza, Torello Bevilacqua, Sergio Budicin, dr. Edmondo Cocco, dr. Silvano Del Missier, Stavro Santarosa Giorgio, odv. Rambal-do Eucalli. V nede jo 5. aprila, zadnji dan za vlaganje kandidatnih list, sta bili vloženi še ljsti PSIUP in PPIUM. Italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti: Piero Giordani iz Tržiča, Mario Bettoli, b.vši poslanec iz Pordenona, Giuseppe Alberghini iz Kaprive, Mario Cap-pello iz Krmina, Karel Černič iz Doberdoba, Giovanni Martinelli iz Tržiča, Giovanni Poletto iz Redi-puglie. Listo je vložil Rinaldo Rizzi. Italijanska demokratična stranka monarhistične enotnosti: Carlo Pe-droni iz Gorice, Giuseppe Borgo-bello, Giuseppe Campus iz Gorice, Arnaldo Pittani iz Trsta, Fran-cesco Rossi, Aldebardo Staffuzza, Luigi Tricarico. Listo je vložila Nora Pinausi Pedroni. PDIUM je imel velike težave z zbiranjem podpisov, saj je bilo ravno od njihovega števila odvisno, če bodo mogli listo sploh predložiti. Glasovnica v goriškem volilnem okrožju bo imela deset volilnih znakov, ki bodo zvrščeni po naslednjem navpičnem zaporedju: na .levi strani glasgvfličč: 1. KD, 2. KPI, 3. MSI, 4. PRI, 5. PSI. Na desnj, strani glasovnice: 6. PSDI, 7. «Unione slovena«, 8. PLI, 9. PSIUP, 10. PDIUM. kaj pripomniti. Mladenič je zani- kega dejanja. «No, dobro, je rekel dr Rossi, vzamemo to na znanje, toda, če bi se vam le pripetilo, pojdite delat te stvari kam gam«. dru- OBILEN PLEN TATOV 330.000 lir iz mesnice in 270.000 lir iz urada V noči med soboto in nedeljo so neznani tatovi vdrli v mesnico v Ul. T. Luciani 24, last 23-letnega Claudia Loiga iz Ul. Com-merciale 90 in odnesli precejšen plen v denarju. Neznanci so raz-.hili žabico na rolbju; ga privzdig. nili ,i« talko prišli' v' notranjost. Ni jim bilo treba dolgo iskati, ker so za strojem za mletje. mesa našli vrečko iz plastike, v, katero je lastnik spravil 270.000 lir v bankovcih in novcih. Nezadovoljni s tem, so tatovi s silo odprli še predal prodajalne mize in pobrali drugih 60.000 lir. Nemoteno so potem zapustili mesnico. Tatvino je okrog 5. ure opazil neki nočni čuvaj, ki je šel mimo in zagledal na tleh razbito žabico in na pol privzdignjen rolo. Telefonsko je poSclical agente letečega oddelka, ki so pridrveli v Ul. T. Luciani kamor ao poklicali tudi lastnika mesnice. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance. S pomočjo ponarejenih ključev so neznanci vdrli v urad zastopstva klimatskih naprav «Blow-Therm« v Dl. Gatteri 18 in odnesli 270.000 lir. Tatovi so izkoristili odsotnost 39-letnega zastopnika Giacoma Trebza iz Ul. Ponticel-1« 44, ki je v soboto med 13.19 in 14.55 zaprl urad ter s silo odprli predal pisalne mize v katerem je bil spravljen denar, Trebez je tatvino prijavil na letečem oddelku policije. Z drevesa je padel V Miljah se je včeraj zjutraj ponesrečil 55-letni delavec Renato Steffe iz Ul. Felluga 44. Povzpel se je na drevo kraj ceste, kjer je hotel porezati suhe veje in ko je bil približno 4 metre vi-soko, je izgubil ravnotežje ter strmoglavil na cesto, še preden se je utegnil poprijeti za kako vejo. Pri padcu si je Steffe verjetno zlomil desni kolk, se ranil po desnem stegnu in po čelu. Z avtom RK so ponesrečenca prepelja. li v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč nato so ga premestili v bolnišnico INAIL, kjer se bo moral zdraviti en mesec,. 4e ne bodo nastopile komplikacije. Poskus samomora Ker so jo že dolgo mučile živčne motnje, si je 66.1etna Giovan-na Trotter por. Milani iz Ul. Za-netti 4 včeraj zjutraj hotela vzeti življen e in je použila nedoločeno število uspavalnih tablet. Na srečo se je njenega nepremišljenega dejanja zavedel 79-!etni mož Antlrea, ki je takoj poklical rešilni avto RK ter spremil ženo v bolnišnico. Nesrečnico so sprejeli na prvi medicinski oddelek in bo »kravala v 10 dneh. HIHIIHIHIIIHIIIimiHIHIIIIiiHHHHlIHHIIIIIHIIIHIHIIIIIIHHIIIIIIHIIlIlHIHIHIIHIIIIIHninnHfHllllllinHIIIIIIIIIHIIIIIHHIIIIHlHIHIIIIIIIIiniHllllllllllHHIIIIIIIHlIlH PROMET S PREPUSTNICAMI IN POTNIMI LISTI V marcu je šlo na Goriškem nad 115.000 ljudi čez mejo Od tega 15.027 s potnimi listi pri Rdeči hiši in 100.435 s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji Čeprav letošnjega marca ne moremo prištevati še k pomladnim ampak bolj k zimskim mesecem, saj smo Imeli ves mesec mrzlo in deževno vreme, pa se je v malem obmejnem prometu že pokazal napredek v primerjavi s prejšnjim februarjem. Po podatkih obmejnih organov smo imeli v marcu celokupen o-sebni promet na goriškem področju, ki je dosegel 115.462 prehodov oseb v obeh smereh, ali za skoro 6000 več kot v februarju. Od tega je šlo preko prehoda pri Rdeči hiši 15.027 ljudi s Potnimi listi. Povečini so bili to italijanski državljani in sicer 11.171 v obeh smereh, dočim je bilo tujih državljanov 3856; od tega največ Jugoslovanov, Avstrijcev in Nemcev. Z dvolastniškimi dovoljenji se je okoristilo 1629 italijanskih in 4836 jugoslovanskih državljanov. Z navadnimi prepustnicami je šlo na drugo stran 32.563 italijanskih in 56.971 jugoslovanskih državljanov; s posebnimi dovoljenji 1384 italijanskih in 334 jugoslovanskih državljanov ter še s tranzitnimi dovoljenji 2718 Jugoslovanov. V celoti je torej šlo na drugo stran z dvolastniškimi dovoljenji in prepustnicami 35.576 italijanskih in 64.858 jugoslovanskih državljanov. Čeprav se je razlika med italijanskimi in jugoslovanskimi koristniki prepustnic sicer zmanjšala v korist prvih, pa je razlika v številu enih in drugih še vedno precej velika. KONEC MAJA V VIDMU Mednarodna filatelistična in numizmatična razstava Pri EN AL v Vidmu se je pod predsedstvom poslanca Maria Tarasa m v navzočnosti pokrajinskega ravnatelja sestal organizacijski odbor Mednarodne filatelistične in numizmatične razstave, da bi določil program prireditve, ki bo konec maja v Vidmu. Organizatorji so ie prejeli prijave iz Italije in •z inozemstva, naleteli pa so tudi no razumevanje in pomoč drlavnih in deielnih oblasti. Razstava bo | kar najlepše pripravljena, saj bo prva v novi deželi. V teku so tudi razgovori za u-radno udeležbo »Filatelističnega društva» iz Maribora. Avto v platano pri Cervignanu Dekle iz. Mariana podleglo poškodbam V noči od sobote na nedeljo je mokra in spolzka cesta bila vzrok za marsikatero avtomobilsko nesrečo. Med- njimi je bila tudi ena smrtna. Med Cervignanom in Torviscoso je tisto noč vozil avto Giulietta tudi 36-letni dr. Claudio Razza iz Gradiške. Ob njegovi strani je sedela v vozilu 23-letna študentka Maria Visentin iz Mariana. Avto je na nekem mestu, približno tam, kjer sta se smrtno ponesrečila na velikonoč dva druga mladeniča, zadrsal po mokrem cestišču, vozač je izgubil nad njim kontrolo in vozilo je treščilo v obcestno platano. Oba potnika sta bila hudo ranjena in nemudoma so ju odpeljali v bolnišnico v. Palmanovi, kjer pa je dekle, ki je imelo prebito lobanjo, podlegla že v prvih jutranjih urah poškodbam. Tudi dr. Razza si je prebil lobanjo in so ga prepeljali v bolnišnico v Vidmu, kjer so ga obdržali z rezervirano prognozo, ter je njegovo stanje precej kritično. težnjami Slovencev in pred nevarnostjo dvojezičnosti. Seveda pri vsem tem ni omenil, da je bila vse do zadnjega njegova stranka nasprotna izvedbi deželne avtonomije. Prav tako je pozabil omeniti, ko je govoril o veliki zadolženosti državne uprave, da je ta zadolženost posledica fašistične politike, ki je državo pripeljala v vojno z vsemi njenimi posledicami Zvečer pa je imel govor v veliki dvorani UGG državni tajnik KD minister Rumor, ki ga je predstavil pokrajinski tajnik stranke Martina. Rumor je omenil najprej prizadevanje stranke za obnovo gospodarstva v zadnjih 16 letih in njeno prizadevanje za izvedbo deželne avtonomije. Glede tega je polemiziral s komunisti in dejal, da so bili ti leta 1948 proti deželnim avtonomijam in so se potegovali zanje šele pozneje, ko niso bili več v vladi. Glede levega centra je poudaril, da so prišli do njega po treznem premisleku in da ni dandanes možna nobena druga vladna oblika v Italiji. Sindikalne vesti Intersind iz Trsta je sporočil sindikalnim organizacijam, da se bodo v petek 10. aprila ob 15.30 nadaljevala pogajanja o izplačilu proizvodne nagrade za delavce livarne SAFOG. Ker so tekstilnim delavkam v Ronkah podelili po dvanajst »visokih« statev na delavko, je pokrajinsko tajništvo FIOT-CGIL zahtevalo od Zveze industrijcev, naj ravnateljstvo tekstilne tovarne v Ronkah prekliče ukrep ter pristane na sklicanje sestanka prizadetih strank, da bi o zadevi razpravljali. NA SRECOLOVU V VIDMU Goričanka zadela avto V nedeljo so v Vidmu zaključili običajen srečolov, ki ga vsako leto priredi občinska ustanova ECA za velikonoč. Ker sta bila med dobitki tudi nov avto 1100 in motorni .čoln, je vladalo veliko zanimanje za žrebanje, ki so ga izvedli zvečer ob 20. uri. Prvi dobitek, to je avto 1100 je zadela neka Goričanka in sicer Olga Franco, s srečko št. 688. Motorni čoln pa je zadel neki Videm-čan. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v prvi polovici meseca marca 763 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 379 v Gorici, 175 v Tržiču, 49 v Ronkah, 43 v Gradiški, 31 v Gradežu, 27 v Krminu, 20 v Škocjanu, 10 v Zagraju, 7 v Štarancanu, 4 v Turjaku, 4 v Farri, 3 v Doberdobu, 2 v Dolenjah, 2 v Fogliano-Redipugli, 2 v Marianu, 2 v Moši, 2 v Romanstf, 1 v Steverjanu. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16,9 stopinje ob 12. uri, najnižjo 10 stopinj ob 4. zjutraj. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov. Dežja je padlo 2 mm. VERDI. 16.30: «Una domenica a New York», J. Fonda in C. Robertson. Ameriški barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15: «L’ultimo treno da Vienna«, R. Taylor, L. Palmer in K. Jurgens. Ameriški clnemasco-pe. VITTORIA. 17.15: »I due gondolie-ri», Alberto Sordi in Marisa Al-lasio. Italijanski kinemaskopski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Un uomo da bruciare«, G. M. Volante in P. Perego. Crnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna »AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. Pred vhodom v grajsko dvorišče v Vipolžah v jugoslovanskih Brdih, raste ogromen hrast, katerega sta-rost ecnijo na približno pet sto let. Njegove veje so debele kot stari hrasti. Zares redek primerek skrb« no čuvajo (zacementirali so duplo v deblu), da ne bi usahnil Inter ni zamudil priložnosti in ker je imel pred seboj že skoraj obsojeno Messino, si je privoščil lepo igro s celo vrsto golov. Pač dober trening v pričakovanju težke tekme za pokal evropskih prvakov z nemško Borussio. Tudi Milan je obogatel za obe točki in tako ohranil stik s Herrerovo enajsterico. Milančani so imeli težjo nalogo, ker so bili gostje Juventusa. Toda z boljšo in predvsem bolj prodorno igro so Milančani spravili na kolena tekmece, ki so že upali na delitev izkupička. V Rimu sta si Roma in Fioren-tina po prijateljsko razdelila nagrado in se razšla z enim golom na vsaki strani. To je tudi edini neodločeni izid dneva. Poleg Milana sta zunanjo zmago zabeležila še Bologna in Torino. Prva je nastopila v Vicenzi, kjer je bila že na tem, da klone. Toda Bolonjčani so se v drugem delu igre razživeli in tako kar trikrat prisilili borbene gostitelje na kolena. Torino si je šel po zmago v Ferraro, kjer so vsi pričakovali delitev točk. IZIDI •Bari-Sampdoria 2:1 •Catania-Lazio 1:0 •Genoa-Mantova 1:0 •Inter-Messina 4:0 Milan-* Juventus 2:1 Bologna-*LR Vicenza 3:1 •Modena-Atalanta 1:0 •Roma-Fiorentina 1:1 Torino-*Spal 1:0 LESTVICA Inter 28 18 7 3 42 18 43 Milan 28 17 8 3 47 22 42 Bologna 27 16 8 3 41 17 39 Fiorentina 28 13 9 6 38 18 35 Juventus 28 12 9 7 40 29 33 Torino 28 8 14 6 29 23 30 Vicenza 28 10 8 10 28 30 28 Atalanta 28 7 12 9 22 34 26 Catania 28 8 10 10 23 31 26 Roma 28 8 9 11 31 31 25 Lazio 28 9 7 12 20 22 25 Genoa 28 7 10 11 27 29 24 Mantova 28 • 13 10 27 39 23 Spal 27 5 11 11 22 28 21 Sampd. 28 9 3 16 33 45 21 Modena 28 6 9 13 25 38 21 Messina 28 6 9 13 22 43 21 Bari 28 4 10 14 12 33 18 INTER SE VEDNO NA VRHU LESTVICE Juventus klonil Milanu Tudi Bologni obe točki je šla v goste Eeogradu, kateremu se je tako vneto upirala, da mu je ob koncu iztrgala dragoceno točko. Tudi Hajduk si je v nedeljskem kolu nekoliko opomogel z zmago Italijani' za tekmo s CSSR RIM, 6. — Vodstvo FIGC je že izbralo nogometaše, ki bodo sestavljali italijansko reprezentanco za sobotno tekmo s CSSR. Ti so: Bulgarelli, Pogli, Pascutti, Tumburus (Bologna); Robotti (Fiorentina); Facohetti, Guameri, Mazzola, Sarti (Inter); M eni ch bili, Salvadore (Juventus); Ra vera, Trapattoni (Milan). iiiitifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiftiiiiiiiiiiiiiiiaiiianmvtaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiifiiiB IZ CAGLIARIJA VEST O PRESENETLJIVEM IZIDU Triestina po zaslugi Miniussija rešita točko Kljub ostrim napadom domačinov, tržaška mreža ni klonila JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V prvi ligi Crvena zvezda izpodrinila Dinamo nižje Neodločeno v slovenskem derbyiu druge Uge Crvena zvezda je tokrat odrinila zagrebški Dinamo za mesto nižje in se vsidrala na čelo lestvice I. zvezne lige. In to ker so se Beograjčani vrnili z gostovanja v Sarajevo s celotnim izkupičkom, medtem ko so morali Zagrebčani prepustiti, kljub igri na lastnih tleh, točko presenetljivemu željezničarju. Sicer to ni edino presenečenje dneva. Drugega je pripravila Rijeka, ki CAGLIARI: Colombo; Tiddia, Spinosi; Mazzucchi, Vescovi, Cappellaro, Tor-Congiu. Trener: Zaradi sobotne tekme s CSSR, v nedeljo ne bo prvenstvenih srečanj. Longo; Rizzo, riglia, Greatti, Silvestri. TRIESTINA: Miniussi; Frige-ri, Ferrara; Sadar, Varglien, Palcini; Mantovani, Dalio, Orlando, Porro, Novelli. Trener: Montanari. SODNIK: Varazzani. Triestina je v Cagliariju prišla do točke. Nepričakovano sicer, a povsem zasluženo. Sicei je imela tudi nekaj sreče, ker je prečka odbila dve zelo nevarni žogi, a tudi smolo, ker je Porro poslal žogo naravnost v naročje nasprotnega vratarja. Lahko se reče, da Triestina ni v Cagliariju ukradla ničesar. Glavni junak v vrstah moštva z rdečim dresom je bil mladi Miniussi, ki je odbijal in ustavljal žoge, ki bi prevarile tudi bolj slavne vratarje. Igra je v glavnem potekala na polovici igrišča Triestine, ki se je predstavila občinstvu v Cagliariju z nepopolnim moštvom, v katerem je v nedeljo debutiral mladi Palcini. Razumljivo )e, da se je tokrat trener odločil za obrambno taktiko. Tržačani so se mimo in sistematično branili, pri tem pa so brez usmiljenja krili najbolj nevarne napadalce nasprotnega moštva, katerim niso dovolili, da bi se preveč svobodno kretali v bližini Minius-sijevih vrat. Ko pa je obramba klonila, je nastopil Miniussi in žoga ni našla poti do mreže. Previdnostna taktika Triestine Je bila morda nekoliko pretirana. Tržačani LESTVICA I7IDI Foggia 28 13 12 3 32 15 38 1 Z. 1 U 1 Padova 28 13 10 5 31 13 36 •Potenza-Catanzaro 1:1 Verona 28 12 12 4 33 17 36 •Parma-Cosenza 2:1 Varese 28 U 13 4 29 14 35 •Padova-Lecco 1:0 Cagliari 27 10 13 4 26 16 33 •Udinese-Napoli 0:0 Lecco 27 u 10 6 25 21 32 •Palermo-Simmenthal 1:0 Brescia* 28 16 7 5 45 19 32 •Pro Patria-Prato 2:1 Triestina 28 10 9 9 23 25 29 •Cagliari-Triestina 0:0 P. Patria 28 9 10 9 29 25 28 Varese-*Alessandria 1:0 Potenza 28 8 12 8 26 23 28 •Brescia-Venezia 3:0 Napoli 28 8 12 8 30 30 28 •Foggia-Verona 1:0 Catanzaro 28 10 8 10 31 37 28 Prihodnje tekme Palermo 28 8 10 10 22 21 26 (12. t. m.) Udinese 28 7 10 11 19 25 24 Prato . Alessandria; Foggia - Venezia 27 7 9 12 24 34 23 Brescia; Cosenza - Cagliari; Par- Parma 28 4 12 12 24 37 20 ma - Catanzaro; Varese - Padova; Alessand. 28 5 10 13 20 39 20 Udinese - Potenza; Palermo - Pro Cosenza 28 7 6 15 18 35 20 Patria; Venezia - S. Monza; Na- Simment. 28 3 13 12 17 25 19 poli . Triestina; Lecco - Verona. Prato 28 2 12 14 14 37 16 nad skopskim Vardarjem. Splitčani, ki so dolgo časa životarili na dnu lestvice, so se visoko dvignili do 7. mesta. Partizan si je že v soboto izsilil zmago z Vojvodino, a kljub uspehu se mora zadovoljiti s komaj 6. mestom. Vojvodina pa se je tako znašla na zadnjem delu, kjer obstaja nevarnost za izpad v nižjo nogometno kategorijo. * * * V II. zvezni ligi je bil slovenski derby med ljubljansko Olimpijo in Mariborom glavni dogodek dneva. V Ljubljani se je zbralo skoraj 20 tisoč gledalcev, ki so pričakovali ostro in napeto igro Gledalci niso šli razočarani s stadiona, še posebno, ker sta si slovenska ligaša po prijateljsko razdelila točki. Prvi so prišli v vodstvo gostje iz Maribora s Pircem, Zagorc pa je tik pred zaključkom prvega polčasa izenačil. V drugem delu igre se stanje ni spremenilo in to kljub poskusom z obeh strani. * * * V slovenski nogometni ligi so se več ali manj vse tekme končale z zelo tesnimi rezultati. Oba primorska zastopnika sta tokrat obogatela le za eno točko. Medtem ko je Nova Gorica igrala na domačih tleh in je imela v gosteh enajsterico Slovana, so nogometaši iz Izole gostovali pri železničarju v Mariboru. Domačini so prvi polčas zaključili v vodstvu, v drugem pa niso mogli dlje od neodločenega izida. » » * ZAGREB, 6. — Branilec jugoslovanske nogometne reprezentance Mirko Braun se je med prometno nesrečo pri Zagrebu resno poškodoval. ITALIJANSKI POKAL MILAN, 6. — Prihodnji teden bo na sporedu nekaj tekem tretjega 111111111111111111111111.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMII •iimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiii V OLIMPIJSKEM LETU 1964 V Ameriki dva nova svetovna rekorda TEMPE, 6. — Po novem svetovnem rekordu v krogli, ki ga je v soboto z metom 20,10 m dosegel v Los Angelesu Dallas Long, je v nedeljo Henry Carr izboljšal najboljši svetovni čas v teku na 220 jardov. Dallas Long in Henry Carr sta tako dosegla prva nova svetovna rekorda v letošnjem olimpij- se niso upali nikoli v napad, kjer sta samevala in si pomagala kakor sta si pač znala, samo Orlando in Mantovani. Včasih ju je zamenjal Porro, vsi ostali pa so bili zaposleni s kritjem nasprotnikov. Pri tem delu se je najbolj izkazal Varglien ki je bil pravi steber moštva. Ne samo da je popravljal napake ostalih, večkrat je tudi pomagal začetniku Palciniju, ki je imel pred seboj zelo preizkušenega Cappellarija. In to bi bilo vse. Pod dobrim nadzorstvom se Greatti, Congiu, Cappellaro in tovariši niso mogli znajti sredi pragozda nog v kazenskem prostoru Triestine in kadar se jim je posrečilo poslati žoge proti vratom, se Je nad vsemi dvignil Miniussi in rešil položaj. Položaj in rezultat, zaradi katerega se je Triestina vrnila domov z dragoceno točko. skem letu. Sicer so enega že dosegli v Avstraliji in sicer s štafeto. Dallas Long je bil že svetovni rekorder, a je moral prepustiti naslov svojemu rojaku Billu Nieder-ju, ki je prvi vrgel kroglo čez 20 m. Carr je dosegel svetovni rekord v dvoboju s svetovnim rekorderjem na 400 m in na 44« jardov Adol-phom Plummerjem. Njegov začetek je bil zelo počasen, a kmalu je povečal hitrost in pustil za seboj vse ostale tekmovalce. Medtem ko je Carr pretekel progo v 20”2, je Plum. mer, ki je pritekel drugi na cilj, rabil za isto 20”8. KOŠARKA V NEAPLJU SZ prvi naslov juniorskega evropskega prvaka NEAPELJ, 6. 4- Prvo evropsko juniorsko košarkarsko prvenstvo se je končalo z zmago sovjetske reprezetnance, ki se je izkazala kot najbolj pripravljena in tudi najbolj vigrana ekipa, kar jih je bilo letos na tam zanimivem turnirju. Sovjetski košarkarji so v finalni tekmi za prvi evropski juniorski naslov gladko odpravili presenetljive ' “ " " til a a Francoze, ki so se tekmecem pre- izločilnega kola za italijanski nogometni pokal 1963-64. Tekme bodo po naslednjem razporedu: v nedeljo 12. t. m. Genoa - Torino v sredo 15. t. m. Cagliari - Fiorentina Foggia - Roma. Tekma Bologna-Spal bo 13. maja. I. ZVEZNA LIGA Partizan — Vojvodina Beograd — Rijeka Dinamo — Železničar Vardar — Hajduk Velež — Trešnjevka Sarajevo — C. zvezda Novi Sad — Radnički 3:1 2:2 3:3 1:2 1:0 2:4 2:0 (1:1) (0:1) (1:0) (1:1) (1:0) (1:1) (1:0) LESTVICA C. zvezda Dinamo Beograd Sarajevo Železničar Partizan Hajduk Rijeka Novi Sad Radnički Velež Vojvodina Vardar Trešnjevka 19 10 19 9 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 3 10 5 5 4 7 6 3 10 34:19 26:15 35:23 32:25 30:30 27:17 32:30 22:26 21:34 20:26 17:24 24:28 21:26 23:43 MILAN, 6. — V torek 14. aprila bodo v Bologni odigrali zaostalo tekmo 8. povratnega kola prvenstva A lige Bologna . Spal. mn.............................. V tekmi z beneškimi gasilci Kljub ostremu odporu Bor poražen s 3:2 Preveč zmede v prvih dveh setih - Slabe podaje tolkačem Nedeljsko odbojkarsko tekmo B lige nad Borom in beneškimi gasilci so jo vsi komaj pričakovali. To velja tako za igralce kot za navijače, ki so bili gotovi, da bodo prisostvovali zelo napeti tekmi. To se je tudi zgodilo. Borovci so stopili na igrišče s trdno voljo do zmage. Začeli so zelo vneto, vendar so naleteli na sebi enake tekmece, ki so jih kmalu spravili v težaven položaj. Borovcem se je večkrat zataknilo, a so si vsakikrat hitro opomogli in so bili nasprotnikom vedno za petami, dokler jih niso prehiteli in celo z 12:10 povedli. Tu so se zopet ustavili, kar je moštvo gasilcev iz Benetk izrabilo in izenačilo. Ko so imeli borovci zmago že v svojih rokah, so dopustili. predvsem zaradi zmede v svojih vrstah in ker se ni nihče domislil, da bi lahko klical tudi «time-out», da so nasprotniki s trami servisi ne samo povedli, temveč tudi zmagovito zaključili set. Podobno kot v prvem se je igra odvijala tudi v drugem nizu. Do konca pa so bili slovenski odbojkarji gasilcem stalno za petami in so z nekaj naivno zapravljenimi žogami izgubili tudi to igro. Tretji set pa je potekal v znamenju premoči plavih. Borovci so silovito začeli in povedli 7:3. Ko so jih nasprotniki dohiteli, so ponovno izvedli napad, ki jih je pripeljal do 11:7. Benečani so biU že skoraj na tem, da dohitijo domačine, ko so se ti ponovno zbrali in tokrat zasluženo zmagali. Tudi četrti set je potekel v znamenju premoči šestor-kc športnega združenja, ki je po skoraj brezupnem stanju izenačila in tako dokazala, da je zmožna vsakega presenečenja. žal, borovci zaradi napora niso vzdržali do konca. V zadnjem setu, ki je bil tehnično najslabši, so takoj zaostali in kljub temu, da so so močno potrudili, so se lahko približali nasprotniku le do 10:12. Več niso zmogli in čeprav so dali od sebe tudi še preostale sile, si niso mogli več rabrati niti točke. Čeprav so morali Tržačani premagani z igrišča, jim moramo pri- Bari-Sampdoria Catanzaro-Lazio Genoa-Mantova Inter-Messina Juventus-Milan LR Vicenza-Bologna Modena-Atalanta Roma-Fiorentina Spal-Torino Foggia-Verona Udinese-Napoli Empoli-Livorno Chietl-Sambened. KVOTE 12 — 238.700 Ur 11 — 12.605 » (2:1) (1:0) (1:0) (4:0) (1:2) (1:3) (1:0) 2. — 3. — 4. — Behave Tercel Nike Hanover Fury Hanover Hurst Hanover Elaine Rodney Hrano (1:1) X 2. Thunder (0:1) 2 5. — 1. Olzano (1:0) 1 2. Limetto (0:0) X 6. — 1. Mirzio neveljavna 2. Pitonio (1:0) 1 KVOTE 12 — 321.531 lir 1J — 14.730 » 10 — 1.782 » 1 2 1 X 1 2 1 1 2 2 X 2 dali le po trdi borbi. Italija se je morala precej potruditi, da si je osvojila častno tretje mesto. V tekmi z Bolgarijo je morala odigrati podaljška, med katerima je zmagala za eno samo točko razlike domačinom. Izidi zadnjih tekem finalne skupine so naslednji: SZ - Francija 62:41 (28:11) Italija . Bolgarija 73:72 (27:24, 62:62) CSSR - Poljska 59:56 ( 29:27) Jugoslavija - Španija 69:63 (32:26) Končna razvrstitev 1. Sovjetska zveza 2. Franclja 3. Italija 4. Bolgarija 5. CSSR 6. Poljska 7. Jugoslavija 8. Španija ODBOJKARJEM Namesto v četrtek bo trening prvega moštva Bora danes ob 20. uri. znati, da so dali iz sebe vse. Lahko bi dosegli več, toda tokrat je moralo moštvo skoraj brez zamenjav na igrišče, tolkači pa so bili, z redkimi izjemami, skoraj vedno slabo servirani. V prvih dveh setih pa je vladala v vrstah Bora precejšnja zmeda, kar Je bilo usodno za Borovo ekipo. Izid: GASILCI (Benetke) — BOR 3:2 (15:12, 15:12, 11:15, 9:15, 15:10). S. L. V nedeljo se je borova ženska še-torska udeležila turnirja, ki je bil v Umagu. Borovke so že v izločilni skupini odpravile vse nasprotnice, v finalu pa so premagale Poreč in tako zasedle prvo mesto. Več o nastopu igralk Bora v Umagu bomo pisali v jutrišnji številki. TENIS SAN JUAN, 6. — Avstralec Roy Emerson je trikrat zapovrstjo zmagal v singlu mednarodnega teniškega turnirja v San Juanu. V finalu jo Emerson premagal mehiškega igralca Rafaela Osuno 3:6, 8:6, 7:5, 6:2. V ženski konkurenci je zmagala Američanka Nancy Richey, ki je v finalu permagala rojakinjo Carol Hanks 6:3, 6:0. II. ZVEZNA LIGA Slavonija — Varteks 5:0 (1:0) Olimpija — Maribor 1:1 (1:1) Lokomotiva — BSK 2:2 (1:1) Šibenik — Sloboda 0:0 Čelik — Famos 2:1 (2:0) Istra — Zagreb 0:0 Bosna — Sparta 2:0 (0:0) Borac — Borovo 4:2 (1:0) LESTVICA Zagreb 21 13 6 2 39:16 32 Borac 21 12 3 6 39:33 27 Maribor 21 10 6 5 41 18 26 Olimpija 21 10 5 6 38 17 25 Čelik 21 8 7 6 27:26 23 Sloboda 21 8 6 7 37:36 22 Lokomotiva 21 7 7 7 26:31 21 Slavonija 21 7 6 8 34:32 20 Varteks 21 7 6 8 30:32 20 BSK 21 6 7 8 23:25 1» Šibenik 21 5 9 7 23:29 18 Bosna 21 5 9 7 18:30 19 Borovo 21 7 4 10 30:33 18 Famos 21 6 6 9 27:39 18 Istra 21 6 4 11 22:34 16 Sparta 21 3 5 13 22:45 U S C L Gorica — Svoboda lrl (0:0) Železničar — Delamaris 2:2 (1:0) Kladivar — Ljubljana 2:0 (0:0) Slovan — Celje 2:2 (2:1) Rudar — Aluminij 2:2 (1:1) LESTVICA Kladivar 15 12 1 2 36:12 25 Svoboda 16 10 3 3 35:21 23 Rudar 15 8 5 2 40:20 21 Triglav 14 7 2 5 25:19 16 Celje 15 6 4 5 30:25 16 Gorica 15 5 6 4 21:28 16 Aluminij 16 4 7 5 25:26 15 Ljubljana 15 6 2 8 30:24 14 Slovan 14 6 2 6 25:25 14 Sobota 15 6 2 7 25:29 14 Železničar 16 5 2 9 21:37 12 Delamaris 16 3 4 9 17:35 10 Olimp 15 0 2 13 8:35 2 OLIMPIADA TORONTO, 6. — Kanada bo poslala na tokijske olimpijske igre nekaj čez 100 atletov, medtem ko bo spremljevalcev 23. SMUČANJE ASPEN, 6. — Američan Billy Kidd si je osvojil pokal «Roch». Pri ženskah je zmagala domačinka Wendy Allen, medtem ko je bila Pia Riva druga. Italijanka je zasedla drugo mesto v vseh tekmah in sicer v sinu. ku, slalomu in veleslalomu. iiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiMuiniimimiuiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiM Goriški nogomet Sovodenjci so zmagali na igrišču v Bračanu Zmaga Juventine doma in poraz Podgore v Mariami V nedeljo so imeli Sovodenjci srečen dan, saj so zmagali v Bračanu nad domačini z rezultatom 3:1. Res, da je bila zmaga zaslužena kot rezultat lepe igre, ki je vnovič potrdila, da so se sovodenjski nogometaši v zadnjih tednih odločno izboljšali. Gole za goste so zabili Jelko Petejan enega in Bruno Marson dva. Tudi Juventina je bila zmagovita na domačem igrišču v Standrežu proti goriški ekipi Audax z rezultatom 2:1. Prvi so prodrli gostje, nato je Furlan izenačil z 11-metrov-ko in pri tem je ostalo do konca prvego polčasa. V drugem polčasu pa je Comelli z glavo poslal še enkrat žogo v vrata gostov in s tem odločil zmago za domačine. Igra je bila dobra z obeh strani. Kar se Juventine tiče, so nekateri člani mnenja, da bi bilo dobro, če bi kakšenkrat zamenjali starejše in že utrujene Igralce z mlajšimi silami, ki bi tako pridobile na izkušnjah in izurjenosti. Za tako menjavo bi prišli v poštev lahko Montico, Bl-zaj, Klaučič in Zezlin. Juventina je sedaj na četrtem mestu s 4 točkami razlike pred Caprivese, ki je na petem mestu. Podgora je po dolgem času v nedeljo prvič izgubila tekmo. Nastopila je v Marianu proti svojemu direktnemu nasprotniku, ki je po- skusil vse, da se zopet prerije na vrh lestvice. To Jim je uspelo tudi s precejšnjo dozo sreče., Podgorci so morali igrati namreč v desetih, ker se je njihov igralec Furlan poškodoval. Poleg tega pa so edini gol zabili bolj po naključju, ker je voda ustavila žogo pred nekim igralcem nedaleč od vrat, ko tam ni bilo obrambe Po poteku igre bi bil bolj primeren neodločen rezultat. LESTVICA 20 16 3 20 16 3 21 12 7 9 7 Marianese 20 Podgora 20 Cormontium 21 Juventina 20 Caprivese 20 Pro Romans 18 Sovodnje 19 Dolegnanese 19 Brazzanese 21 Moraro 20 Audax 21 San Lorenzo 20 Lib. Capriva 21 1 57 13 35 1 52 15 35 1 29 10 31 4 26 25 25 8 39 31 21 5 21 23 19 7 32 29 1» 9 22 25 16 3 8 10 24 43 14 4 5 11 22 38 13 3 7 11 23 43 13 2 8 10 19 35 12 2 5 14 15 55 9 9 3 6 7 7 5 6 4 JOŽA HOP V A T: — Ne vem, tovariš komandant. — Ne veš? To ni dobro, to ni dobro! Tudi Jaz ne vem, kje je sovražnik in to mi dela skrbi, že dolgo ga nisem videl, ne vem, kje je pa sem si dejal; Ko bi se malo sprehodil tja do Kapare in ga vprašal, nemara pa on ve. Kapara mežikne in nedoločno pokima: — Vem pa.... Vem. Tovariš komandant, sovražnik nekje počiva in si obira uši kakor mi. Vem pa tudi to, kaj pripravlja. Pripravlja to, kar mi njemu; brco v zadnjico in krvave gate Vidite, to nam pripravlja. Komandant nabere čelo in namršči obraz. Očitno ga ta odgovor ni navdušil, še malo ne. — Kapara, vse to, kar govoriš, Je lepo, toda njega ni. Saj vidiš, že tri ure ležimo tu in čakamo sovražnika, a o njem niti sledu. Meni se ne da več čakati. Dolg čas je, Kapara, živeti v vojni pa brez sovražnika. — Tovariš komandant, včeraj smo se dajali ves dan, nocoj smo se vso noč, ali ni že dovolj? — Prav imaš Kapara, za včerajšnji dan Je bilo dovolj, tudi za preteklo noč Je bilo dovolj. Kaj pa za danes? Davi smo se tolkli vsega pol ure in smo pravzaprav bolj bežali kot se tolkli, zbežali smo, zapustili smo Zeleno Mrkvtco in kaj zdaj? Mar bomo tako zapravili današnji dan? Zdaj je tudi Kaparo zaskrbelo. Prav ima komandant, ali bomo tako potratili današnji dan? — Prav, tovariš komandant, povej, kaj misliš, povej, kaj naj ukrenemo! — Ne vem.... — Komandant prekriža roke in očetovsko toplo pogleda Kaparo. — Kako bi bilo, ko bi vzel desetnijo in bi se malo sprehodil? Nemara kje odkriješ sovražnika pa rešiš današnji dan. Kapara je že vedel, kaj sledi. Pritegnil je šlem, spusti! roke na hlače, skrajšal jermen.... — Kako misliš, tovariš komandant, da bi odkril sovraž nika? Da mu zopet pridem blizu na streljaj, da se kličemo med seboj kakor včeraj, ko sem iskal Jovico? Ali želiš, da me spet zadene krogla in da tvojega starega mačka končno oderejo na meh? Komandant osupne. Eh, ali je mogoče, da Kapara tako misli o njem? — Kaj govoriš, da bi ti jezik odgnil! Včeraj si hodil gor-dol, gondol, a vse zidanice in grape so bile na levi, vasi in zaselki pa na desni. Danes hodi drugače! Vse zidanice in grape naj ti bodo na desni, vasi in zaselki pa na levi. A nikar ne hodi gor-dol, pač pa pojdi naravnost prek hribov in dolin, pojdi zmeraj v smeri Zelene Mrkvice, nekje boš že naletel na sovražnika. Kapara izbulji oči, odpre usta m komaj zadrži kletvico, ki jo je že imel na koncu jezika. Pogoltne slino in se zadovolji z vprašanjem: , — Dobro, tovariš komandant, a kaj naj naredim, ko na letim nanj? Naj mu kaj sporočim? — Nič mu ne pripoveduj, rajši ga privedi sem! Ali razumeš, Kapara, da zeham od dolgega časa, da bi utegnil še umreti od dolgega časa in kdo bo potem kriv? Pojdi, Kapara, najdi kje sovražnika, lepo te prosim! Zadel je na ramo karabinko in se sprijaznil z usodo. — Tovariš komandant, če se ti tako zeha, bom pa poiskal sovražnika, saj ne morem dopustiti, da umreš od dolgega časa. — Dober vojak si, Kapara, to vem. Pojdi in poišči sovražnika pa ga pripelji sem! Kaj bi počeli do večera brez sovražnika, glej, kje je še sonce! Brigadna kuhinja se je nekje izgu bila, kosila ne bo na položaj, do noči je še dolga, hajdi, da ta čas prebijemo v kakšnem veselem vrvežu. Oglej, kje je sovražnik, pa bo on šel za tabo, ali pa pojdemo mi k njemu, glavno je, da se še danes srečamo z njim. Okrasil se je z zelenjem in lahnih korakov odšel v negotovost, ki je preplavljala kraj. Včeraj je komandant popopral noč z Jovico, danes si bo s Kaparo krajšal popoldnevu! dolg čas. Ko bi bil zdaj na Kalmiku in da bi mi dali nalogo: hajdi, Kapara, pojdi na izvidnico — ne bi niti črhnil. Kapara je rad vzel desetnijo, zapustil četo in se napotil po stezah skozi znane kraje in obšel stare postojanke: Malo Rasinjico, Botinovac, Radeljevo, Prkos, Ivančec, Ribnjak, Malo Reko, Du-go Reko, Ivanec, Apatovac, Osek.... V vsaki teh vasi je nič koliko žensk, gospodinj in mater, ki pritečejo iz hiš in kličejo Kaparo, brž ko ga vidijo: — Hej, Kapara! Pridi, Kapara, na zavreto mleko! — Pridi k meni, Kapara, pri meni so žganci s kislim mlekom! — Pri meni je pa zelje s slanino! — Pri meni žganje! Pri meni kislo mleko in mlinci! — Pri meni vino! — Pri meni gibanica! — Devetkrat so mi fašisti zažigali hišo, a zate, Kapara, bo še zmeraj kaj. Pridi! — Da lahko je tam na Kalniku, a tu v neznanem kraju, v kaj lahkn upaš? V zasedo — in samo v njo! Kar mu nesejo oči, nikjer žive duše. Vsi so se porazgubili s polj, poskrili so se po hišah, ljudje se boje streljanja, pokukali bodo ven šele, ko se bo sonce nagnilo, ko pade mrak, šele tedaj, ko bodo zatrdno vedeli, da se ta dan ne bo več vnela bitka. Tedaj se bodo ojunačili, odprli bodo vrata in pod gostoljubno streho se bo dobilo kaj sira. čebule, žgancev, dobil se bo kozarec vina in za partizane topla beseda teh siromakov, a do mraka se varuj, Kapara, glej kod se podiš! Sovražnik se je potajil, brigada se je vkopala, ti pa pazi na glavo in bodi pameten, kolikor je mo- goče....! že za dobro uro se je oddaljil od brigade, ko Je na nekaj streljajev pred seboj zagledal krog na nekem hribu. Takoj mu je srce šepnilo: — Tam so! Na tistem krogu .1« sovražnik, naj te ne trka luna, odpri oči! Onstran tistih gričev bo nekje Zelena Mrkvica. Poslušaj, kaj ti pravim, tam so, tam! Obstane. Prižge si cigareto in pazljivo ogleduje ves kraj. V bližnjem vinogradu vrh griča zagleda osamljeno krošnjato češnjo in tja odvede desetnijo ter odredi odmor. Ob vinogradu se je spuščala v dolino pot, s katere je šel pogled naravnost v tisti smeri, od koder je bilo pričakovati sovražnika. Ukaže Repici, naj bo na mrtvi straži, z drugimi pa se zavali v senco. Grozdje še ni bilo dovolj zrelo, a je bilo ravno zato pripravno, da gasi žejo. Kapara izbere trto, leže podnjo in začne kot koza obirati grozde. Kmalu je pri njem mornar. — Kako Je, Marko? — Dobro.... — Ne laži svojemu desetarju! Ni ti dobro! Strah se te drži ko klošči divjačine. Vsem domobranom, kordonašem, legionarjem, žandarjem — vsem je tako. Ko pridejo k nam, je zanje prvi dan težek. Boje se. Vsega se boje, dokler se malo ne navadijo na naše življenje. Tudi ti se boš privadil. Poglavitno le. da imaš zmeraj zapisano v glavi, da je dosti bolje, če ti ustreli* sovražnika, kakor da sovražnik tebe. Od vekov sem Je vsa vojna modrost v tem, kdo bo koga prej ustrelil. Vaši generali in admirali so proučevali knjige, končali so vojne akademije W visoke šole, a vse to je prazna slama. Kapara ima več v riti kot Paveličev! generali v glavi! Mornar Je molčal. Iskal Je v grozdu Jagode in razmišljal kdo ve o čem. Ali se je pokesal, da je ostal? V vojni je težk« živeti naj bo vojak kjerkoli, vseeno na kateri strani se bori. krogle enako ubijajo Nemara je pa vendar tako bolje, morda-za svobodo. Kapara nadaljuje z naukom: (Nadaljevani e sledi) UREDNIŠTVO: TRST -r UL MONTECCH1 6 II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellicc l II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din polletno 980 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: aDIT, DZS, Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine naročajo pri upravi. — Iz vseb drugih pokrajin Italije pri uSoctetfc Pubblicttš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ^