Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, ii. nad.
Naročnine:
italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— Pol leta Lir 5.- Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1 -
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
PREOSNOVA
čimbolj se oddaljujemo od vojne, timvečja postaja nemirnost med ljudstvom, kaj in kako naj izgleda ko-nečna vreditev razmer. To opazujemo povsod, v vsalcem pogovoru in vsakem načrtu, ki meri na bodočnost.
Nemir in negotovost, evo vam dva činitelja, ki vznemirjeta naše prebivalstvo do take mere, da niti ne more z razločno besedo označiti vsega, česar si želi in hrepeni.
Toda, ako bi šii na dno celi stvari bi prišli vsi do zaključka, da je treba temeljite preosnove na gospodarskem in političnem polju, ako «se nam hoče življenja», kakor pravi «Goriška straža».
Današnje pojmovanje slovenskih veljakov, pa naj bodo ti vžo pri «Edinosti» ali «Goriški straži» je vedno še plitvo, to je pliva na vrhu, mesto da bi šlo v globočino in skušalo pričeti pri temeljih, ki se dvigajo danes z dosti večjo lahkoto nego tik pred izbruhom vojne.
Nekateri trdijo, da je treba prositi, nekateri, da je treba zahtevati, šibkejši molče udani v svojo usodo. Malokdo opaža, da se je razgrnil začasno plašč nad našim javnim življenjem, da je pa kljubu temu popolnoma nesmiselno sklepati iz tega slučajnega položaja, da ostane za vedno pri tem. ■
Enako je tudi zgrešeno misliti, da, ko se dvigne plašč, se pokaže nekdanja preteklost v novi obliki. Radi tega nismo nehali nikoli dokazovati ljudstvu, da ni treba računati na povratek preteklosti.
Kar pride, je bodočnost, ki bode v malenkostni ali tudi nobeni zvezi s preteklostjo, ker se je med pričetkom in koncem vojne že itak izvršil tak preobrat, da je predvidevati v bodočnosti popolna preosnova dosedanjega družabnega življenja.
Zahteve, kakor «Dajte nam šol», «dajte nam naš uradni jezik», dajte «nam to in ono» so brezdvojbeno popolnoma upravičene, toda zadenejo težko na poslušna srca, ker manjka potrebne predpriprave, rekli bi lahko umevanja slovenske misli pri narodu, koji je nas doslej premalo poznal, da bi mogel prostodušno, iz prepričanja priznati to, kar nam gre po božji in človeški pravici. S tem hočemo reči in dokazati, da je nepravilna vsaka taktika, ki dovaja dozdevnega «nasprotnika» do prepričanja, da «velikodušno daruje» in ne deli one pravičnosti, koje so danes navajeni vsi civilizirani narodi.
V tem leži neopažena, toda po-gubonosna zmota. Krivda leži v pomanjkanju prave, naravne podlage, iz koje nam mora vscvesti novo narodno življenje.
Vojna je pričela v popolnom znamenju imperijalizma in končuje v znamenju prisilnega kompromisa. Ta prisiljen kompromis je pa ob enem gonilna moč nadaljnih pojavov.
Orožje je prekinilo svojo delo, to-c*a razvoj se nadaljuje. Iz prisilje-nega kompromisa je pričakovati, da se razvije strpnost in iz strpnosti sporazum ter prijaznost, ki nam prinese zopet ljubezen do obstoja v danih razmerah.
Ta je naraven razvoj vsake stvari in to je treba dobro pojmovati, kedar se stavlja zahteve v novih razmerah, ki so plod krvi in ognja, maščevanja in srda.
Ljudje zahajajo po večini v zmoto, ker si slikajo sedanji nenormalni položaj kot trajajoč, segajoč v nepregledno bodočnost, dočim je jasno, da se gre v večini slučajev za zadnje pojave nekega družabnega reda, ki se z veliko naglico umika novemu.
Socijalna revolucija je pričela v Rusiji in odmev te revolucije je strl osrednje države in omajal tudi največje velevlasti, ki se danes le komaj še vzdržujejo v ravnotežju.
Konec vojne in zmaga nobenega imperijalizma! Vojna pak je nas baš naučda, da ne prenese nobeden narod več imperijalizma, ki se je poosebil v militarizmu in za to ni več ufnestno moledovanje za posamezno potrebščine, ampak edino pravilno je vprašati se, po katerem božjem ali- človeškem redu jo vsojeno, da imajo biti gotove skupine izločene iz običajnih ugodnosti, ki jih vživajo vsi narodi prekom širnega sveta.
Ne zakoni, no interpelacije, ne zgodovinski in šolski podatki, ampak človeško pravo zahteva zadoščenje kulturnih in političnih občutkov, brez kojih bi bil človek ponižan na živalsko stopinjo. Ni ga potemtakem povoda, ki bi nam za mogel zmanjševati pogoje našega obstoja, ako dokažemo, da niso edino le zgodovinske pravice, ki utemeljujejo naše zahteve, ampak velikanski človeški preobrat, ki zahteva glasno, da se ustvarijo novi mostovi med narodi.
Za to pa je treba temeljite preosnove na gospodarskem in političnem polju. Treba nam je namreč one preosnove v mišljenju, ki nam mahoma odpre vrata na stežaj, kajti posamezne «koncesije» nosijo mi sebi žalosten takt polževe koračnice in neodločne volje prelomiti z obloženo preteklostjo, ki nam v marsičem ne služi baš v največjo čast.
Ako hočemo kaj doseči in dosegli bomo brezdvomno, če uvažujemo dejstvo, da odločujejo danes narodi in ne zarjavela birokracija, je treba, da preosnujemo pred vsem naše gospodarstvo tako, da ne bode trpelo škode vsled nastalih preobratov in drugič moramo prikrojiti naše politično mišljenje onemu velikemu preobratu, ki je v teku širom starega in novega sveta.
Narodom je treba povsod prostosti v taki meri, da se izločijo povodi za vsako bodočo vojno. S tem se pa baš ustvarijo ona toli zaželje-na razmerja, ki vodijo k naravnemu sporazumu in medsebojnemu spoštovanju, ki jo toliko potrebno za v-spostavitev ravnotežja v razcapani Evropi.
V tem se razlikujemo mi danes od «Edinosti» in «Goriške straže». Dočim gledati ti dve glasili na posamezna vprašan ja, ki se takorekoč iz trgane listine iz narodne zgodovine, vidimo mi rešitev v načelnem vprašanju, ki se glasi: «Opozicija aii sporazum».
Kdor r.as je umel, ne bo imel dvomov, ampak bo hitel proučevati one preosnove, ki so potrebne, da se pride do takozvane možnosti življenja in obstoja kljubu vsej burji in viharju.
Nov svetovni položaj.
„Corriere della sera“ poroča : „Marsikdo si ni še svest globokega pomena,'ki ga ima zanadaljni razvoj dogodkov v Evropi boj v Washingtorm med Wilsonom in senatom.
Kdor sodi ta spor le površno, meni, da konča isti s tem, da odobri ameri-kanski senat mirovno pogodbo in da se ista v bistvu ne spremeni, četudi pride vanjo več ali manj pridržkov. Toda spremeni se celo vprašanje glede zopetne vspostavitve Evrope, kojo poživlja Amerika na dovolj jasen način, da naj išče rešitve v lastni moči. Spremeni se tudi značaj „Zveze narodov“, ki se je kazala dosedaj dovolj izrazito kot anglosaksonska vspodobitev. Boj med Wilsonom in senatom, ki sloni sicer na popolnoma egoističnih načelih, mora izzvati kot posledico tesnejše združenje med ostalimi državami starpga sveta.
Amerikanska poteza ustvarja nova za-uiotana vprašanja V svetovnem redu, kajti v ozadju te opozicije republikancev in mnogih demokratov proti odobritvi zveze narodov se opaža bodočo grožnjo japon-sko-amerikanskega spora. Ta grožnja pa spravlja Anglijo, ki je vezana do bodočega leta z zavezniško pogodbo na Japonsko, V kočljivi položaj; Zjedinjene države si stavljajo danes vže vprašanje,
kaj nastane, ako obnovi Anglija to pogodbo, proti koji dvigajo svoje glasove tudi razni dominiji, kakor Avstralija", Južna Afrika, Kanada, koji vsi se strinjajo z Zjedinjenimi državami v sovraštvu proti žoltimi. Zveza narodov pa je biio oči-vidno izdelana v Parizu v taki obliki, da bi izločila nevarnosti novih sporov ali jih vsaj zadrževala.
Pridržki amerikanskega senata pa spravljajo v ospredje zopet vprašanje 'novih zvez, oboroževanja in takozvanega političnega ravnotežja. Kakor je bilo vže poprej rečeno, preminja to vprašanje, še predno se konečno izreče amerikanski senat, popolnoma pomen posameznih velevlasti, ki jim je bil vsojen v prvi dobi mirovne konference. Sedanji položaj jemlje nekaterim velevlastim prevelik vpliv, ki so si ga prisvojile, takrat ko so se smatrale za tako popolnoma varne, da so se povspele celö do odločujočih držav; dviga pa ta položaj Vrednost drugih držav, ki so bile krivično omalovaževane. Sedaj se je pojavil za te poslednje posebno važen moment in bi bila težka zmota, ako ne bi iste izkoristile položaja, da pridejo do svojih pravic.
Toda ta trenotek v Parizu je zanimiv tudi radi drugih okoliščin in sicer radi novega zadržanja, ki se pojavlja v raznih državah vsled možnosti, da se bi habsburška dinastija zopet prikazala na površju. V Budimpešti se je s sodelovanjem poslanika Sir Georg Clark-a usta novilo novo koalicijsko ministerstvo in imenovani poslanik se Vrača v Pariz, da poroča vrhovnemu svetu o položaju. Na mesto Friedricha je stopil krščanski so-cijale, Huszar, a prvi ostane kljubu temu v vojnem ministerstvu. Čeravno je v novem ministerstvu nekaj socijalistov, je v splošnem še vedno preveč reakcijonarcev in krščanskih socijalistov, ki so naklonjeni Habsburžanom.
Na enak način deluje v Avstriji ista stranka proti Rennerju s pretvezo, da hoče združenja z Nemčijo. Toda ako se po ^mirovnem sklepu posreči Ogerski izzvati državni preobrat in postaviti'zopet na prestol Habsburžane, zadene Dunaj ista osoda. V gotovih pisarnah ententnih držav se je'skrivoma delovalo za zopetno vspostavitev habsburške monarhije. Obtožbe proti angleškim spletkam v tem pogledu so preveč javne, da se bi jih moglo utajiti. Na Francoskem se pa pojavljajo dve struji, kojih jedna, ki izhaja od Quai d’ Orsay-a, kaže svojo naklonjenost zopetni vspostavitvi habsburške monarhije, dočim se hoče izogniti Clemenceau vsaki obtožbi, da je naklonjen kraljem ali reakcijonarnim strankam sploh. V tem položaju se vprašuje več narodov, ki so nekdaj spadali pod avstro-ogersko monarhijo, katera izmed velevlasti Vodi razločno antihabsburško politiko in vidijo, da je ta velevlast edino Italija.
Čehoslovaki se zavedajo nevarnosti, ki jih skriva zopetna vspostavitev Habsburžanov in se zato obračajo proti Italiji. Tudi zmernejši jugoslovanski krogi menijo, da se ustvari v tem boju proti skupni nevarnosti tla za sporazum z Italijo istovetne interese. Tako se obečava nadepolni položaj kakor leta 1918, kedar so se zjedinile vse narodnosti Avstrije okolu Italije, dočim so ostale ententne velevlasti ljubimkovale z Habsburžani. Čas bi bilo, da bi imela Italija na pa-rižki konferenci konečno res jedno politiko in jedno delegacijo“.
*
Navedli smo ta zanimiv opis politične situacije iz peresa dopisovalca uvodoma imenovanega časopisa, ker se nahaja danes italijanska politika zopet v popolnoma novih vodah. Znano je, da je pogorel Orlando, znano je, da je Tittoni moral istotako pustiti vse, četudi se je insi-stentno govorilo, da se je posrečilo Tit-toniju zboljšati mednarodni položaj Italije.
Sedaj prihajamo V tretjo in najbrže odločilno fazo, V koji se ima odločiti bodoče razmerje med evropejskimi državami.
Nitti se je V zadnjem trenotku obrnil s pozivom do amerikanskega naroda, da bi uvaževal le-ta življenska vprašanja Italije, med koje spada tudi povoljiva rešitev današnjega jadranskega spora, ki bi znal izzvati resne posledice tudi v ostalih delih Evrope. Nitti povdarja, da hoče imeti Italija pravičen mir, ako naj se povrne k vreditvi svojih notranjih vprašanj.
Kako namerava Italija vrediti svoje gospodarstvo.
Italijanska vlada je odločena storiti e-nergično konec tiskanju papirnatega denarja in povzdigniti svoj kredit s primernimi finančnimi reformami.
Uvede se pred vsem progresiven davek na poviške premoženja, ki so pripisovati vojni.
Dalje se uvede enkraten izvanreden progresiven davek na premoženje,
dalje preosnovo neposrednih davkov na podlagi progresivne obložbe in zvišanje izvanrednega davka na obresti in dividende, uvedenega s kr. odlokom z dne 17. novembra 1918.
Istodobno razpiše država kot nekak predujem na dohodke izvanrednega premoženjskega davka, ki je porazdeljen na 50 let, narodno posojilo s 5 odstotnimi obrestmi.
To posojilo je prosio vsakega davka in se ne more premeniti do leta 1951 v nobeno drugo vrsto vrednostnic.
Razven tega pa se uvede še celo Vrsto najraznoVrstnejših poviškov in davščin. Občutno se povišajo vozne cene po železnicah in prevoznina od prtljage. Poviški znašajo od 18 od sto do 42 od sto.
Nadalje se naznanjajo nove davščine na obleko. Te so bodo pobirale od kosa in od metra.
Vinu in pivu se seveda tudi ne more prizanesti. Obdači se produkcija piva s 5mi lirami od vsakega hi in z 12imi lirami Vsak Id pridelanega vina, ki je že itak V veljavi v deželah starega italijanskega kraljestva.
Dalje vidimo še celo vrsto poviškov v vrsti takozvanih samostojnih davščin na kolesa, avtomobile i. t. d.
Uvedejo se dalje davščine na prodajo in sicer 10 od sto na prodajo navadnih predmetov.
Zviša se colninski prispevek od 10 do 20 vinarjev za tehtanje colnini podvrženega blaga,
Z vsemi temi obložbami se nadeja italijanska vlada izkobacati iz težav, V koje je zašla vsled vojne.
Vse te davščine in davki ne veljajo za zasedeno ozemlje. Toda posledice se bodo čutile takoj na blagu, ki prihaja sedaj izključno iz stare Italije.
Težak položaj jadranskega vprašanja.
NittijeV glas na razsodnost amerikanskega naroda se smatra sila važnim, ker se ima s tem razjasniti, je-li stojč Amerikanci kompaktni za Wilsonom, ali pa obstajajo množine, ki Wilsonove politike ne odobravajo.
Tržaški „Piccolo“ prinaša v svoji petkovi številki Veo važnih informacij, ki so posnete iz amerikanskih listov.
Zdi se, da je prikipela nestrpnost radi večnega odlašanja tega vprašanja do neznosnosti.
V sredi med obema narodoma leži le jedna rešitev, ki so zove: „sporazum na zunaj in na znotraj“. Dobiva se vtis, da so tudi Amerikanci za to, kajti v obče se obsoja vsak poskus, da se bi rešilo vprašanje nasilnim potom, ker je očividno, da rte vlada nikjer navdušenje za to in imajo vse države polne roke dela, da zacelijo rane, ki jih je zasekala narodom dolgotrajna vojna.
Za to je neobhodno potreben odkritosrčen sporazum na trajni podlagi, kajti edino s tem je možno ustvariti ozračje, v kojem bodo mogli narodi dihati. Nitti zagotovlja na vse strani, da Italija noče novih vojn, marveč si želi prijateljskih odnošajev tudi z Jugoslavijo.
*
Nekateri časopisi prinašajo vest, da se namerava podati sam kralj Viktor Ema-manuel v Zjedinjene države.
Bulgarija je podpisala mir.
IZ .Par'za se poroča, da je podpisal prošli četrtek v Neullyju mirovno pogodbo z entento Stambulowski. Cerimo-nija je trajala 20 minut. Značilno, da se podpisa zopet niso udeležili ne jugoslovanski, ne rumunski zastopniki. Bajč so zopet dobili 8 dni časa za pomislek.
Otvoritev italijanskega državnega zbora.
Italijanski časopisi prinašajo vest, da se otvori italijanska zbornica dne 1. decembra. O razvrščenju političnih strank se nima do danes še nikakega razpre-gleda. Krožijo pa vse mogočo'verojetne in neverojetne stvari. Vsekakor pa pokaže takoj prva seja, kak duh je zavladal v novi zbornici.
Nemška delegacija v Parizu odpotovala.
Nemška delegacija, ki se je mudila v Parizu, da se uveljavijo posamezne klavzule mirovne pogodbe je nenadoma odpotovala. ker je prišlo do hudega navskrižja vadi povrnitve vojnih vjetnikov. Francoski zastopniki zastopajo stališče, da se ne izpustč vojni vjetniki, dokler ne stopi v veljavo mirovna pogodba. Ista pa stopi v veljavo, kakor znano, še le potem, ko so jo odobrile vse države, ki so se nahajale v vojnem stanju z Nemčijo. Dalje se tiče spor izročitve oseb, ki so se pregrešile tekom vojne proti mednarodnemu, pravu in naknadnih odškodnin radi potopa nemških ladij v Scapaflowu in pomanjkljive aprovizacije okupacijskih posadk. Nemčija se brani pripoznati zavezniške zahtevke, ker meni, da jo Visoka zadoščenja, ki jih zahtevajo zavezniki, pripravi na rob popolnega gospodarskega poloma.
Sodi se pa, da se bode morala udati Nemčija vsem trdostim, ker je zavzel Clemenceau neizprosno stališče.
Posvetovanje županov.
Naši župani so se že delj časa trudili, da bi prišlo do izčrpljivega razgovora glede mnogobrojnih vprašanj, ki mučijo odgovorne činitelje našega naroda.
Radi nejasnih razmer, ki so plod obotavljajoče in deloma tudi opozicijonalne politike, ki se je pričela na Goriškem vidno razvijati, je bilo priti težko do potrebnega dovoljenja za ta sestanek.
Do srede zvečer je bilo dvomljivo, je-li se bode vršil napovedan sestanek in konečno se je izposlovalo višje dovoljenje od generalnega komisarijata v Trstu, kamor se je morala podati deputacija „Županske zveze“, da je dosegla izjemno dovoljenje za javen pomenek v hotelu „pri treh kronah“.
No, konečno se je vendar posrečilo. Pomenek, ki se ni imel dotikati drugih nego gospodarskih vprašanj, je bil oivo-rjen kmalu po 10. uri predpoldne.
Potem, ko je predsednik pozdravil navzoče je pričela diskusija, ki se je vrtela okolu občinskih proračunov, ne da bi prišla do kakega vspešnega zaključka.
Od deželnega zastopništva odrejeni delegat se je sicer trudil, da bi spravil nekoliko luči v debato. Toda ugotoviti je moral, da je bila skupščina popolnoma nepripravljena na pogovor, kar se je opažalo tekom cele razprave.
Deželni delegat je zastopal stališče, da proračun ali preudarek občinskih potrebščin, je treba vsekakor sestaviti in sicer posebno dandanes, ko je treba vlado prepričati o dejanskih potrebščinah in o nemožnosti pokriti iste z običajnim davčnim sistemom.
Da se omogoči ta preosnova, ki bode obstajala v glavnem V tem, da se ustvari novo podlago za pobiranje državnih davkov in dosledno tudi občinskih naklad.
Deželni delegat je obljubljal ostreje obložbo vojne industrije, vinskega in drugega luksurjoznejšega konsuma v edini namen, da se spravijo omajena občinska gospodarstva v ravnotežje.
g. Kovača predlog, ki je meril za tem, da bi se prepustilo okupacijski oblašti oskrbovanje občinske uprave ni prodrl ker je prevladala zavest, da bi si s tem pustili izviti iz rok avtonomijo.
Med tem je tudi mirenski nadučitelj in tamošnji tajnik, g. Urbančič, sprožil misel, da bi vlada „prispevala“ in ne „posojevala“ denar občinam, ki so zašle v zagato Vsled pomanjkanja običajnega dotoka doklad.
Predlog je žel mnogo odobravanja. Deželni delegat je pojasnil, da se gre za provizorij in da je previdevati, da se ta posojila spremenč konenčno v odškodnine.
S strastjo se je nadalje obravnavalo tudi vprašanje glede sedanjih občinskih zastopov.
V	jedni točki so bili vsi jedini, namreč, da je pogoj za medsebojno umevanje, t. j. med prebivalstvom in danes postavljenimi oblastmi neobhodno potrebno, da je na čelu občinske uprave povsod domačin. Nekdo je šel celo tako daleč, da je zahteval, da mora biti isti tudi davkoplačevalec.
V	razpravi se je pojavilo soglasno mnenje, da vsa odgovornost ne more v nobenem slučaju težiti edino na jedni osebi in da je vsled tega živa potreba, da se ustanovi povsod poleg upravitelja tudi upravni odbor, ki bi nadomeščal sta-resintvo.
O tem vprašanju se je razpravljalo delj časa in so se oglasili k besedi razni župani in med temi je opajski upravitelj g. Marušič posebno živo opisoval neznosen položaj, v kojega zahaja samostojen upravitelj, ki nima nikogar, s kojim bi delil svojo žalost in veselje.
Deželni delegat je pojasnjeval, da se je komisarjat za avtonomne zadeve dežele Goriške že davno zavzel na pristojnem mestu, da se bi izvedla do povratka normalnih razmer ta prepotrebna preosnova občinskih uprav, ki ne kažejo danes nikake enotne oblike, dasi je skrajno potrebno, da ima občinski zastop povsod potrebne živi jenske pogoje, kar ni mogoče danes trditi o vseh, ki se nahajajo slučajno na površju.
«GORIŠKI SLOVENEC»
Razpravljalo se je konečno tudi o vojnih odškodninah. Navzoči so bili nekateri zastopniki, ki se niso oglasili k nobeni besedi, dasi so se svojedobno dali dobro poučiti o poslovanju deželnega komisarijata v zadevi vojnih odškodnin.
Radi tega je postala razprava tega predmeta tako dolgočasna, da so se konečno vsi zjedinjenili v tem, da se sestavi poseben odbor, ki naj temeljito prouči potrebščine porušenih občir
V	ta odbor pride sedem zastopnikov iz raznih sodnih okrajev slovenske Go-riške-
S tem je bil pomenek ali zborovanje zaključeno.
V	obče je bilo opaziti popolno diso-rientacijo glede posameznih točk. Videlo se je, da ni bil nihče pripravljen za stvarno posvetovanje.
Vse skupaj pa je bilo veličastno zatrjevanje ljudstva, ki se zaveda življen-skih potreb. Toda dolgo molčanje je napolnilo srca tako, da so bila prepolna, da se bi moglo programatično razpravljati posamezne predmete.
Bila je pa pomembna manifestacija zavednega slovenskega ljudstva, ki hoče priti do besede.
Resnost in mirno razpravljanje predmetov, ki so prišli v razgovor je dovolj jasen dokaz, da so Slovenci kulturno in politično na tako visoki stopinji, da za-morejo in morajo sami razpravljati v zadevah, ki se tičejo njihovih življenskih potreb.
Dal Bog, da bi bilo to pričetek naše probude na Goriškem in da bi se razvilo plodno delovanje v prilog našega slovenskega prebivalstva, ki je črez leto dni ždelo zapuščeno in prepuščeno obupu ter žalosti, j
27. november pa je bil dan, ko se je ljudstvo zavedlo, da leži v njegovih lastnih močeh življenska sila in da je treba delati, ako se hoče živeti.
O tem pa ni nobenega dvoma, da hočemo vsi živeti in radi tega se nadejamo je bil ta prvi sestanek, kojemu bodo kmalu sledili nadaljni sestanki, iz kojih procve zopet novo življenje na Goriškem.
Domačg vesti
Ureditev valnte je na potu. Iz zanesljivih virov posnemamo vest, da imajo glasovi o vreditvi valute to pot resno podlago. Zadnje težkoče so obstojale pri odstotku, ki bi se imel še izplačati lastnikom bonov. Govori se, da izide tozadevna kr. naredba dne 1. decembra 1.1. Vreditev valute bode splošna ne glede na vknjižene tirjatve ali gotovino, kakor pri prvi menjavi denarja. Odstotek, ki se določi v naknadno zvišanje kronske valute ne bode manjši od 15 od sto, pa tudi ne večji od 25 od sto.
Nov urad za nove dežele. Agencija „Stefani“ poroča, da je v tisku kraljeva naredba, s kojo se ustanovlja pri državnem svetu še jedno in sicer VI provizorno sekcijo, v koje delokrog bodo spadale zadeve, ki jih je za časa avstrijske ;,vlade razsojevalo državno, u-pravno in najvišje finančno sodišče.
Ta oddelek bode imel tudi posvetovalen glas, kedar se bi šlo za slučaje, v kojih je treba zaslišati najvišji sodni zbor.
Isti sestoja iz petero svetnikov, kojim predseduje najstarejši član.
S tem bi bile sedaj spopolnjene sodne inštance, ki so bile dosedaj v tem pogledu nedostatne za reševanje raznovrstnih pravnih zadev.
Velik požar v Postojni. V Postojni in sicer v hlevu gospe Frančiške Žnideršič je izbruhnil prošli torek velik požar. Na lice mesta so prihitele civilne in vojaške oblasti. Položaj je bil nekaj časa jako resen, ker se je nahajala v bližini gorečega hleva zaloga municije. Ogenj se je s čudovito naglico širil in se polotil Vže blizu ležeče hiše, ki je last Jožefa Lavrenčiča. Po velikem trudu se je posrečilo ognjegascem omejiti požar. Ko so došli ognjegasci iz Trsta, je bil ogenj vže pogašen.
Jeden vojakov, ki je sodeloval pri ga-
šenju, je bil tako močno opečen, da se je moral podati v bolnišnico.
Velikanska škoda je le deloma pokrita z zavarovalnino.
Javna prošnja prodajalcev tobaka na deželi. Nujno prosimo, da nas finančno vodstvo obvesti, kedar se oddaja tobak, ker smo raztrešeni po celi deželi, vsled česar nismo V stanu tega posamezniki zvedeti. Dalje prosimo tudi, da se za mesto odloči samo prvi dan oddaje. Ker so meščani le par korakov oddaljeni, se lahko poslužujejo v zalogi vsaki čas. Namesto 'tega pa prilezejo še le tretji ali celo četrti dan v zalogo, in takrat se mora okoličanv6-7 ur oddaljen, umakniti meščanu. Čemu to ? Saj smo vsi iz iste zmesi ustvarjeni.
Istotako prosimo, da se bi nam pri oddaji soli prvič tudi vreče prazne zaračunalo in potem se bi iste vsakikrat vračalo. Tako pa se mora sol presipati V V lastne vreče, in to stane 5-4 lire Vsakikrat. To je zguba za erar in stranko
samo.	.
Oddajo tobaka na deželi, se prosi naj bi vredili po abecednem redu vasi ali strank in sicer toliko na vsak dan, ki se bi morali zglasiti. Ker cele dni tam čakati in prezebavati v teh vremenah, je neprijetno, in V mestu živeti denar stane.
Dalje se prosi zalagatelja, da bi hitreje stranke odpravili in imeli že prej vse pripravljeno. Ker posluži se jih komaj 25-50 dnevno, med tem ko bi se jih z lahkoto 60 odpravilo.
Prosi se tudi za primernejši prostor za stranke, da ne bi kar tam na trgu čepele in prezebaVale V vsakem vremenu.
In prosi se tudi da se nam pusti prejšno provizijo od 10 od sto, in pridrži zala-gatelju onih 2Vs od sto, kajti on proda dnevno do 100 tisoč, ter ima pri tem 4. tisoč dobička, mi pa s 5. od stotnim dobičkom pri prodaji na drobno nimamo nič.
Že pred vojno smo imeli dovolj potrpeti napram zalagatelju in zdaj zopet isto. In čim bolj zalagatelj bogati, timbolj postaja nedostopen, da se mu ljudstvo s trepetom in darovi V rokah komaj približa.
Pri takem večkratnem miljonskem prometu, se kaže tudi lakomnost, da zalagatelj prodaja in čas trati z malenkostno prodajo cigaretnega papirja z lepim dobičkom. Namreč isti papirčki se dobe po vsem mestu za O'/a hi"- Njemu pa plača stranka celih 11 lir molče, kar se boji njega in zlih šikan.
Radi tega nujno prosimo odpomoči, da prevzame vlada sama ta mastni dobiček zalagatelja. ali pa naloži nam samim obveznost položiti zato potrebno svoto. Drugače se bo ktpalo rogal nam in Vladi zbögateli zalagalelj... Zahvalje-so že naprej za odpomoč.
Okoliški prodajalci tobaka.
Vozni red na goriških postajali
Južna postaja.
A. Odhodi proti Vidmu.
415 D. v	Benetke (preko Vidma) *)
9-10 H.	„	„	„
16-	10 D.	„	„	»
20-25 O.	„	„
*) le v pondeljek, sredo in petek (tudi preko Trbiža na Dunaj).
B. Odhodi proti Trstu.
V24 D. V Trst (ie pondeljek, sredo in petek)
7—	O. „	„
1515 D. „	„
21.04 H. „	„
Državna postaja.
A. Odhodi proti Podbrdu.
9-56 v Podbrdo (osebni vlak)
18.25 n n	„	»
B. Odhodi proti Trstu.
8-	55 V Trst (osebni Vlak)
17-	10 „S	„ 'H
Ajdovska železnica.
A.	Odhodi.
9.13 mešani vlak iz južne postaje 16.40 n »	»J»
B.	Dohodi.
6.50 mešani vlak iz Ajdovščine 16-— „ „ »
„D“ pomeni „brzovlak“, „H“ „hitri vlak“, „O* „osebni vlak“.
T£DEf3SKI KOLEPAH
29.	Decembra Sobota, Saturnin Filomen.
30.	„	Nedelja, 1. advent, Andrej.
1.	„	Pondeljek, Eligij, Natalija.
2.	„	Torek, Bibijana, Pavlina.
3.	„	Sreda, Franč. Ksav., Lučija.
4.	„ Četrtek, Ba rbara, Peter Zlat.
5.	„	Petek, Saba, Kristin.
'Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik: Karol Jušič.
Naznanjam, da sem začel stre-hokriino obrt v Gorici (Largo Nicolo Pacassi 3 in 5) in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakovrstnih načrtov in stavbenih proračunov. Maksimiljan Poberaj arhitekt. 1

Koncesijoniran = stavbenik == išče Kapitalista Kot društ-veniKa v podjetja Naslov pove uredništvo „Goriškega Slovenca".
*»****«»*»
Dr. El Ul. H kupuje vsako vrsto slovanskih knjig. — Ponudbe na označeni naslov.
*»»»*«*«**
Hiša na prodaj! Hiša štev. 91 v Gorici, via Trieste je na prodaj z vsemi pritiklinami. 	Zahteva se 40.000 lir. Ponudbe na upravništvo „Goriškega Slovenca“

POZOR! Išče in kupuje se vsako r nožino drvi
za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe
je nasloviti na uredništvo „Goriškega
Slovenca“.


!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13 B B B Se nahaja bogata zaloga galanterij,- papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov- ■ B Đ Prodaja se vse na drobno in na debelo Edina zaloga papirja „Abadie“ b a d S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
Orazietti m Angelini Velika zaloga črnega in belega vina iz Kojskega. KONKURENČNE CENE
Na Piacuti (Piazza N. Tommaseo) nasproti cerkve.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
mm	aüBaESBBBBBBBBGBBaa	B M
	v Čitajte in podpirajte	mm
„Goriškega Slovenca“,		
an	Ki je samostojno politično glasilo BREZ STRANKE, a z gesli: „SPORAZUM“ 			Bfl
	„prenavljati in ne obnavljati".	
mm	■BBBBBBaBBBBBBBBBB	BB
	m	SIGON JOSIP	B	|||v‘
		Gorica, Ulica Rastelio 8		4P
Velika zaloga vsakovrstnih ur, verižic in zlatenin
Naj nižje cene
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE 4.
Mnogo l«t asistent pri Dr. PIKI Zobozdpavniški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 18. popoldne
IIIUIIIIllllllllllllIlTmT
Gorica, Gorso G. Verdi II
rn
TRGOVINA
Perilo,
manufakture in izvršene obleke
JIM MIN NJIM llilii 111
TU
CORSO G. VERDI 38.
▼T
▼
Najstarsjša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a ■ barv i. t. d. ■ ■
StOVEBSKE KNJIGE.
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-□ vence" sp. V. Bandelj. B Slovarji italijansko-slovensKi, in slovensKo italijanski. - Slo-■ b venska postrežba n b
|p^
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnega blaga na debelo
.SSgr ZMERNE CENE
1L
r
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, Ajello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni

Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu