NAROČILA KURILNEGA OUA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 V 00Z Mozirje med obrtnike in podjetnike razdelili 32.250 zaščitnih mask ŠTEVILKA LETO Lil. 27 NOVEMBER 2020 CENA 1.80 EUR MINI MARKETING d.o.o. Stran«* BENCINSKI SERVIS STRANICE stran 15 stran 10 stran 10 stran 11 Predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov ostaja Rožle Stajner Primož Budna: »Kmetijstvo ni le kvalitetna hrana in prehranska varnost« Projekt Moje delo. Moja pokojnina Med žensko in moško pokojnino 16-odstotna vrzel Oglasi DOBRODELNI PETEK Naj dobra dejanja preglasijo vrtoglave popuste Črni petek, ki ga danes mnogi poznajo kot praznik nakupovanja in vrtoglavih popustov, ima pravzaprav za sabo tragično zgodovino. Prvi črni petek je bil posledica zloma borze zadnji petek v mesecu novembru. Tradicija zadnjega petka v novembru se je v ZDA ohranila nekaj desetletij - vse do danes, ko črni petek predstavlja prvi dan množičnega predbožičnega nakupovanja. »Praznik« se je razširil tudi čez lužo in na črni petek tako tudi v Sloveniji marsikatera trgovina močno zniža svoje cene in spodbuja k množičnemu zapravljanju. PROTEST PROTI PREKOMERNEMU POTROŠNIŠTVU Kot odgovor na črni petek je nastal Dan brez nakupov (Buy Nothing Day), ki je dan protesta proti prekomernemu potrošništvu. Ta dan opozarja na odgovorno uporabo stvari in ljudi spodbuja k bolj trajnostnim navadam - kupi manj in samo tisto, kar res potrebuješ. To je vsekakor praksa, ki je vredna podpore. Morda pa lahko naredimo še kaj več ... ŠTIRI PODJETNICE ZDRUŽILE MOČI IN IDEJE Na pobudo Mete Miklavc (Otroški kotiček) smo moči združile štiri spletne trgovine iz Zgornje Savinjske doline. Podjetnice (ki se tudi sicer rade povezujemo in si pomagamo) se ujemamo tudi v našem pogledu na pretirano spodbujanje potrošništva (kar je morda ironično, saj se s prodajo preživljamo) in smo kritične do »praznikov«, kakršen je črni petek. Zato smo združile moči in ideje v akciji, ki smo jo kot odgovor na ta dan poimenovale Dobrodelni petek. DOBRODELNI PETEK S sloganom »Tvoj nakup ti danes ne prinese popusta, bo pa zato narisal nasmeh na mnoga usta« podarjamo celoten izkupiček nakupov, ki bodo v naših spletnih trgovinah opravljeni ta petek, 27. novembra 2020, v dobrodelne namene. ZBRANA SREDSTVA ZA DRUŠTVO HUMANITARČEK Letošnje leto je bilo zagotovo za marsikoga zelo stresno. In vedno več je pomoči potrebnih ljudi. Zato smo se odločile zbrana sredstva podariti društvu Humanitarček, ki je med drugim ustvarilo #projektVi-da - družbeno odgovoren projekt, v okviru katerega poskušajo opozoriti na stisko starostnikov v Sloveniji, obenem pa jim nuditi dostojno in dostojanstveno pomoč. NAJ DOBRA DEJANJA PREGLASIJO VRTOGLAVE POPUSTE Prijazno vas vabimo, da z nakupom v naših spletnih trgovinah na ta dan prispevate v dobrodelni namen. V kolikor nimate potreb po nakupih v naših trgovinah, vas v to vsekakor ne silimo. Kljub vsemu pa vas prosimo, da besedo o Dobro- delnem petku ponesete med prijatelje. Naj tiha dobra dejanja preglasijo kričeče vrtoglave popuste. SODELUJOČI V PROJEKTU DOBRODELNI PETEK V Dobrodelnem petku bodo sodelovale spletne trgovine: www.otroski-koticek.si - nežno rabljena otroška oblačila in oprema, www.hram-narave.si - kjer dobite vse za zdravje telesa in duha, www.papina.si - atraktivna oblačila za ženske z osebnim pristopom, www.eko-brlog.com - okolju prijazna trgovina za kosmatince. Pobudnice projekta: Meta Miklavc (Otroški kotiček), Sanja Golob (Hram narave), Irena Jurjevec (Papina) in Anja Završnik (Eko Brlog). Več o projektu in o tem, kako lahko sodelujete, najdete na: www. dobrodelni-nakup.si. PR 2 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Vsebina DEOS Center starejših Gornji Grad Med stanovalci 22 aktivno okuženih..........................6 SAŠA inkubator Vez med korporacijam in zagonskimi podjetji............................7 BSH Hišni aparati Nazarje Epidemija preprečila slavnostno otvoritev novega razvojnega centra..............................8 Mejni prehod Pavličevo sedlo Zaključili z vzdrževalnimi deli na obmejnem objektu............9 Mozirje Prodajni avtomati z domačimi izdelki postali pravi hit..................10 Gorenjski klanec V tretje gre rado, a tokrat za trajnejšo rešitev..........11 ZGS OE Nazarje Ivan Lamprečnik najbolj skrben lastnik gozda v enoti Gornji Grad................. Božična bajka Slovenije V Mozirskem gaju vse pripravljeno za prižig lučk...... .....12 .... 16 Blanka Božič S predstavitvijo del na razstavah odpre svoj notranji svet.................17 Tomaž Podbregar Ko se loti oblikovanja lesa, se delu preda do popolnosti......18 Iz zakladnice naše doline Markantno brezno Klemenškov pekel............................19 Planinsko društvo Mozirje Z novim vodstvom postavljajo nove temelje...............20 Tretja stran Prvi znanilci agilne pomladi Tokratna številka Savinjskih novic, zadnja v novembru, poleg ostalih prispevkov prinaša tudi informacijo o novem razvojnem centru v podjetju BSH Hišni aparati. Če boste članek na strani osem prebrali pozorno, boste zasledili, da omenjeni razvojni center tvorita osrednji agilni prostor in tehnični del. Agil-ni prostor? Kaj to pomeni? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, se moramo najprej vprašati, kaj sploh je agilnost? V principu jo lahko razložimo na dva načina. Agilnost je lastnost organizacije, da se je sposobna hitro prilagajati spremembam v poslovnem okolju, agilnost pa je hkrati tudi kombinacija posebnega pristopa in miselnosti, ki sta v skladu z vrednotami in principi agilnosti. Nedavna mednarodna raziskava je pokazala, da si več kot 90 odstotkov direktorjev želi, da bi njihova organizacija postala bolj agilna, kljub temu pa ostaja tradicionalen način vodenja, ki temelji na strogi hierarhiji in v katerem se vodje ne ukvarjajo veliko z motivacijo in zavzetostjo podrejenih, trdno zasidran tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Podatki kažejo, da se vpeljavi agilnih pristopov najbolj upira srednji management, ker ga je strah izgube nadzora nad zaposlenimi. V sodobnem poslovnem svetu, ki ga označujejo neprestane spremembe in negotovost, morajo podjetja reševati vse bolj kompleksne probleme. V naprednih podjetjih to nalogo prepustijo majhnim, dobro organiziranim ekipam, ki prevzamejo odgovornost za svoje delo in rezultate. Te agilne ekipe zavzeto, učinkovito in neovirano sodelujejo z drugimi ekipami, zato posledično komunikacija ne teče več samo znotraj oddelkov in navzgor do vodij, ampak brez omejitev v vse smeri. Naloga vodij v agilni organizaciji ni, da ukazujejo in nadzorujejo, temveč da omogočajo delovno okolje, v katerem zaposleni lahko prevzamejo odgovornost in delajo, naredijo tudi kakšno napako ter se neprestano učijo in razvijajo svoje kompetence. Agilne ekipe so ves čas v tesnem stiku s svojimi odjemalci in nenehno iščejo nove načine, kako še bolje opravljati svoje delo in dodati čim več vrednosti. Kot omenjeno, veliko managerjev še vedno vztraja pri tradicionalnem modelu vodenja, ne glede na to pa imamo tudi v Sloveniji že kar nekaj naprednih podjetij, kot so BSH Hišni aparati, ki gojijo agilno kulturo. Njihov sistem delovanja je usmerjen v približevanje agilnemu optimumu. Gledano na malce daljši rok, če smo optimistični, se nam obeta agilna pomlad. Samo da tale korona mine ... Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 48, 27. november 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 3 Tema tedna S PRENOVO EVROPSKE POSTNE DIREKTIVE DO RAZBREMENITVE POSTE SLOVENIJE? Novega preoblikovanja ali zapiranja pošt v naši dolini za sedaj ni pričakovati Pošta Slovenije je v zadnjih letih v medijih pogosto izpostavljena zaradi optimizacije poštnega sistema, kar pomeni tudi ukinjanja poštnih poslovalnic. Kar nekaj reorganizacijskih sprememb pošte smo doživeli tudi v Zgornji Savinjski dolini. Na problematiko opozarja tudi Sindikat poštnih delavcev, ki je skupaj s predstavniki SLS-a sredi oktobra v državni zbor vložil skoraj 7.000 podpisov za spremembo zakona o poštnih storitvah. S prenovo zakona želijo preprečiti zapiranje poštnih Pogodbena pošta nudi širok nabor storitev, med glavnimi so univerzalna poštna storitev, nekatere druge poštne storitve, izročanje pošiljk, storitve plačilnega prometa do tisoč evrov, bančne storitve za komitente NKBM za fizične osebe do tisoč evrov in poslovne stranke do tri tisoč evrov. poslovalnic po Sloveniji, spremembe pa se obetajo tudi na nivoju Evropske unije (EU). Evropska komisija razmišlja o prenovi poštne direktive, ki ureja poštne storitve na področju EU. SUBVENCIONIRANJE UNIVERZALNE POŠTNE STORITVE Poštna direktiva je bila nazadnje prenovljena pred dvanajstimi leti, zaradi takratne liberalizacije in deregulacije poštnih storitev je povzročila precej težav izvajalcem univerzalnih poštnih storitev (USO). Te storitve (dostava poštnih pošiljk do dveh kilogramov, priporočena in vrednostna pošta ...) večinoma izvajajo nacionalne pošte, pri nas Pošta Slovenije. Med izvajalci USO je vedno več pozivov, da bi morale univerzalno pošto države sofinancirati iz proračunskih sredstev. Kot so za naš časopis sporočili iz Pošte Slovenije, gredo tudi njihova prizadevanja v smeri, ki jo je podal Sindikat poštnih delavcev, »in sicer subvencioniranje univerzalne poštne storitve iz proračunskih sredstev, kadar njeno zagotavljanje povzroča Pošti Slovenije t. i. neto strošek kot nepravično breme. USO je javna storitev, ki jo mora zagotavljati država, za njeno izvajalko Pošto pa ob spremenjenih razmerah na trgu predstavlja vedno večje breme.« Zato so po njihovem prepričanju spremembe zakona o poštnih storitvah nujne, da bodo lahko še naprej ohranjali in vzdrževali učinkovito poštno omrežje po Sloveniji ter pri izvajanju USO dosegali vsakokrat predpisano kakovost. PREDLOG SPREMEMB ZAKONA V SKLADU Z EVROPSKIM TRENDOM Kot so še sporočili iz Pošte, je tudi PostEurop (združenje evropskih poštnih operaterjev) v imenu članic pripravilo skupno stališče k spremembi poštne direktive. Temeljno stališče, kot ga razlagajo na Pošti, je, »da USO še naprej ostaja pomembne dejavnik socialnega in gospodarskega razvoja in povezovanja državljanov. Kadar prihodki univerzalne storitve ne morejo pokriti stroškov storitve, bi se moralo izvajalcu univerzalne storitve to nadomestiti iz javnih virov, torej proračuna. Tukaj vidimo, da v predlogu spremembe zakona v Sloveniji ni ničesar, kar ne bi bila že rešitev in trend tudi v drugih EU državah.« Tudi poštne poslovalnice v času epidemije delujejo v skladu z zaščitnimi ukrepi, kar pomeni, da je vstop dovoljen zgolj eni stranki hkrati. POŠTA SLOVENIJE OD 2012 OPTIMIZIRA POŠTNO OMREŽJE Od leta 2012, ko je Pošta pričela s projektom optimizacije poštnega omrežja, kar pomeni preoblikovanje pošt v pogodbene, premične in zaprtja pošt, je bilo do konca leta 2019 zaprtih 67 pošt. Od oktobra lani Pošta svojih poslovalnic ne zapira in nadaljuje s preoblikovanjem pošt v pogodbene pošte. Trenutno ima v Sloveniji od skupaj 487 kontaktnih točk 142 pogodbenih pošt, 26 premičnih pošt, lastnih pošt pa 319. To pomeni, da ima Pošta danes še vedno več kot dve tretjini lastnih pošt (lastne in premične pošte) - slaba tretjina pošt pa je pogodbenih. OPTIMIZACIJA POŠT TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Ne le Sindikat poštnih delavcev, tudi številni podeželski kraji si prizadevajo, da do zapiranja poštnih poslovalnic ne bi prišlo. V Zgornji Savinjski dolini smo doživeli že kar nekaj strukturnih sprememb glede poštnih poslovalnic. Tako imamo danes v dolini dve pogodbeni pošti, in sicer v Solčavi, kjer je pogodbeni partner Center Rinka, in v Smartnem ob Dreti, tam storitve pogodbene pošte opravljajo v trgovini KEA. V oktobru je minilo eno leto, odkar je bila na Rečici ob Savinji uvedena premična pošta, ki posluje prek pismonoše. Na mozirski pošti je v letošnjem letu prišlo do sprememb v delovnem času. Ta je med tednom nekoliko krajši, ob sobotah pa je O 4 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Tema tedna, Anketa, Aktualno i Naša anketa Ste zadovoljni s storitvami, ki jih nudi pošta v dolini? Majda Strnišnik, Dol-Suha Premične pošte v domači občini ne morem uporabljati, ker ima za mene zelo neugoden delovni čas. Zato za vse pisemske pošiljke, ki jih moram odposlati, ali za kakšne druge poštne storitve uporabljam pošte v drugih krajih po dolini. Pri naročanju preko spleta pa vedno gledam, da mi paket dostavi tisto dostavno podjetje, ki je cenovno ugodneje. Damjan Novak, Okonina Meni poštar dostavi samo pisemske pošiljke, pa tudi kupim vedno le znamke in kuverte. Osebno nikoli ne naročujemo preko spleta. Kar se tiče paketnih pošiljk za mojo delavnico, mi jih dostavljajo različna podjetja. Ker mi pošiljatelj krije strošek poštnine, se nikoli ne obremenjujem s ceno dostave in mi je vseeno, kdo je dostavljavec. Jožef Jelen, Mozirje Pri nas v Mozirju se glede poslovanja pošte ne bo nič spremenilo, se je pa v času epidemije povečalo spletno nakupovanje, kar predstavlja določen problem za celotno dolino. Po mojem bi se moral določen del poštnega sistema subvencio- nirati. Sam zaupam Pošti Slovenije in, če je le možno, se ob naročilu izdelka odločim za njeno storitev. Pošta je vseskozi veljala za povezavo, še posebej med slabše poseljenimi področji v Sloveniji in moja želja je, da tako tudi ostane. Alenka Lever, Šmartno ob Dreti Pri nas storitve pošte opravlja trgovina, ki ima pogodbo s Pošto Slovenije. Tam lahko opravim vse storitve, tako predajo pošiljke kot plačilo položnic. A če zamudim delovni čas, ta je omejen, se odpravim tudi na pošto v Nazarje ali kak drug kraj. Pri naročilih preko spleta nisem nikoli pozorna na dostavna podjetja. Vsako podjetje ima svojo dostavno službo in se s tem ne obremenjujem. Meni je važno, da v določenem roku dobim paket. Andreja Bizjak, Logarska Dolina Naša pogodbena pošta za vse storitve, ki jih osebno potrebujem, zadostuje, le časovno se moram dobro organizirati, ker je delovni čas omejen. Poslovno pa mi ne ustreza, ker ne morem plačevati položnice z večjimi zneski ali dvigovati večjih količin denarja. Kar se paketne dostave tiče, smo v solčavski občini toliko odročni, da se ne sprašujemo o ceni dostave, temveč smo veseli, da paket dobimo. Sicer pa bi morala država poštne storitve subvencionirati. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo _; pošta zaprta. Hkrati se je letos delovni čas nazarske pošte podaljšal. POŠTA MORA UPOŠTEVATI RAZUMNE POTREBE LJUDI Na Pošti pojasnjujejo, da preoblikovanja in zapiranja pošt ne smemo enačiti. Preoblikovanje v pogodbeno pošto pomeni, da ob- liko kontaktne točke nadomestijo s pogodbenimi poštami, kjer se izvajanje poštne dejavnosti pridruži že obstoječi dejavnosti v lokalnem okolju. Povsod, kjer je obseg storitev skromen in v prihodnje ni pričakovati rasti in je število pošt na določenem območju preveliko, kot denimo v nekaterih centrih mest, pa poslovalnice tudi zapirajo. Kontaktna točka je opredeljena kot točka, ki je namenjena neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in je lahko organizirana kot pošta, pogodbena pošta ali druga posebna organizacijska oblika. Po- šta Slovenije mora zagotoviti tolikšno število in takšno razporeditev kontaktnih točk (pošt) na slovenskem ozemlju, da so upoštevane razumne potrebe uporabnikov in da se USO izvaja v skladu z zakonom in s splošnim aktom. Tekst in foto: Tatiana Golob Megi Jarc, odnosi z javnostmi, Pošta Slovenije: »V Zgornji Savinjski dolini do konca letošnjega leta ne bomo preoblikovali ali zaprli nobene pošte. Skladno s strategijo omrežja Skupine Pošte Slovenije predvidevamo, da bomo v obdobju do 2025 ohranili število kontaktnih točk (okvirno 450), pri čemer bomo po vzoru tujih poštnih operaterjev in trendov na področju potreb in pričakovanj uporabnikov zasledovali cilj, da le-tem čim bolj olajšamo dostopnost do poštnih storitev - s kombinacijo lastnih poštnih poslovalnic, pogodbenih poslovalnic, pa-ketomatov, pametnih paketnikov, avtomatiziranih enot za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 in alternativnih kontaktnih točk, kot so na primer bencinski servisi. Vsekakor v Pošti Slovenije rešitev vidimo v pogodbenih poštah, ki so ekonomsko učinkovite, prav tako so v večini primerov uporabniki s pogodbenimi poštami zadovoljni. Prepričani smo, da se bo trend odpiranja pogodbenih pošt nadaljeval, Pošta Slovenije pa tudi poziva lokalne skupnosti, da sodelujejo pri iskanju primernih pogodbenih partnerjev.« ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE Nova izplačila predvidoma 30. novembra Zavod za zaposlovanje je objavil podatke glede izplačil namenjenih ukrepom čakanja na delo, karantene, skrajšanja polnega delovnega časa in začasnega denarnega nadomestila. Od marca do konca oktobra so tako izvedli 50 izplačil v skupni vrednosti dobrih 310 milijonov evrov. NOVA IZPLAČILA NA ZADNJI NOVEMBRSKI DAN Konec novembra zavod načrtu- je izplačila v skupni vrednosti okoli 10,6 milijona evrov za čakanje na delo, karanteno in skrajšanje polnega delovnega časa. Pri subvencioniranju slednjega ukrepa se namenjajo sredstva iz Evropskega socialnega sklada, kjer so postopki dolgotrajnejši. Zavod je prejel pogodbo o sofinanciranju v drugi polovici avgusta, delodajalci pa so zahtevke lahko začeli oddajati sredi septembra. TG Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 5 p Aktualno EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA SE BISTVENO NE UMIRJA Obvezna testiranja v bolnišnicah in domovih za starejše Stroge omejitve za zajezitev epidemije novega koronavirusa v državi ostajajo, saj ji v bližnji prihodnosti ni videti konca. V tem tednu so uvedli obvezno testiranje za zdravstvene delavce v bolnišnicah in tudi zaposlene v domovih za starejše. BOLNIŠNICE ŠE ZMANJŠUJEJO OBSEG NENUJNIH DEJAVNOSTI Testiranja bodo izvajali najmanj enkrat tedensko znotraj posamezne organizacijske enote izvajalca, v sklopu katere se je pojavila okužba z novim koronavirusom. Novost tega tedna je enkrat tedensko obvezno testiranje za zdravstvene delavce v bolnišnicah in zaposlene v domovih za starejše. deljo jih je iz bolnišnice v domačo oskrbo odšlo 29. VEČ KOT 20 TISOČ AKTIVNIH PRIMEROV Po podatkih covid-19 sledilni-ka so v Sloveniji do nedelje, 22. novembra, skupaj potrdili 65.778 primerov okužb z novim koronavirusom, v državi je trenutno aktivnih 20.123 primerov. 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev tako ostaja enaka, in sicer 960. Umrlo je več kot tisoč bolnikov s covidom-19, do nedelje tudi pet V svetu je za covidom-19 zbolelo že blizu 60 milijonov ljudi, več kot 1,4 milijona jih je umrlo. Največje število okuženih imajo ZDA, Indija, Brazilija, Francija, Rusija, Španija, Velika Britanija, Italija in Argentina. Do 7. decembra morajo testiranje vseh uvesti v celoti. Na testiranje se pripravljajo tudi v zdravstvenih domovih. Bolnišnice še naprej zmanjšujejo obseg nenujnih dejavnosti. Šole in vrtci še nadalje ostajajo zaprti, prav tako trgovine z nenujnimi artikli, stoji javni promet. PREČKANJE DRŽAVNE MEJE S 23. novembrom velja nova izjema pri prečkanju državne meje. DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Med stanovalci 22 aktivno okuženih V gornjegrajskem centru starejših je bilo v ponedeljek, 23. novembra, 22 aktivno okuženih stanovalcev z novim koronavirusom. Med zaposlenimi je bilo okuženih enajst oseb. Deset okuženih zaposlenih iz preteklih tednov se je vrnilo v delovni proces. Večina stanovalcev bolezen preboleva asimptomatsko. NIMAJO TEŽAV S POMANJKANJEM KADRA Na videokonferenci regijskega štaba Civilne zaščite Zahodno Štajerske regije 20. novembra je direktorica centra Barbara Virant sode- Skupno aktivno potrjenih okuženih oseb (v 14 dneh) v Zgornji Savinjski dolini: Dovoljen je vstop v rdečo državo brez karantene ali negativnega testa na novi koronavirus in dostop do prodajaln ali storitev v sosednji državi, če so te bližje prebivališču osebe kot tovrstne prodajalne ali storitve v domači občini ali jih v občini prebivališča sploh ni. STANJE V NEDELJO V nedeljo, 22. novembra, so v Sloveniji med 1.742 testi na novi koronavirus odkrili 470 pozitivnih izvidov ali skoraj 27 odstot- ra 171 IV m --- ™ Ui T« v H! j. :00 50 D 1« It. 11 1!, ta. n. iv m. 411, ££'11. s;, n. nil vir: covid-19,sledilnik,org V Zgornji Savinjski dolini je bilo v v nedeljo, 22. novembra, po občinah naslednje število aktivno okuženih: Mozirje 40, Nazarje 24, Rečica ob Savinji 24, Gornji Grad 39, Ljubno 17, Luče 14, Solčava 5. kov. 45 bolnikov je umrlo. V bolnišnicah je bilo 1.292 bolnikov s covi-dom-19, 201 se jih je zdravilo na oddelku za intenzivno terapijo. V ne- v Zgornji Savinjski dolini, in sicer v rečiški in gornjegrajski občini po dve osebi in ena v občini Mozirje. Štefka Sem ZDRUZENJE OBČIN SLOVENIJE lujoče seznanila z zadnjimi podatki o obolelih in dodala: »Kar se tiče pomanjkanja kadra, ki ga čutijo nekateri domovi, pri nas takšnih težav k sreči nimamo. Pomagajo nam študenti medicine, zdravstvene šole in nekdanji praktikanti. Pomoč smo dobili tudi s strani Zgornjesavinj-skega zdravstvenega doma Nazarje. Pri selitvi opreme nam je na pomoč priskočila Gasilska zveza Zgor-njesavinjske doline in predstavniki Civilne zaščite. Vsem smo hvaležni za njihovo pomoč.« Štefka Sem Poziv k ureditvi županskih plač Združenje občin Slovenije je vlado pozvalo k ureditvi županskih plač. Ustrezno ovrednotenje županske funkcije je po mnenju predlagateljev nujno, saj v veliki večini plače direktorjev občinskih uprav, javnih zavodov, komunalnih podjetij ter ravnateljev presegajo plače županov. Poleg tega so opozorili tudi na nesorazmerne razlike v plačah poklicnih in nepoklicnih županov. V sporočilu, ki ga je združenje objavilo na svoji spletni strani, so svoj poziv utemeljevali z razlago, da so »župani in županje tisti, ki nosijo breme odgovornosti za vodenje in razvoj občin, zato je prav, da se to prepozna tudi v plačah in se jih primerno ovrednoti. Razmerje med plačami je tisto, ki bode v oči in tudi razvrednoti samo funkcijo župana«. TG 6 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Gospodarstvo, Organizacije BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Primož Lončar nabavni manager leta 2020 Podjetje Planet GV in Združenje nabavnikov Slovenije sta na spletni nabavni konferenci razglasila dobitnika priznanja nabavni manager leta 2020. Laskavi naslov je prejel Primož Lončar, direktor nabave in kontrolinga v podjetju BSH Hišni aparati d. o. o. Nazarje. LETA 2001 ZAČEL KOT OPERATIVNI NABAVNIK Primož Lončar je v BSH Hišnih aparatih pred 19 leti začel na delovnem mestu operativnega nabavni-ka, leto kasneje je napredoval na delovno mesto strateškega nabav-nika, nekaj let kasneje pa na mesto vodje skupine v nabavi. V okviru skupine BSH je dve leti delal v Nemčiji na mestu strateškega na-bavnika, po vrnitvi v Slovenijo pa je prevzel mesto vodje skupine v nabavi in leta 2014 mesto direktorja nabave. Septembra lani je prevzel še mesto direktorja kontrolinga. NABAVNA FUNKCIJA V KORAK Z VODILNIMI TRENDI Nabavna funkcija v BSH Hišnih aparatih se v času njegovega vodenja razvija in preoblikuje skla- Pod vodstvom Primoža Lončarja se je nabava v BSH Hišnih aparatih razvila v močno strateško funkcijo. (Foto: BSH) dno z vodilnimi svetovnimi praksa- nabave leta 2014 je Lončar aktivno mi. Organizirana je po principih verige vrednosti in spremljanja ključnih dejavnikov poslovanja (KPI) na operativni, taktični in strateški ravni. Razvoj nabavne funkcije poteka tako na področju poslovnih procesov, zaposlenih, sodelovanja z dobavitelji in zagotavljanja kakovosti kot tudi na področju obvladovanja stroškov. AKTIVNO VPET V GLOBALNO POSLOVANJE CELOTNE DIVIZIJE Od prevzema funkcije direktorja vključen v strateške nabavne odločitve BSH divizije malih gospodinjskih aparatov PCP. Septembra 2019 je napredoval v člana vodstva globalne BSH divizije PCP v sklopu svojih zadolžitev znotraj PCP business administration in s tem postal aktivno vpet v globalno poslovanje celotne divizije. ZAVEZANOST ETIČNEMU POSLOVANJU Letošnji prejemnik nagrade nabavni manager leta deluje v skla- du z etičnim kodeksom Združenja nabavnikov Slovenije. Podjetje BSH Hišni aparati daje velik poudarek skladnosti poslovanja, kar je postala prioriteta dela vseh sodelavcev v nabavni funkciji. Vsi nabavniki v BSH so zavezani k spoštovanju in upoštevanju vseh predpisov, navodil in najvišjih vrednot družbe. Etično poslovanje se izkazuje v poštenem, transparentnem in dolgoročnem sodelovanju z dobavitelji in posledično v pozitivnem poslovnem rezultatu družbe. NABAVA POMEMBNO PRISPEVA K USTVARJANJU DODANE VREDNOSTI Pod vodstvom Primoža Lončarja se je nabava v BSH Hišnih aparatih razvila v močno strateško funkcijo, ki s svojim delovanjem pomembno prispeva k ustvarjanju dodane vrednosti, to pa je bil tudi eden izmed pomembnih dejavnikov pri odločitvi strokovne komisije, da priznanje nabavni manager leta 2020 dodeli prav njemu. Nastasja Kotnik SAŠA INKUBATOR Vez med korporacijami in zagonskimi podjetji Ekipa SAŠA inkubatorja je prejela zlato priznanje SŠGZ za inovativnost, z leve: župan MOV Peter Dermol in direktorica SAŠA inkubatorja Karla Sitar s sodelavci. Septembra je v Velenju potekala podelitev priznanj Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) za inovacije v SAŠA regiji. Tri zlata priznanja so šla v SAŠA inkubator in nagradila zagonski podjetji Autotech (avtomatizacija in digitalizacija proizvodnih procesov) in Evegreen (granulat za brizganje bio razgradljive plastike in naravi prijazna eko sveča), zlato priznanje za inovativnost pa je prejela tudi ekipa SAŠA inkubatorja, ki že tretje leto s konferenco Future 4.0. povezuje večje korporacije in Startu-pe na področju industrije 4.0. VEZ MED INDUSTRIJSKIMI KORPORACIJAMI IN OBETAVNIMI STARTUPI Tretja mednarodna konferenca Future 4.0, ki je potekala 17 in 18. novembra, uspešno povezuje in- dustrijske korporacije z obetavnimi zagonskimi podjetji. Letos se je iz skladiščnega prostora Gorenja preselila na splet in navdušila s popolnoma virtualno izkušnjo, ki je pritegnila 573 udeležencev iz celotne Evrope. Za partnerske korporacije - Gorenje, Kolektor, BSH, Iskra, Esotech in Iskratel - so uspeli izbrati 111 zagonskih podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Albanije, Makedonije, Izraela, Bolgarije, Turčije, Grčije, Avstrije in celo Gvatemale. FUTURE STARTUP 2020 PODJETJE EKTIMO Future startup 2020 je postalo podjetje Ektimo, ki se ukvarja z analizo podatkovnih baz in tako rešuje različne podjetniške izzive. Direktorica SAŠA inkubatorja Karla Sitar je poudarila, da je letošnja konferenca resnično posebna, »saj smo zanjo prejeli zlato priznanje za inovacije gospodarske zbornice in dokazali, da tudi manjše inovativne ekipe lahko ustvarjamo velike spremembe.« Med osrednjimi govorci dogodka je bil letalec, poslovnež in politik Ivo Boscarol, ki je letos registriral prvo povsem elektrificirano letalo in s tem začel novo ero v letalstvu. Barbara Rozoničnik, foto: SAŠA inkubator Savinjske novice št. 4B, 27 november 2020 7 Gospodarstvo, Iz občin BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Epidemija preprečila slavnostno otvoritev novega razvojnega centra V podjetju BSH Hišni aparati praznujejo pet desetletij delovanja tovarne v Nazarjah. To so želeli obeležiti s slavnostno otvoritvijo novega razvojnega centra, vendar so se zaradi neugodnih epidemioloških razmer odločili, da dogodek, ki so ga načrtovali za zadnjo dekado novembra, prestavijo na prihodnje leto. CENTER BO PRIPOMOGEL K OHRANJANJU KONKURENČNOSTI Razvojni center se razprostira na 2.600 kvadratnih metrih in zajema osrednji agilni prostor ter tehnični del. V slednjem se nahaja laboratorij ter oddelek elektronike in pogonov. Po besedah Alenke Grašič, ki je v podjetju odgovorna za odnose z javnostmi, omenjena investicija pomeni utrditev statusa kompe-tenčnega razvojnega centra v kon-cernu BSH. To jim daje možnost nadaljnjega razvoja in proizvodnje ter posledično poleg ohranitve obstoječih delovnih mest tudi nova. Obenem bo pripomogel k ohranjanju konkurenčnosti tako v slovenskem Razvojni center bo pripomogel k ohranjanju konkurenčnosti tako v slovenskem gospodarskem prostoru kot globalnem svetu. (Foto: BSH) gospodarskem prostoru kot globalnem svetu. Celotna investicija znaša štiri milijone evrov. LETO ZAKLJUČUJEJO Z REKORDNO PROIZVODNJO V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, ki velja za največji proizvodni obrat malih gospodinjskih aparatov v Evropi, so v prvem polletju poslovali nekoliko slabše kot leto prej. Glavni razlog za to je bila za- časna zaustavitev proizvodnje zaradi razglasitve epidemije novega koronavirusa. Bili so prva tovarna v državi, ki se je ob razglasitvi odločila za tak ukrep. To se je pokazalo za pozitivno, saj so v času ustavitve proizvodnih procesov skladno s sprejetimi ukrepi za preprečevanje in širjenje okužb uspeli zagotoviti vse pogoje za nemoten potek dela, ko so po dvotedenskem za- prtju ponovno zagnali proizvodnjo. Izpad proizvodnje bodo do konca leta nadomestili, hkrati bodo proizvodnjo zaradi povečanja naročil celo povečali. Pričakujejo rekordno leto, saj bodo poslovni načrt prekoračili za več kot 10 odstotkov od planiranega. V letošnjem letu bodo v nazarski tovarNa 2.600 m2 se razprostira razvojni center in zajema osrednji agilni prostor ter tehnični del. ni izdelali več kot osem milijonov malih gospodinjskih aparatov. Podobno rast proizvodnje načrtujejo tudi za prihodnje leto. Da proizvodnja teče nemoteno tudi v času jesenske epidemije, so poskrbeli za nemoten prevoz delavcev na delo. Sklenjeno imajo namreč pogodbo z zunanjim izvajalcem. Marija Šukalo OBČINSKI SVET MOZIRJE Proračun dan v javno obravnavo, druga obravnava decembra Svetniki občine Mozirje so se okoliščinam primerno na zadnji seji zbrali v kulturnem domu in s tem zadostili pravilom NIJZ glede varne razdalje med osebami v zaprtih prostorih. Najpomembnejša tema seje je bila predstavitev proračuna za prihodnje leto, sprejeli pa so tudi rebalans proračuna za tekoče leto. Letošnji proračun znaša štiri milijone evrov, v prihodnjem letu bo proračun višji za 1,2 milijona. REBALANS POTRJEN Rebalans je bil potreben tako na strani prihodkov kot odhodkov, je povedal župan Ivan Suhoveršnik. Prihodki so se povečali zaradi več prejete dohodnine, pri odhodkih pa je potreba zaradi gradnje knjižnice v šoli. ČISTILNA NAPRAVA IN CESTA Proračun za 2021 je večji od letošnjega, je v obrazložitvi povedal Suhoveršnik, saj računajo na kohezijska sredstva. Sredstva bodo namenjena ureditvi gnilišča in dehidratorja pri čistilni napravi ter širitvi kanalizacijskega sistema za spodnje Loke in pri Šolski ulici. V planu je obnova ceste na Lepo Njivo. Nekaj sredstev bodo kot vsako leto prejeli za sanacijo plazov Svetniki občine Mozirje so sprejeli rebalans proračuna za tekoče in prisluhnili predstavitvi proračuna za prihodnje leto. (Foto: Marija Šukalo) in neurij, določen del morajo za to zagotavljati sami. POMANJKANJE PROSTORA V VRTCU IN ŠOLI Pripravljajo projektno dokumentacijo za širitev vrtca in šole. Zaradi priseljevanja mladih družin v mozirske bloke bo treba dograditi dve enoti pri vrtcu in dve učilnici. Nekaj sredstev je namenjenih tudi gradnji igrišča pri šoli, le da je gradnja ve- zana na razpis Fundacije za šport. »V prvi vrsti pa so v proračunu planirana sredstva za financiranje zavodov, socialo, društva in kolikor ostane, je namenjeno investicijam. Krediti se poplačujejo redno,« je še dodal župan Suhoveršnik. Proračun je dan v javno obravnavo, v drugem branju ga bodo potrjevali konec decembra. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Iz občin, Organizacije LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Dodatna sredstva bi lahko namenili za skupni zgornjesavinjski projekt Predsednica LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) dr. Majda Potočnik in direktorica Zavoda Savinja Ivica Orešnik sta na zadnjem kolegiju zgornjesa-vinjskih županov in županj prisotnim poročali o razdelitvi in porabi sredstev LAS ZSŠD. Seznanili sta jih z dodatnimi sredstvi, za katera lahko kandidirajo zgornjesavinjske občine, obe pa sta podprli skupni projekt vseh sedmih občin. Višina MEJNI PREHOD PAVLIČEVO SEDLO sredstev, ki jih še lahko prejmejo, je dobrih sto tisoč evrov oziroma 15 tisoč evrov na občino. MANJKA SKUPNIH PROJEKTOV Potočnikova je povedala, da imajo občine možnost prejeti še nekaj sredstev, poudarila je, da je treba pohiteti s spremembo strategije in odločitvijo, za kaj bi ta sredstva porabili. Dodala je, da je treba delati na povezovanju občin in da naj bi sredstva šla za skupen Zaključili z vzdrževalnimi deli na obmejnem objektu Z vstopom Republike Slovenije v schengenski prostor je bila ukinjena mejna kontrola na mejnem prehodu Pavličevo sedlo. Od takrat na objektu ni bilo opravljenih večjih vzdrževalnih del, se je pa kazala potreba po obnovi. RUŠENJE DOTRAJANE NADSTREŠNICE Nadstrešnica obmejnega objekta je zaradi preobremenjenosti s snegom v preteklih zimah kazala znake poškodb, ukrivljeni so bili nosilci. Na Direkciji RS za infrastrukturo, ki upravlja z objektom, so se odločili za rušenje nadstre-šnice ter ostala nujna vzdrževalna dela na samem objektu in okolici. Opravljena so bila določena tesarska dela, delna zamenjava strešne kritine, popravilo lesenih ograj, op-lesk fasade in popravilo tlaka pred objektom. Gradbena dela so bila v drugi polovici novembra zaključena, z odstranitvijo dotrajane nad-strešnice pa je zagotovljen varen potek prometa mimo objekta. Med vzdrževalnimi deli je na državni cesti Sestre Logar-Pavličevo sedlo potekala občasna delna in popolna zapora, gradbena dela pa je izvajalo podjetje VOC Celje. Barbara Rozoničnik projekt. Posamezne občine so pri pridobivanju sredstev LAS zelo uspešne, skupnih projektov pa žal nimajo. Predlagala je, da občine podajo predloge, kaj bi izvedle. ZA INVESTICIJE V NASELJIH Eden od predlogov županov je bil, da se ustanovi projektna skupina oziroma zaposli razvojnik, ki bo skrbel za čim večje črpanje sredstev z raznih razpisov. Oreš-nikova jih je seznanila, da stroški zaposlitve niso upravičeni stroški projekta, zato bi jih morale kriti občine. Dodatna regionalna sredstva bodo namreč namenjena investicijam v centrih naselij. Bolj natančne podatke bodo dobili v enem mesecu, ukrepati pa bo treba takoj. OBČINA NAZARJE POTREBNA BO SLOZNOST Zupani so v pogovoru podali nekaj predlogov. Zavod Savinja, ki glede priprav projektov uživa dober status in ugled v regiji, so za- Dobrih 100 tisoč evrov oziroma 15 tisoč na občino je na razpolago v dodatnih sredstvih LAS ZSŠD. dolžili, da se takoj loti priprave skupnega projekta. Predvsem je bilo med debato slišati, da bo za uspešno izvedbo skupnega projekta potrebna složnost vseh sedmih občin, kajti le tako bo viden napredek celotne Zgornje Savinjske doline. Štefka Sem Višje temperature težava za daljinsko ogrevanje Obmejni objekt na Pavličevem sedlu je bil deležen obnovitvenih del, odstranjena je dotrajana nadstrešnica. (Foto: Direkcija RS za infrastrukturo) Člani nazarskega občinskega sveta so se na oktobrski seji seznanili z letnim poročilom družbe Energetika Nazarje za leto 2019 in potrdili program izvajanja javne službe oskrbe s toplotno energijo za leto 2021. V prihodnjem letu sta predvideni investiciji v infrastrukturo za daljinsko ogrevanje na območju gradnje krožišča na regionalni cesti pred vstopom v Doble-tino in na območju gradnje ceste ter prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah. LETO 2019 DRUGO NAJTOPLEJŠE V ZGODOVINI MERITEV Družba Energetika Nazarje, v kateri ima nazarska občina tretjinski solastniški delež, na podlagi koncesijske pogodbe na območju občine izvaja javno službo oskrbe s toplotno energijo. Po podatkih iz njihovega letnega poročila je bilo leto 2019 drugo najtoplejše v zgodovini meritev, hkrati pa sta bila lanska november in december v povprečju najtoplejša meseca v zgodovini meritev. ENERGETIKA NAZARJE LANI KLJUB VSEMU Z DOBIČKOM Zaradi visokih temperatur v času kurilne sezone je Energetika Nazarje iz naslova redne dejavnosti ustvarila izgubo v višini dobrih osem tisoč evrov, ki pa jo je pokrila s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja (kompresorske postaje), pri čemer je ustvarila dobiček v višini 17 tisoč evrov. Lani je bil zaključen stečaj Javnega podjetja Dom Nazarje, Energetika pa je iz stečajne mase prejela dobrih enajst tisoč evrov in tako poslovno leto 2019 sklenila s čistim dobičkom v višini 20.263 evrov. OBČINI NAZARJE LETOS VEČ KOT 33 TISOČAKOV V letu 2021 Energetika Nazarje ne načrtuje investicijskega vzdrževanja. Občini Nazarje bo plačala predvidoma 890 evrov koncesijske dajatve (znesek je odvisen od dejansko prodane toplotne energije) in 33.240 evrov za najem infrastrukture. NK Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 9 Gospodarstvo, Organizacije MOZIRJE Prodajni avtomati z domačimi izdelki postali pravi hit Lokalna samooskrba je v času razglašene epidemije dobila čisto poseben pomen. Vse več ljudi namreč posega po domačih izdelkih v lokalnem okolju, pa naj bo to sadje, zelenjava, mesni ali mlečni izdelki, testenine ali sokovi. KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Predsednik ostaja Rožle Stajner V soboto, 21. novembra, so člani Kluba zgor-njesavinjskih študentov izpeljali volitve v organe svoje organizacije. Predsednik ostaja Rožle Stajner, ki je bil izvoljen tudi za svetnika Zveze študentskih klubov Slovenije in sveta Študentskih organizacij lokalnih skupnosti. Na občnem zboru so potrdili tudi nov logotip kluba. NAČRTI PRILAGOJENI ČASU »Načrti v teh čudnih korona časih so takšni, da nameravamo večino projektov izvesti prek spleta, v skladu z ukrepi vlade in NIJZ pa tudi kakšnega v živo. 2e v prihodnjem tednu začenjamo s sklopom osmih webinarjev, ki bodo potekali vezani na aktualne tematike, torej koronavirus, delo študentov, nekaj pa bo tudi čisto splošnih. Naš namen je čim več projektov izpeljati prek spleta, in sicer webinarje, koncerte, stand up predstave. Vzpostavili bomo tudi klubski strežnik, kjer se bomo lahko vsi študenti povezali, pogovarjali in igrali različne spletne igre,« je o planih spregovoril predsednik. ORGANI KLUBA Za podpredsednico kluba so potrdili Karin Hriberšek, tajnica je Nadja Jelšnik in blagajnik Martin Budna. Član upravnega odbora je Nace Selišnik, člani nadzornega odbora so Blaž Sla-tinšek, Klemen Budna in Denis Kolenc. Predsednik dijaške sekcije je Marsel Lihteneger. Štefka Sem PROSTORA LE ŠE ZA EN ALI DVA AVTOMATA Občina Mozirje je pred časom pri TIC-u uredila pokrit prostor za prodajne avtomate z lokalnimi proizvodi. Prostor se je kar hitro zapolnil in, kot je videti, je prostora le še za en ali dva prodajna avtomata. Kupci se lahko na enem mestu založijo z mesom, mesnimi in mlečnimi izdelki ter domačimi testeninami. V bližini je dostopen tudi jajcomat. POVPRAŠEVANJE SE VEČA TUDI PO KMETIJAH Prodajni avtomati so v dolini prisotni marsikje. Najdemo jih še v Nazarjah, Gornjem Gradu in Lučah. Kupcem je najbolj všeč, ker so jim domači izdelki dostopni ne glede na uro in dan. Povpraševanje po domačih proizvodih pa se veča tudi po kmetijah in pri pridelovalcih. Tekst in foto: Štefka Sem Pokrit prostor za prodajne avtomate z lokalnimi proizvodi pred mozirskim TIC-om je skoraj poln. OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MOZIRJE Med obrtnike in podjetnike razdelili 32.250 zaščitnih mask Rožle Stajner je bil ponovno izvoljen za predsednika kluba. (Foto: osebni arhiv) V začetku novembra je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) v imenu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo objavila poziv za samozaposlene in mikropodjetja z enim do največ štirih zaposlenih k prevzemu brezplačnih zaščitnih mask. 150 MASK NA ZAPOSLENEGA OZS je v imenu ministrstva razdelila pet milijonov zaščitnih mask s ciljem preprečitve širjenja okužbe z novim koronavirusom. Le-te so bile prijaviteljem, tako članom kot nečlanom OZS, na voljo na 62 območnih obrtno-podjetniških zbornicah po vsej Sloveniji. Na mozirski zbornici so dobili 32.250 mask. Prijaviteljev je bilo veliko preveč glede na razpoložljive maske. Prijavili so se kar 303 poslovni subjekti, zato mask ni bilo dovolj za vse prijavljene. Maske so razdelili po vrsti glede na prijave, na enega zaposlenega je bilo na voljo 150 zaščitnih mask. Na območni zbornici v Mozirju je maske razdeljevala sekretarka Darja Jeraj. Tekst in foto: Štefka Sem Zaščitne maske je prejemnikom razdelila sekretarka OOZ Mozirje Darja Jeraj. 10 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Gospodarstvo, Organizacije SANACIJA PLAZU NA CESTI POD GORENJSKIM KLANCEM V tretje gre rado, a tokrat za trajnejšo rešitev Na Direkciji RS za infrastrukturo so končno namenili več sredstev za temeljito sanacijo zelo prometne ceste med Mozirjem in Velenjem čez gorenjski klanec. Projekt je že leta 2018 izdelala družba Andrejc, dela pa so zaupali gradbenemu podjetju Slemen-šek d.o.o. KONEC DEL PREDVIDOMA V ZAČETKU DECEMBRA Pred dnevi so pričeli z odstranitvijo asfaltne prevleke in spodnjega ustroja iz jalovine z izkopom na dolžini več deset metrov. Da bi ne preusmerjali prometa po 5 km daljšem obvozu na Šmartno ob Pa-ki, so s semafori uredili izmenični Izvajalci podjetja Slemenšek d.o.o. v teh dneh sanirajo večkrat poškodovano cesto pod gorenjskim klancem. promet. To začasno stanje s krajšimi zastoji prometa ne predstavlja nevarnosti, se pa že v začetku decembra obeta rešitev pereče prometne zagate. PREJŠNJI POSEGI SE NISO OBNESLI Voznike je že vrsto let vznemirjala poškodba vozišča. Vzdrževalci te regionalne ceste so v zadnjih treh letih poskušali zasilno odpraviti drsenje zemljišča in z njo ceste, a se posegi niso obnesli. Spodnji ustroj profila ceste je zamakala podtalna in meteorna voda, kar je povzročalo pogrezanje in zlom asfaltnega vozišča. Tekst in foto: Jože Miklavc PRIMOŽ BUDNA, ČLAN SVETA KMETIJSKO GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE, OE SLOVENJ GRADEC »Kmetijstvo ni le kvalitetna hrana in prehranska varnost« Magister agrarne ekonomike in univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva Primož Budna z Ljub-nega ob Savinji je bil na nedavnih volitvah v organe Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije izvoljen v svet slovenjgraške območne enote zbornice. Kot član Kmečke liste - društva za razvoj kmetijstva in podeželja zagovarja njihove cilje. Prepričan je namreč, da naša država ne more obstajati brez podeželja. Njegov steber sta kmetijstvo in kmet, za katerega je treba izboljšati gospodarski in socialni položaj ter mu s tem zagotoviti varen jutri. Pri tem pa mu mora biti v pomoč prav Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije. ZBORNICA VEZ MED KMETOM IN DRŽAVO »Kmet potrebuje zbornico, saj je ta vez med interesi kmetov in državo kot zakonodajalko. Znotraj organov zbornice se usklajujejo različni interesi in na njihovi podlagi se izoblikujejo stališča, ki so osnova za pogajanja s politiko. Preko organov zbornice se tako do neke mere lahko vpliva na kmetijsko politiko v korist kmeta, seveda, če se stališča upoštevajo. A pri tem se je potrebno truditi, v \ Primož Budna je dejal, da je kmetu potrebno izboljšati gospodarski in socialni položaj ter mu s tem zagotoviti varen jutri. (Foto: osebni arhiv) da zbornica postane aktivna po meri kmeta in da ne zapade pod vpliv bolj ali manj ležernega in zbirokratizira-nega javnega sektorja, katerega del v resnici je,« je povedal Budna. Dejal je še, da časi za kmetijstvo niso rožnati in bi lahko strokovne službe zbornice - kmetijsko svetovalne službe - poleg strokovnega dela več naredile tudi na področju razvoja in trženja kmetijskih proizvodov ali pa vsaj intenzivnejšega pospeševanja prodaje proizvodov, ki jih trg išče. ZA SPOŠTOVANJE IN PRIZNANJE MALIH IN SREDNJIH KMETIJ »Eni in isti programi, ki temeljijo na potrebah kmetijstva in podeželja, se zaradi nerealiziranosti prenašajo iz leta v leto. Mednje vsekakor sodi neprekinjeno zavzemanje za višje odkupne cene, za manj birokracije, za večji ugled kmeta v družbi, za nižje davke in prispevke. Vse to bi moralo biti že zdavnaj rešeno,« je bil kritičen Budna. Obenem je zagotovil, da se bo zavzemal za priznanje in spoštovanje malih in srednjih kmetij kot osnove ohranjanja poseljenosti in kulturne krajine, predvsem v razmerah težje pridelave, za večje spoštovanje in prepoznavnost kmetijstva, za bolj pošteno razdelitev plačila v cenovni piramidi v korist pridelovalca in seveda za zagotavljanje višje stopnje samooskrbe s kakovostno hrano in s tem večje prehranske varnosti. Ob tem Budna upa, da bodo uspeli ustvariti predloge, ki bodo sprejemljivi in koristni za slovenskega kmeta ter prepričali odgovorne v državi, da bodo sprejemali široko družbeno sprejemljive in koristne zakone in ne le za koristi določenih elit. PADEC CEN PRIDELKOV Tudi odnos kmet - potrošnik je ocenil kritično. »Čas, ko smo razvrednotili vrednote, se odraža tudi v kmetijski pridelavi in predelavi, predvsem pa v prodaji. Obdobje korone je prinesel padec cen slovenskih kmetijskih pridelkov tudi za 30 odstotkov, a potrošniki so za isti pridelek morali plačali precej več kot pred korono. Prihaja tudi do zavajanja s strani trgovcev o slovenskem poreklu hrane, ki pa je pogosto lažno. A zavedati se moramo, da nižje ko bodo odkupne cene slovenskih pridelkov, manj jih bo na trgovskih policah, slabšo in dražjo hrano bo jedel slovenski potrošnik.« KMETIJSTVO JE SKRB ZA SLOVENSTVO Družba mora spoznati, da kmetijstvo ni le kvalitetna hrana in prehranska varnost ter samooskrba, ampak zagotavlja tudi poseljenost podeželja in njegovo socializacijo, skrb za slovenstvo, urejenost kulturne krajine, delovna mesta v kmetijstvu ter posredno tudi izven njega. Nikakor pa ne smemo prezreti niti njegovega pozitivnega vpliva na turizem v dolini. Marija Šukalo Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 11 Gospodarstvo, Iz občin IZBOR NAJSKRBNEJSEGA LASTNIKA GOZDA ZA LETO 2020 NA GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU NAZARJE Ivan Lamprečnik najbolj skrben lastnik gozda v enoti Gornji Grad Ivan Lamprečnik, Ivko, kakor ga kličejo, je pred dobrima dvema desetletjema podedoval kmetijo od očeta Ivana. V tem času je zgradil novo hišo in gospodarsko poslopje. Na posestvu živi skupaj z ženo Tončko in sinovoma. To je na Gornjegrajskem ena redkih kmetij, kjer je priimek lastnika enak imenu kmetije. Posestvo Lamprečnik leži v Lenartu pri Gornjem Gradu, med potokoma Šokatnica in Kanolšica, razprostira se na nadmorski višini od 500 do 1.050 metrov. To je hribovska, ekološko usmerjena kmetija v obliki celka. Celotna velikost celka znaša 87 hektarjev, od tega je 75 hektarjev gozdov ter 12 hektarjev pašnikov in travnikov. V najemu imajo še 2 hektarja travnikov. Poleg gozdarstva je osnovna dejavnost na kmetiji živinoreja, redijo krave dojilje in ovce. NAČRTNO VLAGANJE V GOZD SE JE IZPLAČALO Njihov gozd je imel po eni strani visoke lesne zaloge, po drugi pa je bil za sodobno gospodarjenje z gozdom slabo odprt z gozdnimi prometnicami, zato je bilo treba zgraditi dve novi ces- 75 ha gozdov in 12 ha pašnikov in travnikov imajo na kmetiji Ivana Lamprečnika. Ivan Lamprečnik in njegova lepotica (foto: Franc Strmšek) ti v skupni dolžini 2,5 kilometra ter posodobiti in v delu gozda zgraditi nove gozdne vlake. Del gozdnih prometnic je bil zgrajen tudi s pomočjo sredstev iz programa razvoja podeželja. Da je bila investicija v spravilne poti pravilna, se je še posebej izkazalo ob dveh večjih vre- menskih katastrofah, ki sta leta 2008 in 2017 prizadeli njihove gozdove. Ob teh dveh dogodkih jim je veter podrl 2.900 m3 gozdnega drevja. Les so zaradi že zgrajenih vlak hitro spravili iz gozda. Poškodovan gozd so zgledno sanirali in obnovili, del tudi s sadnjo. PRAVOČASNA SANACIJA VETROLOMA Ivan vsa redna dela v gozdu, torej sečnjo in spravilo, gojitvena in varstvena dela ter vzdrževanje gozdnih prometnic opravi sam in s pomočjo družinskih članov ter sorodnikov. Ob skupnem delu je še posebej pomemben prenos znanja na sinova, ki z veseljem poprimeta za vsako delo. Le ob ujmah so se Lamprečnikovi za sečnjo in spravilo posluževali kvalificiranih izvajalcev gozdnih del, saj sami ne bi zmogli pravočasno sanirati vetroloma. Redno se udeležuje izobraževanj in delavnic Zavoda za gozdove Slovenije, dobro sodeluje z revirnim gozdarjem ter upošteva usmeritve gozdnogojitvenih načrtov. Kot vesten in izkušen gospodar je spoštovan tudi med sokraja-ni. Vsem, ki ga prosijo za pomoč, rad pomaga, v kolikor mu zdravje in čas dopuščata. Med drugim v zimskem času skrbi za prevoznost lokalne ceste. Aktiven je tudi v več društvih. Skratka, Ivan je gospodar, kakršnih si lahko le želimo. Franc Strmšek OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Zaradi sprememb potrebno noveliranje odlokov Gornjegrajski svetniki so na zadnji občinski seji potrdili tri odloke, ki se nanašajo na odmero nadomestila za stavbno zemljišče, komunalni prispevek in kategorizacijo občinskih cest. V skrajšanem postopku so sprejeli še odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije, ki se ji je pridružila Občina Prebold. odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Gornji Grad in elaborat programa opremljanja za občinski prostorski načrt (OPN). Gre za spremembo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka in novelacijo zaradi sprejetja OPN. V odloku je obrazložen obračun Skupna dolžina lokalnih cest v občini Gornji Grad znaša 57.665 metrov. Skupna dolžina zbirnih mestnih in zbirnih krajevnih cest znaša 1.379 metrov. Skupna dolžina mestnih in krajevnih cest znaša 2.885, javnih poti pa 46.000 metrov. Skupna dolžina vseh občinskih cest po novem predlogu odloka znaša 107.929 in se je povečala za 5.756 metrov. PODLAGE ZA ODMERJANJE KOMUNALNEGA PRISPEVKA Občinska urbanistka Lucija Poličnik je svetnikom predstavila prispevka za stavbno zemljišče in osnova za izračun komunalnega prispevka za novogradnje. Višina prispevka, ki ga občani pla- čujejo za stavbno zemljišče, se ne spreminja. UREDITEV OBSTOJEČE KATEGORIZACIJE CEST Občina ima veljaven odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest. Ker je bilo v zadnjih letih na občinskem cestnem omrežju izvedenih več sprememb pri zagotavljanju in izvajanju javnega prometa na občinskih cestah, so bile podane pobude za novo ureditev obstoječe kategorizacije cest ali pa so bila ugotovljena določena neskladja pri obstoječem stanju. Zaradi tega želi občina predmetne spremembe evidentirati z novim odlokom, je poročala Poličnikova. KATEGORIZIRANE CESTE MORAJO BITI V LASTI OBČINE V predlaganem odloku so se popravile osi cest in dolžine cest glede na dejansko rabo v skladu z zakonskimi določbami ter dodale nove občinske ceste. Za te je bil urejen prenos lastništva cest na ob- Pogoj za vse ceste, ki se kategorizirajo na novo, je, da morajo biti v lasti občine ali pa je lastništvo javno dobro, upravljavec pa je občina. čino. Pogoj za vse ceste, ki se kategorizirajo na novo, je, da morajo biti v lasti občine ali pa je lastništvo javno dobro, upravljavec pa je občina. Predlog novega odloka določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti. Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Zgodovina in narodopisje PETER WEISS Tokrat je objavljen drugi del zgodovine cerkve svetega Miklavža (ali svetega Nikolaja) v Ljubi-ji. V nemško pisani knjigi Dekanija Gornji Grad (Das Dekanat Oberburg) je zgodovine vseh cerkev v naši dolini leta 1877 objavil Ignac Orožen (1819-1900), ki je bil v letih 1854-1865 župnik v Mozirju. V tej funkciji je dal pobudo za gradnjo nove ljubijske cerkve, ki je bila končana, kot je napisal sam Orožen, bliskovito. - Urednik tele strani je prispeval prevod (in v oglatih oklepajih nujne opombe) ter fotografijo. CERKEV SVETEGA MIKLAVŽA 1852 je breg, na katerem je stala cerkev, Savinja tako spodjedla, da so se bali porušenja cerkve, zato jo je cesarsko-kraljevo okrajno glavarstvo 11. novembra 1852 ukazalo zapreti. Nato so ob mlinu takoj začeli graditi močen zaščitni zid, tako da je lahko bila služba božja spet 21. nedeljo po binkoštih [= 16. oktobra] leta 1853. Cerkev je 27. junija 1861 posvetil lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek ob asistenci 25 duhovnikov, takoj nato pa je knezoškof v tej cerkvi podelil zakrament svete birme vsem poklicanim birmancem iz podružnice Šmihel. 1858 je bilo sklenjeno, da bodo staro cerkev v Ljubiji porušili in tam zgradili novo v čast svetemu škofu, in sicer zahodno od starega zvonika, torej v smeri od severa proti jugu. Potem ko je bil dosežen tako cerkveni kot tudi politični pristanek, so 31. maja tega leta začeli s kopanjem temeljev za novogradnjo. Pri tem so severno od stare cerkve naleteli na dve človeški okostji, ki sta morda izvirali iz časa kuge leta 1682. 2. junija je bila prebrana zadnja sveta maša v stari cerkvi; takoj ko se je končala, so cerkev izpraznili in jo do 4. junija popolnoma porušili. 2e 7. junija je dekan Mihael Plaskan, župnik pri cerkvi svetega Frančiška Ksaverija v Radmirju, slavnostno položil temeljni kamen za novo cerkev, in sicer v navzočnosti 9 župnikov in velike množice, nato pa se je gradnja nadaljevala tako bliskovito, da je bila nova cerkev 29. septembra zvečer že pod streho. Naslednje leto, 1859, so cerkev obokali in ometali, leta 1860 so jo tlakovali s kamnitimi ploščami in isto leto dokončali tudi vsa mi- Ignac Orožen o Ljubiji (2) zarska, ključavničarska in steklarska dela na cerkveni stavbi. 1861 je dobila cerkev nov glavni oltar, ki ga je naredil Andrej Cesar, s kipom svetega Miklavža, ki ga je na Dunaju izdelal Hanns Gaßer, in novo prižnico. Stare, popravljene orgle je cerkev kupila na Brezju, nove pa so bile cerkvene klopi in omara v zakristiji. Tako urejeno cerkev je 27 junija 1861 posvetil lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek ob asistenci 25 duhovnikov, takoj nato pa je knezoškof v tej cerkvi podelil zakrament svete birme vsem poklicanim birmancem iz podružnice Šmihel. Prvo mašo je slovesno obhajal takratni braslovški dekan Mihael Stojan. Kronogram ECCe tabernaCVLVM Del! [= latinsko »To je Božji tabernakelj!«; = 1861] naj bi poznejšim rodovom oznanjal leto, v katerem je bila ta cerkev v glavnem dokončana in tudi posvečena. Nova cerkev, dolga 12 sežnjev [= približno 23 metrov], je sezidana v enostavnem gotskem slogu, v kakršnem je izdelana tudi oprema. Vsa dela v zvezi s to cerkvijo - z izjemo kipov svetnikov - so opravili domači delavci in umetniki. Cerkev stoji na Korenakovem zemljišču. Anton Hlačun, lastnik Korenakove kmetije, je dal zemljo, potrebno za gradnjo cerkve, pod pogojem, da se bo zanj in za njegovo sorodstvo tu vsako leto na stroške cerkve brala ena sveta maša. 1861 je bil pri cerkvi založen kapital v višini 100 goldinarjev, in to za eno večno mašo za Martina Vrhovnika, po domače Fideja, z Gneča. 1866 sta bila za znesek 560 goldinarjev postavljena nova stranska oltarja, na desni [pri Orožnu gledano od oltarja; = evangeljski, ženski] svetega Ožbalta in na levi [pri Orožnu; = epistelski, moški] svete Ane. Cerkev svetega Nikolaja v Ljubiji z zahoda. Bila naj bi gotska, vendar so leta 1861 naredili v tem slogu le koničaste loke v okenskih odprtinah. Za to cerkveno gradnjo, ki jo je izpeljal Luka Mi-kek, po domače Čokan, in za vso navedeno notranjo opremo je bilo porabljenih 4558 goldinarjev in 53 krajcarjev. Za plačilo tega zneska je bil uporabljen za to namenjeni gradbeni fond 1200 goldinarjev in volilo približno 100 goldinarjev Matija Goričarja, po domače Makseta. Vse drugo je bilo zbrano s prispevki občine Ljubija in s prostovoljnimi prispevki župnije Mozirje in sosednjih župnij, pa tudi z drugimi velikodušnimi darovi. Tudi potrebni gradbeni les so dobili z zbiranjem, vožnje pa so bile opravljene zastonj. 1873 je bila za 150 goldinarjev v vasi Ljubija prodana parcela, velika približno 62 kvadratnih sežnjev [= 224 kvadratnih metrov], na kateri je nekoč stala mežnarija. Tega leta je bil povišan zvonik, ki je dobil novo pločevinasto streho in je bil zgrajen v ustreznem slogu, za kar je bilo porabljenih nad 1400 goldinarjev v denarju. [...] Trenutno [= pred letom 1877] ima cerkev poleg že omenjene mežnarije in njive vinograd v Kolovratu, ki ga sestavljata dva dela, katerih površina znaša skupaj 1173 kvadratnih sežnjev [= 4234 kvadratnih metrov]. Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 13 Oglasi, Nasveti Dobro je imeti banko, ki te podpira v vseh razmerah Trenutne gospodarske razmere podjetjem prinašajo veliko negotovosti, nove izzive in zahtevajo razmislek o tem, kako naprej. Dobro je, če imate ob sebi banko, ki sledi trendom, ki vas skuša razumeti in vas lahko podpre tudi v teh zahtevnih časih. S celovitimi rešitvami in s strokovnimi nasveti, ki jih lahko ponudi banka, boste izzive lažje premagovali ter ohranjali stabilnost vašega poslovanja. Pravi nasvet v celotnem življenjskem ciklu podjetja in v vseh okoliščinah Vsako podjetje za svoje poslovanje potrebuje poslovno banko. Je finančni partner na celotni poti vašega podjetja in vas lahko podpre ne le z bančnimi storitvami, ampak tudi s podjetniškimi nasveti, ki vam lahko pomagajo pri iskanju rešitev za finančne izzive poslovanja. V NLB postavljajo danes svetovanje v središče poslovnega odnosa s podjetji, kot pojasni Martina Dežman, svetovalka za pod- jetja v Poslovanju za mikro podjetja v NLB: »V NLB poslovni pristop temelji na svetovalcih za podjetja, ki spremljamo vaše poslovanje, dobro poznamo lokalno podjetniško okolje, v katerem poslujete, in vam nudimo celovito obravnavo na enem mestu. Iz celovitega nabora banč-no-finančnih storitev vam pomagamo izbrati prave rešitve ter ponudimo brezplačen podjetniški nasvet, ki temelji na znanju, strokovnosti in izkušnjah. Razumemo težko likvidnostno situacijo, v kateri ste se znašla podjetja, in vam bomo z veseljem prisluhnili. Pomagali vam bomo pogledati na posel tudi iz drugih zornih kotov, razmisliti o pomembnih okoliščinah in skupaj z vami poiskati najustreznejšo pot za premostitev likvidnostnih težav.« Poslovni paketi z naborom storitev, ki jih podjetja najbolj potrebujete Osnovne storitve, ki jih podjetja najpogosteje uporabljate in potrebujete za sodobno poslovanje, so v NLB združili v NLB Poslovna paketa Osnovni in Celoviti. Oblikovana sta tako, da vam poenostavita pregled nad stroški in pocenita vsakodnevno opravljanje bančnih storitev. Tako v paketu za določeno število prejetih in izvedenih plačil mesečno na primer ne plačujete provizij. Paket lahko dopolnite po svoji izbiri s storitvami s popustom in drugimi ugodnostmi. Med njimi je NLB Poslovna kartica Mastercard s polovično članarino za prvo leto, ki jo odslej lahko tudi dodatno zavarujete za primer izgube ali kraje. Oba paketa vključujeta napredne digitalne storitve, ki omogočajo nemoteno poslovanje tu- di v času omejevanja fizičnih stikov. Večino bančnih storitev lahko opravljate brez obiska poslovalnice v e-banki NLB Proklik ali mobilni banki Klikpro, s prodajnim mestom POS pa svojim strankam omogočite varno brezstično plačevanje s karticami ali mobilno denarnico NLB Pay. V času večjih likvidnostih potreb je za podjetja dobrodošla možnost sklenitve Hitrega kredita in Hitrega limita v Klikpro, do likvidnostnih sredstev pa lahko hitro pridete tudi s prodajo terjatev v spletni aplikaciji f E-odkup terjatev. Za nujne banč- ^ ne storitve so vam 24 ur na dan, Ü vse dni v letu na voljo tudi banč- '¡t niki na video klicu. ä Postanite del NLB poslovne skupnosti in izkoristite 6-meseč-no brezplačno vodenje poslovnega paketa Osnovni in Celoviti za nove stranke. Svetovalci za podjetja v NLB vam bodo pomagali izbrati paket, ki najbolj ustreza vašim potrebam. • www.nlb.si/podjetja • www.nlb.si/poslovna-mreza-podjetja PRAZNIČNE DEKORACIJE IZ RECIKLIRANIH MATERIALOV Okrasni venček V decembrskih številkah Savinjskih novic vam bom z idejami pomagala praznično okrasiti vaš dom z uporabo materialov, ki jih že imate doma. Popeljala vas bom skozi postopek izdelave in vam predstavila nekaj zamisli za ustvarjanje in obdarovanje, ki so namenjene vam - ljubiteljem ročnih del in ustvarjalnosti. Tokrat bomo izdelali okrasni venček, ki bo v vaš dom pripeljal praznično vzdušje veselega decembra. Potrebujemo: • Zgoščenko ali trši barvni karton, • barvni papir, • lepilo za papir, • gumbe, • dekorativni trak, • vrvico, • pištolo za vroče lepljenje, • svinčnik, • škarje. Postopek: 1 Zgoščenko položimo na barvast papir ter jo obrišemo. Obrisan krog nato izrežemo, ga namažemo z lepilom ter ga prilepimo na zgoščenko. 2 Dekorativni trak naberemo s prsti, ga zavijemo v pentljo in stisnemo. Z ožjim dekorativnim trakom pentljo na sredini močno ovijemo ter zavežemo. 3 Na barvni papir narišemo malo večji drevesni list in ga izrežemo. Papir nato prepogi-bamo kot harmoniko in ga na eni strani stisnemo ter zalepimo z lepilom za papir, da ohrani obliko. 4 Gumbe, pentljo ter izdelane liste razvrstimo po zgoščenki na želeno pozicijo ter jih s pištolo za vroče lepljenje prilepimo. Na zadnjo stran zgoščenke prilepimo vrvico, da bomo lahko naš ven-ček obesili. Venček je tako gotov. Pozabavajte se in pustite vaši ustvarjalnosti prosto pot. Po želji dodajte trakove, bleščice, papirnate kroglice, papirnate svaljke ... Ida Kotnik, vodja ročnodelskega krožka Vrba Nazarje 14 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Politika, Organizacije, Iz občin i PROJEKT MOJE DELO.MOJA POKOJNINA Med žensko in moško pokojnino 16-odstotna vrzel Povprečna pokojnina žensk v Evropski uniji je kar 30 odstotkov nižja od povprečne pokojnine moških. V Sloveniji je stanje sicer nekoliko boljše, pokojninska vrzel med spoloma v prid moških namreč znaša 16 odstotkov, kar je še vedno veliko. K problematiki je pristopilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj s projektnim partnerjem Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. S projektom Moje delo.Moja pokojnina želijo ozaveščati o pomenu odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino in varno starost. VIDIK SPOLA TUDI V POKOJNINSKO REFORMO Odpravljanje pokojninske vrzeli med spoloma je ena od prioritet EU. Izvajalci s projektom naslavljajo problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi, izpostavljajo njene glavne vzroke in poudarjajo pomembnost vključitve načela enakosti spolov v pokojninsko politiko. Ključno je zmanjševanje razlik med ženskami in moškimi na trgu dela, plačah ter zagotavljanje enakega položaja skozi celotno življenjsko obdobje. Strokovnjaki poleg tega poudarjajo, da morajo vidik spola upoštevati tudi pokojninske reforme. OBVEZNOSTI ŽENSK VPLIVAJO NA PLAČO IN POKOJNINO Ženske imajo zaradi nižje bruto plače, pogostejših prekinitev zavarovanj, obdobij brezposelnosti in dela s krajšim delovnim časom v povprečju nižje pokojninske osnove kot moški. Pogosteje prejemajo nadomestilo plače kot enako stari moški, še posebej mlajše ženske, kar je najverjetneje povezano z odsotnostjo zaradi starševskega dopusta in nege bolnih otrok. Raziskava je pokazala, da bi v Sloveniji današnje mlajše generacije žensk še vedno lahko bile ob upokojevanju v bolj neenakem položaju kot enako stari moški. IZVEDENA KVALITATIVNA ANALIZA O POKOJNINSKI VRZELI V okviru projekta Moje delo.Moja pokojnina je bila izvedena tudi kvalitativna analiza o pokojninski vrzeli, ki jo je pripravil Inštitut za razvojne in strateške analize. Tudi ta je pokazala, da so še vedno prisotne razlike med ženskami in moškimi glede okoliščin, možnosti ter izbir na kari-erni in življenjski poti. Ženske še vedno v večji meri kot moški skrbijo za otroke in se posledično tudi pogosteje odločajo za delo s krajšim delovnim časom. To seveda vpliva na višino plače in kasneje pokojnine. Tatiana Golob z- M. Vera Pečnik, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije: »Žal drži, da je izračun pokojnine za nepoznavalce pokojninskega sistema, torej za večino, zelo zapleten. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije vedno pomagamo z odgovori in z nasveti, če le dobimo vprašanja te vrste. Si pa v ZDUS-u predvsem prizadevamo za dvig pokojninske osnove, ki je bila do sedaj nižja od 57 odstotkov, kar je nesprejemljivo. Dosegli smo, da se s 1. januarjem 2021 pokojninska osnova poveča za 1,5 odstotka, še vedno pa zahtevamo, da se v štirih letih dvigne vsaj na 63,5 odstotka, dolgoročnejši cilj pa je 70-odstotna osnova. Zato vsem, ki se bližajo upokojitvi, priporočam, da naj vedno zahtevajo informativni izračun v več variantah. In, če zdravje in delovni pogoji dovoljujejo, je vredno počakati na boljšo osnovo, saj se leta preživeta v pokoju, podaljšujejo in vsak evro kar nekaj pomeni. Glede tega, da so pokojnine žensk nižje od moških, pa je treba pogledati širšo sliko. Lahko predvidevamo, da je vsaj do neke mere to posledica dejstva, da je bilo v Sloveniji zelo veliko žensk zaposlenih v tekstilni industriji, kjer so bile plače precej nizke. Lahko pa rečem, da to ni veljalo za podjetje Elkroj, ki je bilo dolga leta nad povprečjem panoge, zato so naše sodelavke, ki so večino let pustile v Elkroju, danes uživalke kar solidnih pokojnin. Se ne v daljni preteklosti je tudi veljalo, da so ženske veliko pogosteje ostajale doma pri bolnih otrocih, številne so zaradi varstva za več let odložile službo. Upam, da si danes mladi pari takšne obveznosti pravično delijo in da imajo ženske možnost dosegati takšne plače kot moški, kar bo tudi pripomoglo k izenačenju pokojnin. Če pa ne, pa je treba v boj za pravičnejši sistem, kajne?« OBČINA RECICA OB SAVINJI Sprememba odmere komunalnega prispevka Odlok in program opremljanja stavbnih zemljišč za odmero komunalnega prispevka na območju občine Rečica ob Savinji je bil sprejet v letu 2017, v letu 2018 pa je pričela veljati nova prostorska in gradbena zakonodaja. Na oktobrski seji se je rečiški občinski svet seznanil z novim odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine in ga potrdil. DRŽAVA POENOTILA CENE NA ENOTO Sistem za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ostaja v glavnem enak, sprememba je v tem, da je država poenotila cene na enoto. Glede na predhodni odlok je sprememba pri neto tlorisni površini, ki se zamenja z bruto tlorisno površino. Občina lahko z različnimi faktorji regulira višino prispevka. Predlagane so nekatere občinske oprostitve in pretekla vlaganja. Za posamezno vrsto komunalne infrastrukture je uvedena prispevna stopnja zavezanca, enaka na območju cele občine. VIŠINA KOMUNALNEGA PRISPEVKA SE BISTVENO NE SPREMENI Na Občini Rečica ob Savinji sledijo cilju, da se višina komunalnega prispevka bistveno ne spremeni glede na prejšnje stanje, odlok pa je naravnan usmerjevalno k stanovanjski in drugi gradnji, kar naj bi bilo privlačno za investitorje. Odmero komunalnega prispevka je sicer potrebno uskladiti z določbami nove uredbe najpozneje do 30. marca prihodnjega leta. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 15 Ljudje in dogodki, Organizacije ifle*4a/t ¿me*, Novembra Pred 50 leti OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ Občinska skupščina je na oktobrski seji ocenila polletna gospodarska gibanja. Kljub temu, da se je povečal obseg poslovanja, je gospodarstvo občine ustvarilo za 4 % nižji dohodek kot lansko leto v prvem polletju. Industrijska proizvodnja je ostala na istem nivoju kot lani. Izvoz industrije se je povečal za dva odstotka. Ekonomičnost je nekoliko padla. Rentabilnost se je zelo povečala, saj je porastla za 57 %. Produktivnost dela je porastla za 11 %. Število zaposlenih se ni povečalo, dejstvo pa je, da se tudi ni znižalo, kar je bil v zadnjih letih ob podobnih ocenjevanjih stalen pojav. Osebni dohodki so se v poprečju povečali za 18 %. Pred 40 leti POVEČAN ZDRAVSTVENI DOM V NAZARJAH Že nekaj časa se zdravstveni delavci v Nazarjah borijo s hudo prostorsko stisko. Sedaj so izgledi, da se bo vendarle premaknilo na bolje. Pripravljeni so okvirni načrti za dograditev in opremo. Tako naj bi pridobili prostor za fizioterapijo, laboratorij in dve specialistični ambulanti. Ob tem velja povedati, da naj razširitev doma v Mozirju izpade iz tega srednjeročnega obdobja. Ker so razmere tudi v mozirskem zdravstvenem domu kritične prav zaradi prostorske stiske, se velja ob tem zamisliti! Pred 30 leti ŽALOSTNE CVETKE V nesreči spoznaš človeka, to je staro ljudsko reklo. Pa še res je, kar se je dokazalo v novembrskih hudih poplavah! Ko je sosed pri sosedu videl svoj cirkular (žago), je seveda ves vesel vprašal, kdaj jo lahko pride iskat, saj je njegova, pa se je moral kar za glavo prijeti, ko je vrli sosed dejal, da je žago potegnil iz vode in je torej njegova. Od kdaj spere voda tudi lastništvo? Po Mozirju in okolici so se pojavili jastrebi v takih jatah, da jih doslej še niso videli niti najstarejši ljudje. Nekateri so se specializirali na hiter odvoz platanic, drugi na razne druge predmete, tretji na stroje in še bi lahko naštevali. Posel je cvetel, čeprav bi po vsej verjetnosti morala kakšna služba vsaj vprašati, od kod jim vse to! Pripravila Tatiana Golob ■ V SPOMIN Jože Božič 1938 - 2020 V sredo so svojci na njegov zadnji dom na pokopališču v Gornjem Gradu pospremili Jožeta Božiča, prejemnika zlatega grba občine. Rodil se je v Gornjem Gradu, kraju, ki ga je imel zelo rad in mu je namenil ogromno časa ne le z udejstvovanjem v društvih, ampak z urami in urami, ki jih je prebil ob izdelovanju maket hiš, kozolcev, planinskih koč, celih kmetij, jih s tem ohranjal za zanamce in s tem ustvaril neprecenljiv prispevek k zbirki ljudske umetnosti. Jože Božič je kot priučen ključavničar 34 let delal v ljubljanskem Litostroju. Ko se je bližal čas upokojitve, se je navdušil za les. S svojo natančnostjo in modelarsko žilico je kovino zamenjal za tople materiale iz narave in gozdov pod Menino planino. Njegove skorjevke, kašče, mli- ni, žage venecijanke, gozdarske koče in kozolci, pa tudi čebelnjaki, kapelice, jaslice in cerkve so postali verodostojni modeli arhitekture naše preteklosti. Svoja dela je razstavljal po Sloveniji, Avstriji in Italiji. Dolga leta je imel stalno razstavo v Nazarjah, njegova dela pa so na ogled tudi v gornjegrajskem Zavodu Stanislava. Vse od upokojitve leta 1993 je bil gonilna sila dogajanja v Društvu upokojencev Gornji Grad. Znal je voditi in tudi zabavati. Več kot dva mandata je bil predsednik, pred tem je bil podpredsednik. Za svoje delo je prejel zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Aktiven je bil tudi v domačem gasilskem društvu kot orodjar. Zelo rad je imel glasbo in že kot dvanajstletni fantič je igral trobento pri godbi na pihala. Ljubezen do Gornjega Grada in njegovih krajanov je izkazoval že v mladosti, ko se je v nekdanjem Sokolskem domu, kasneje Partizanu posvečal mladim in vodil smučarsko šolo. Izobrazil se je še za fotografa in bil nekaj časa fotograf tudi na porokah. Vedno je občudoval lepote narave in cvetje. Vso to lepoto je rad ujel v objektiv. Veliko se je ukvarjal s fotografiranjem krajev in hiš ter izdelal razglednice, s katerimi je želel ohraniti spomin nanje. Prijatelji in znanci se bodo Jožeta spominjali kot šaljivega človeka, ki se je ob vsakem srečanju znal pošaliti z vsakim, nikoli pa ni pozabil pokazati tudi skrbi za sočloveka. Z ženo Dano sta bila trden in spoštovan par več kot petdeset let. Vzgojila sta dva srčna otroka in bila ponosna stara starša svojim vnukom in pravnukom. Pogrešali ga bodo vsi, še najbolj njegovi najbližji. Njegova šaljiva narava in življenjska energija pa bosta ostali v njegovih izdelkih, ki bodo spomin nanj ohranjali živ za vedno. Tekst in foto: Štefka Sem BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE V MOZIRSKEM GAJU Vse pripravljeno za prižig lučk V Mozirskem gaju je vse pripravljeno, da prižgejo 1,6 milijona pisanih lučk in s tem obiskovalcem omogočijo nepozaben in pisan obisk parka. Dogodek je sedaj odvisen od epidemioloških razmer, ki zaenkrat pete Božične bajke Slovenije ne omogočajo. ČAKAJO NA SPROSTITEV OMEJITEV Prepovedi prehoda občinskih meja in združevanja ljudi na javnih mestih sta tisti, ki Gaj in podobne objekte držita zaprte. Ob ugodnejših razmerah bodo samo pritisnili na stikalo in park bo zažarel. Predsednik Ekološko hortikul-turnega društva Mozirski gaj Darko Bele je dejal, da »si ne moremo privoščiti, da bi ob sprostitvi razmer dejali, da smo mislili, da jih ne bo- do sprostili in zato nismo pripravili parka na ta čudovit decembrski oziroma zimski čas. Se posebej ob dejstvu, da smo dobili konkurenco v Arboretumu, kjer so se tudi začeli ukvarjati z lučkami.« ZAČETEK OB ODPRTJU OBČINSKIH MEJA Upravljavci bodo park odprli, če ne decembra, pa vsaj januarja ali februarja, ko bodo odprte občinske meje vsaj v okviru regije in odpravljena prepoved zbiranja na javnih mestih. Uradne otvoritve ne bo, v prvih urah bodo domačini deležni brezplačnega obiska. Posebno pozornost bodo namenili prodaji vstopnic preko interneta, da se izognejo čakalnim vrstam. Benjamin Kanjir 16 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Kultura LIKOVNA USTVARJALKA BLANKA BOZIC S predstavitvijo del na razstavah odpre svoj notranji svet Blanka Božič iz Letuša je likovna ustvarjalka, ki je za čopič in glino poprijela v tretjem življenjskem obdobju. Zase pravi, da je likovne talente v sebi nosila že iz otroštva, pozneje jih je le razvijala in dopolnila. Zelja po znanju in zavedanje, da so koraki v ta svet težki in dolgi, jo je pred leti pripeljala v Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal Rečica ob Savinji. Tu se ji je odprl svet likovne kulture na nov način, svoje znanje je nadgradila ob različnih mentorjih. Veliko izkušenj pa je pridobila z samostojnim raziskovanjem, vztrajnostjo in željo po izvirnem. NAJLJUBŠA STA JI AKVAREL IN KIPARSTVO Ustvarja v različnih tehnikah, a najljubša sta ji akvarel in kiparstvo. Dotik gline jo sprošča in ji ponuja veliko možnosti izražanja. Ob njeni obdelavi se zateka v živalski in figuralni svet. V slikarstvu pri njej vsebinsko prevladujejo pokrajine in njeni izseki. »Predvsem akvareli razkrivajo moje občudovanje narave, ki velikokrat postane podoba predelanih doživetij in vtisov. Stalnica v mojih pokrajinah je voda, ki je vir življenja. Fascinira me predvsem njena zrcalna površina. Ob razmišljanju na skrivnosti globin pa je voda element, ki me navdaja s tesnobo. V svojih delih pozornost name- V projektu Zlate palete je Blanka Božič prejela več kot deset certifikatov kakovosti v različnih tematskih sklopih in bronasto ter zlato paleto na področju kiparstva. (Foto: Marija Šukalo) njam predvsem svetlobi,« je povedala likovnica in podpredsednica društva Gal, ki je za svoja dela prejela številna priznanja. ŠTEVILNA PRESTIŽNA MEDNARODNA PRIZNANJA Njeni akvareli in kiparski izdelki so bili na mnogih razstavah tako v Sloveniji kot v tujini. Je tudi dobitnica številnih prestižnih mednarodnih priznanj. Za dela v akvarel tehniki je prejela certifikate na mednarodnih festivalih akvarela v Švici, Albaniji, Ukrajini, na Poljskem ... Tudi v projektu Zlate palete, ki ga pripravlja Zveza likovnih društev Slovenije, je Božičeva prejela več kot deset certifikatov kakovo- sti v različnih tematskih sklopih in bronasto ter zlato paleto na področju kiparstva. Priznanja zanjo niso le kos papirja ali kovine, tem- stega časa, za pozabo trenutkov, ki ti grenijo vsakdan, so pa zato razstave njegovo pravo nasprotje. Nenazadnje se pred avditorijem, pred prijatelji, svojci in popolnimi neznanci razgališ. Odpreš svoj notranji svet, v katerega smejo le izbranci. Ti trenutki za razstavljavce niso prijetni, so pa del, kateremu se ne moremo izogniti in ob zaključku dogodkov posamezniku prinašajo bogate izkušnje,« je o predstavljanju del povedala Božičeva, ki je letos prevzela tudi vodenje krovne organizacije Zveze likovnih društev Slovenije. PRIZADEVALA SI BO PROJEKTU ZLATA PALETA OBDRŽATI LESK V to so jo prepričali predstavniki društev, zato se bo zavzemala za njen glavni cilj. To je povezovanje ljubiteljskih likovnih društev in dvig ljubiteljske likovne dejav- Plavajoča hobotnica (foto: osebni arhiv) Akvareli razkrivajo njeno občudovanje narave, ki velikokrat postane podoba predelanih doživetij in vtisov. (Foto: osebni arhiv) več odraz uspeha. V nagrajenih delih se namreč skriva del nje, njena zgodba, ki jo pri ustvarjanju vplete v delo. RADA POKAŽE SVOJA DELA POVSOD, KAMOR JO POVABIJO Božičeva rada pokaže svoja dela povsod tam, kamor jo povabijo. Tako je imela že veliko število samostojnih in skupinskih razstav. A čeprav ima že ogromno izkušenj z organizacijo, je dejala, da je priprava takega dogodka vedno stresna in adrenalinska, vpeta so tudi čustva. »Lahko rečem, da je likovno ustvarjanje med ljubiteljskimi ustvarjalci ustvarjanje za dušo, za druženje, za preživljanje pro- nosti na višjo kakovostno raven. Prednost pa bo dajala organiziranju likovnih prireditev, izobraževanj, tekmovanj. »Zadovoljna bom, če bo zveza v mojem mandatu dobila svoj prostor na zemljevidu likovne kulture v tej meri, da bodo razstavljena dela privabila na ogled v galerije širše množice, tudi tiste, ki se s tovrstno dejavnostjo ne ukvarjajo, a radi zaidejo v galerije, ker cenijo likovno kulturo,« je bila optimistična predsednica in poudarila, da si bo prizadevala osnovnemu projektu Zlata paleta vrniti ali bolje rečeno obdržati lesk, ki ga je imel in ga je vreden. Marija Šukalo Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 17 Ljudje in dogodki KO SE TOMAŽ PODBREGAR LOTI OBLIKOVANJA LESA, SE DELU PREDA DO POPOLNOSTI V lesu z napakami se skrivajo najlepši motivi Tomaž Podbregar s Homca je že od malih nog v stiku z lesom. Živi namreč na kmetiji v bližini gozda. Sam zase pravi, da mu je bila na tak način ljubezen do lesa položena v zibelko. Po končani osnovni šoli se je sicer izučil za avtomehanika, a, kot kaže, je imela usoda z njim drugačne načrte. Zaposlil se je v lesni industriji in skozi leta začutil, kako bi lahko s pridom uporabil odpadno lesno surovino. OBVLADA SKORAJ VSE »Prihajam iz družine rokodelcev. Že dedek je izdeloval koše, oče se prav tako loti vseh vrst opravil. Ljubezen do ustvarjanja sta privzgojila tudi meni. Sam se lotim tudi krovstva, varjenja, zidanja. Praktično skoraj vse. No, za štedilnikom se ne znajdem. Kuharija mi ne gre od rok,« se je pošalil Podbregar in poudaril, da ga delo v delavnici sprošča. Ko se loti oblikovanja lesa, se delu preda do popolnosti. Ob ustvarjanju se mu ideje kar same porajajo. A nikoli ne ve, kakšen izdelek bo nastal. To je namreč odvisno od materiala in trenutnega navdiha. Tomaž Podbregar: »Prihajam iz družine rokodelcev. Že dedek je izdeloval koše, oče se prav tako loti vseh vrst opravil.« (Foto: Marija Šukalo) LES SADNEGA DREVJA Za svoje izdelke uporablja predvsem les sadnega drevja in les z napakami. Povedal je, da se prav v teh kosih skrivajo najlepši motivi. Sprva se je oblikovanja lotil ročno. Pozneje si je izdelal stružnico, ki mu je odprla večje možnost oblikovanja novih izdelkov. Tako so nastale tudi lesene sveče. Predmete struži iz surovega lesa, potem pa jih celo leto suši in kontrolira. Njegovo delo in rokodelske umetnine je moč opaziti na sejmih v domači občini. Da bi svoje izdelke pokazal širši javnosti, si želi manjši razstavni salon. V GORAH NAJDE MIR Med tednom je ves prosti čas v delavnici, ob nedeljah pa rad gre v gore. Na pot se odpravi z družino ali prijatelji, pogosto pa z rečiškim planinskim društvom, v katerega je včlanjen že nekaj let. Najraje se poda v dvatisočake, ker obožuje skale. Prehodil je že dobršen del tako Kamniško--Savinjskih Alp kot Julijcev. Na Triglavu je stal več kot petnajstkrat. Osvojil je tudi nekaj tujih vrhov. V gorah najde mir, sprostitev in si napolni baterije. Marija Šukalo Pri izdelavi je potrebno veliko natančnosti. (Foto: osebni arhiv) IDEJE POSREDUJEJO TUDI STRANKE »Včasih dobim kakšen zanimiv kos lesa, iz katerega ne vem, kaj bi izdelal, postavim ga v kot in ga opazujem, dokler ne dobim ideje. Mi pa tudi prijatelji dajo zanimive ideje in izzive. Aktivno ustvarjam zadnjih nekaj let, sem pa že prej poizkušal narediti kakšno stvar,« je povedal o svojem delu. Izpod njegovih rok nastajajo novoletne smrečice, različne posode, rezalno servirne deske, »gusarske« skrinjice, nočne lučke, solni-ce, ure, obešalniki, zidarske žlice, sekire na pladnju »za presekat« (za postrežbo žganja). Loti se tudi vrtnih garnitur. Za svoje izdelke uporablja predvsem les sadnega drevja in les z napakami. Povedal je, da se prav v teh kosih skrivajo najlepši motivi. Iz surovega lesa rezka elemente, ki jih nato suši in kontrolira. (Foto: osebni arhiv) Tomaž Podbregar rad pokaže svoje izdelke tudi širši javnosti. (Foto: Marija Šukalo) 18 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Ljudje in dogodki i Markantno brezno Klemenškov pekel Solčavska panoramska cesta je turistični biser, ki ponuja bogato kulturno, etnološko in naravno dediščino preko različnih točk obiska. To območje je sicer del alpskega sveta, a ponuja tudi veliko značilnosti kraškega sveta. Med njimi najdemo kraške jame, brezna in zijalke. Ena izmed bolj mar-kantnih je Klemenškov pekel, brezno v bližini Klemenče domačije v Podolševi. NARAVNA DODATNA PONUDBA IZLETNIŠKE KMETIJE Izletniška kmetija Klemenšek nudi čudovit razgled na dolino in okoliške vrhove. Poseben pečat kmetiji dajejo strehe, ki so v celoti prekrite z macesnovimi deskami. Kmetija obiskovalcem nudi veliko, tu Klemenšku (1158). Pozimi prihaja iz njega hlap, da drevje nikdar ne zmrzne in postane ilingasto (ivje). Iling imenujejo tudi zmraznico.« Brezno so prvi raziskali jamarji iz Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. Leta 1973 so jo pregledali do globine 130 metrov. Naslednje leto so ga v dveh akcijah raziskali do dna na globini 310 metrov. S to globino danes zaseda 43. mesto na globinski lestvici najglobljih brezen pri nas, v preteklosti pa je brezno veljalo za eno izmed najglobljih jam v tedanji Jugoslaviji. NEDAVNO DOLOČILI NOVO KOTO JAME V knjižici Brezna, ki jo je izdalo Društvo Panorama, je zapisano, da je vhod v jamo dolg 5 m in ši- Vhod v jamo je dolg 5 m in širok povprečno 1,5 m. nedaleč od nje pa se nahaja brezno Klemenškov pekel (Klemen-čji pekel) oziroma po domače Kle-menč pekel. ENO NAJGLOBLJIH BREZEN V JUGOSLAVIJI Brezno, ki je star požiralnik voda z nepropustnih kamnin, se nahaja sredi gozda blizu Klemenškove peči. Ob topljenju snega in ledu ter ob večjih količinah padavin je voda z erozijsko močjo razširila prvotne špranje. Brezno so širili in poglabljali tudi zemeljski premiki s podori. O jami je v knjigi iz leta 1926 Savinjske Alpe, ki jo je uredil Fran Kocbek, zapisano: »Pekel pri kme- Člani jamarske reševalne službe pri reševalni vaji iz brezna vil je, da ta bila napačno izmerjena in določena. Ugotovljeno odstopanje je bilo kar za 220 m. Planinska zveza Slovenije želi imeti nove in bolj natančne karte jam, na njih pa tudi najbolj markantne, med katere sodi Klemenškov pekel. O BREZNU ZAPISANA TUDI LEGENDA V knjigi Savinjske Alpe je zapisana legenda o Klemenškovem peklu. Ta pravi: »Nekoč so pri Kle-menšku orali na praznik Najdenja sv. Križa (3. maja). Na ta dan kmetje navadno praznujejo. Naenkrat pa so jim voli ušli in so tekli proti Peklu ter skočili v globoko jamo. Čez nekaj časa pa je prinesla voda jarem pri Pečovskih studencih na dan.« Roman Mežnar, foto: Bernard Štiglic rok povprečno 1,5 m. Dolžina brezna je 455 m, začne se s 50-metrsko vertikalo. Ta se razširi v večjo dvorano, nato si sledijo 8- do 80-metr-ska brezna in dvorane. Te so polne podornega kamenja. Iz zadnje dvorane, ki je skoraj na nivoju reke Savinje, vodijo rovi na vse strani in so bolj ali manj povezani. Po stenah je obilica sigaste sadre snežno bele barve. V jami so tudi kapniki iz jamskega mleka ter arago-nitni ježki. Predsednik Jamarskega kluba Tirski zmaj Bernard Štiglic je nedavno s posebno merilno tehniko izmeril novo koto jame. Ugoto- Dolžina brezna je 455 m, začne se s 50-metrsko vertikalo. Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 19 Organizacije, Šport PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE Z novim vodstvom postavljajo nove temelje Mozirski planinci so se sredi leta zbrali na izrednem občnem zboru in izvolili nov upravni odbor društva. Izvoljeni na čelu z novim predsednikom Boštjanom Goličnikom so se takoj lotili dela. Z NAJEMNICO KOČE DOBRO SODELUJEJO Ravno v času, ko je društvo dobilo novo vodstvo, je potekal razpis za izbiro najemnika Mozirske koče na Golteh. Kar nekaj se jih je zamenjalo na tem mestu v zadnjem času, zato so vse moči vložili v iskanje primernega. Le-ta naj bi zopet vrnil dobro ime, kot ga je koča včasih že imela. Po poteku razpisa so pogodbo o najemu koče podpisali z Alenko Vetrih, s katero odtlej zelo dobro sodelujejo, saj se je v tem, čeprav kratkem času pokazala kot odlična gostiteljica. UREJUJEJO LASTNIŠKA RAZMERJA MOZIRSKE KOČE Zemlja, na kateri stoji koča, ni vsa v njihovi lasti, ampak je del od enega izmed šmihelskih kmetov. Vodstvo si je zato zadalo nalogo, da se uredijo lastniška razmerja in da društvo pridobi lastništvo zemlje, na kateri koča stoji. Zadeva se sicer vleče že več let, predvsem zaradi kategorizacije zemljišča. Postopku se je pridružila tudi Planinska zveza Slovenije. Sedaj je bil dogovor z lastnikom zemlje dosežen, zato bo lahko dru- Sestrice Vodovnik in Šmihelski zborček so se podali na Mozirsko kočo, kjer so imeli veselo urico. di leta, načrta izletov niso izdelovali. Tudi zavoljo dejstva, da je bila tovrstna dejavnost v času koronavirusa zaradi izpolnjevanja pogojev s strani NIJZ težje izvedljiva. So pa se nekateri člani priključevali sosednjim društvom in z njimi obisko- SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Točke za Zajca na prvi posamični tekmi Člani planinskega krožka na pohodu po Šmihelu štvo zemljišče v zemljiški knjigi vpisalo na svoje ime. V tem času okoli koče geometri pripravljajo vse potrebno, da se stvari speljejo in dokončno uredijo. Prav tako je člane, predvsem novega gospodarja Lovra Lesjaka, čakalo kar nekaj dela v sami koči. Potrebno je bilo urediti elektro regulacijo peči in ogrevanje stavbe. Mozirska koča je zelo dobro in številčno obiskana. Na željo nove najemnice so zato za kuhinjo nabavili velik pomivalni stroj, ki ji bo olajšal delo. NA POHODE SAMO NAJMLAJŠI Ker je bilo novo vodstvo postavljeno šele sre- vali načrtovane destinacije. Ko so se osnovnošolci lahko vrnili v šolske klopi, je znova zaživel planinski krožek. Z mentorico Zalo Acman so se podali na pohode po okolici in s tem krepili svoje zdravje. Ob izboljšanih epidemioloških razmerah se bo vodstvo društva skupaj z drugimi člani lotilo izdelave programa dela za naslednje leto. Gotovo bo pester in primeren dolgoletnemu delovanju društva, ob energiji, ki jo bodo v svetlejšo prihodnost vložili vsi, s predsednikom Boštjanom Goličnikom na čelu. Benjamin Kanjir, foto: Zala Acman Timi Zajc je na ekipni tekmi skakal bolje kot na posamični. Z ekipno tekmo se je preteklo soboto v Wisli začela 42. sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. Slovenijo so zastopali Timi Zajc, Peter Prevc, Anže Lanišek in 2iga Jelar. Dan kasneje je sledila posamična tekma, na kateri je po prvem skoku na prvo mesto kazalo na slovenske stopničke Anžeta Laniška. V drugo Lanišek ni prikazal najboljšega skoka in je tekmo končal na šestem mestu, Timi Zajc je bil 23. Slovenci so na ekipni tekmi osvojili šesto mesto, najboljši posameznik je bil član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc. Po prvi tekmi v sezoni je povedal: »Z ekipnim rezultatom ne moremo biti ravno zadovoljni. Pri sebi sem naredil napredek, že v prvi seriji sem neke stvari izboljšal, finalni skok pa je že bil tak, s katerim bi bil na jutrišnji tekmi zadovoljen.« Štefka Sem 20 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Organizacije, Zahvale, Oglasi Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se ogrne, zame pa pomladi ni. ZAHVALA Za vedno se je od nas poslovil brat, svak, stric in boter Jože REMŠAK p. d. Polčki iz Homca 5 28. 2. 1947 - 15. 11. 2020 Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem korona času kakorkoli pomagali. Hvala za darovane svete maše, sveče, za ustna in pisna sožalja. Hvala gasilcem PGD Pobrežje ob Savinji, pogrebni službi, g. župniku ter Rezki in Tonetu. Posebno pa se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju na intenzivnem in dializnem oddelku bolnice Celje za njihov trud in potrpežljivost. Iskrena hvala vsem reševalcem, posebno še g. Davidu. Vsi domači Župnijska karitas mozirje - šmihel Darilca in voščilnice za osamljene in bolne Varovanci so izdelali manjša darilca, Župnijska Karitas Mozirje -Šmihel pa jih bo poslala starostnikom. (Foto: Alenka Brezovnik) Slovenska karitas v teh dneh gače. Priklenjeni smo na doma- obeležuje tri desetletja delovanja. Teden Karitas, ki poteka do nedelje, 29. novembra, bodo obeležili delovno. V Župnijski Karitas Mozirje - Šmihel so se obeležitve lotili na inovativen način. BREZ DRUŽENJA IN DOGODKOV V ŽIVO »Letos je zaradi epidemije in številnih omejitev popolnoma dru- če okolje, brez druženja, brez dogodkov v živo. A to še ne pomeni, da lahko postanemo neaktivni, brezbrižni. Veliko lahko naredimo tudi, če so omejitve,« je dejala vodja Alenka Brezovnik in dodala, da je obiskovanje starejših onemogočila epidemija. Zaradi tega so stopili v stik z Varstveno delovnim centrom SAŠA in bivalno eno- OHC1NA NAZARJE NjlMzIEMUtU OBČINA NAZARJE, OBČINSKI SVET Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI) Številka: 110-0009/2020 Datum: 19. 11. 2020 Na podlagi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) in 22. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Muzej Vrbovec, Muzej gozdarstva in lesarstva (Uradno glasilo ZSO, št. 14/04) in 22. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/17) objavlja Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Nazarje JAVNI RAZPIS ZA DIREKTORJA/DIREKTORICO JAVNEGA ZAVODA MUZEJ VRBOVEC, MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih izpolnjuje tudi naslednje pogoje: - ima univerzitetno izobrazbo ustrezna smeri, - ima najmanj pet let delovnih izkušenj, - pozna področja dela muzeja, - ima sposobnost organiziranja in vodenja dela v muzeju, - aktivno obvlada slovenski jezik, - aktivno obvlada angleški ali nemški jezik. Kandidati morajo poleg pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev predložiti tudi program dela muzeja za mandatno obdobje. Mandat direktorja traja pet (5) let z možnostjo ponovnih imenovanj. Imenovani kandidat bo nastopil funkcijo direktorja s 1. 5. 2021, delovno razmerje pa bo sklenil za določen čas, za čas trajanje mandata. Javni razpis se objavi 27 11. 2020 na spletni strani Občine Nazarje, v glasilu Savinjske novice in na Zavodu za zaposlovanje. Pisne prijave z dokazili je potrebno poslati od 27 11. 2020 do vključno 7 12. 2020 v zaprti kuverti na naslov: Občina nazarje, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom: »Javni razpis za direktorja Muzeja Vrbovec - ne odpiraj«. Kandidati bodo o odločitvi občinskega sveta o izbiri obveščeni najkasneje v 15. dneh po seji občinskega sveta, na kateri bo izbira opravljena. Predsednik KMVI Janez Štiglic to v Mozirju, kjer so jim izdelali priročna darilca. Ta bodo z voščilnico poslali na domove starejših in osamljenih ter jim tako dali vedeti, da niso sami. SLIŠIM TE »Letošnje geslo tedna Slišim te je kot nalašč za današnji čas. A to lahko beremo tudi kot »čuječ sem«. Ob tem pa se moramo vprašati, ali sem dovolj čuječ, ali opazim obraz nasmejanega otroka, prijatelja ali solzo in bolečino osame v starčkovih očeh,« je med drugim povedala Brezovnikova. Marija Šukalo Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 21 p Zahvale Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Za vedno v naših srcih boš ostal in kot angel varuh povsod nas varoval. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata in pradedija Janeza VERBUČA po domače Konečnik 3. 6. 1939 - 12. 11. 2020 Zapustil nas je po težki bolezni. Iskreno se zahvaljujemo za darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala njegovi osebni zdravnici dr. Fürst, Lindi, patronažni medicinski sestri Sonji in osebju v bolnišnici Topolšica. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku Sandi-ju Korenu in Kristjanu Gostečniku za lepe poslovilne besede ob zadnjem slovesu na pokopališču. Vsi njegovi Pogumno si čašo sprejela, grenkobo, gorje - vse za dobro si vzela. S trpljenjem razvila si srčno dobroto, ki tudi vsem nam si jo dala za doto. ZAHVALA V 98. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Milena Jožefa PUST (Matjaž) 28. 2. 1922 - 18. 11. 2020 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Karmen, sestri Sonji, Ireni in ženi Martini za vso pomoč. Hvala tudi župniku Sandiju, pogrebni službi Morana in vsem za darovane maše in sveče. Vsi njeni Ko v krogu življenja pade list na tla, se vrne h koreninam, kjer čakata ga mir in tišina, kjer mine vsaka bolečina. V SPOMIN Stanko FLERE 1955 - 2017 23. novembra 2020 minevajo tri leta, odkar se je tiho poslovil od nas. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate. Vsi tvoji Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč... Le mir in pokoj mi dragi želite in zame prižgite lučko v spomin. ZAHVALA Poslovil se je naš dragi Pavel NOVAK 5. 8. 1936 - 15. 11. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in z nami delite bolečino njegovega slovesa. Hvala za besede spodbude, izrečena soža-lja in zapise v žalni knjigi. Najlepša hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Bog vam povrni za darovane sv. maše, sveče in cvetje. Ohranite ga v lepem spominu. Žena Marija, hči Magda in sin Andrej z družinami 22 Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanjo so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradedka Antona MARKUŠA 14. 12. 1940 - 8. 11. 2020 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Sandiju za pogrebni obred in pogrebni službi Morana. Posebna zahvala dr. Nevenki Praznik, ki je bila edina vez med nami in očetom. Vsi njegovi Kronika, Zahvale, Oglasi i Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je... (T. Pavček) ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in prababica Ivana PRESEČNIK 13. 12. 1930 - 11. 11. 2020 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala celotnemu osebju doma starejših Deos Gornji Grad, pogrebni službi Morana, pogrebcema in gospodu župniku Ivanu Šumljaku za opravljen obred. Vsi njeni IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZAGORELO V KUHINJI Čeplje: 18. novembra ob 13.21 je v Čepljah zagorel kuhinjski element zraven štedilnika na trdo gorivo. Do prihoda gasilcev PGD Bočna je lastnik uspel sam pogasiti začetni požar, gasilci pa so element dokončno ohladili in pregledali okolico štedilnika. • ZMEREN POTRESNI SUNEK Solčava: 24. novembra, nekaj minut čez peto uro zjutraj, so se-izmografi državne mreže potresnih opazovalnic zaznali zmeren potresni sunek magnitude 2,1. Žarišče potresa je bilo 50 km severno od Ljubljane, v bližini Solčave. Potres so čutili posamezni prebivalci Solčave, Luč in Ljubnega ob Savinji. Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu z nami ostanejo. (Janez Medvešek) V SPOMIN Jožefi in Jožetu MIKLAVCU 1927 - 2014 1927 - 2018 1. decembra bo minilo šesto in 27. novembra 2020 drugo leto ..., odkar ni več med nami dragih staršev, mame Pepce in ata Jožeta, po domače Avguštinova iz Trnovca. Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, postojite ob njunem grobu in prižgete svečo spomina. Pepi, Marjan in Alojz z družinami Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 23 Pogrebna služba - cvetličarna MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 «muiAi.mordMj.ii E-mail: info(Qmararta.ii Aleksander Steljluv' h 11 JI p **! •Vb \ v v o S1 .11 » -o h ii s i H O 11 4 - h e ■ JI * i ii il ss 0 i j jI* z**--- m. L" Hft NAJMLAJŠE MZ> fflMkfl&iM Ift PRAVILNO REŠENIMI V$••ANKAMI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE JE Bit ŽREB NAKLONJEN MAŠI JUHART, TER 61, UUBNO OB SAVINJI. NAGRAJENKA PREJME NAGRADO PO POŠTI. ZVAJ PA VESELO NA DELO! SLEJ KOPIJE J 00 ŽREB NAKLONJEN TUDI TEBI POVEŽIŠTWW, DA VIDIŠ, KAJ SE BO PRIKAZALO. ČE JE NALOGA PRETEŽKA, PROSI ZA POMOČ STARŠE. SLIKO IZREZI IN POŠLJI NA: SAVINJSKE NOVICE, ŠMIHELSKA CESTA 2, 3330 MOZIRJE DO TORKA, t. DECEMBRA 2020 NE POZABI PRIPtŠATI SVOJIH PODATKOV OME, PRIIMEK, NASLOV IN TELEFONSKO ŠTEVILKO ENEGA OD STARŠEV). NAGRADO PODARJA PIKAPOLONICA D T C D I I I i V 1 T Savinjske novice št. 48, 27 november 2020 27 fD a un S S Ht 52. o < 0 ro' 3 (B 5' ■H 1 ÎP M m 3 rti 3 ■TD Ui fi Cl ÏP 3 S ,2. nt' S £ v T tO V ■s-o 3 & C ■D & un s Ë 3 o =7* t^i 5 - 5 w — EJ S- 9 i 2 ET C 6 S frS 5 I C" ' S S'13 tv G g: ; el M Ej gî. Ežm -i Z J- S < K* ir □ S iT rt t 3 TJ *e O ■j: — rt' iS |t 3 v š Ï- — Si n i i / X u n L 3 IA tf f 1 SI H r*

3 3 .a i, 3 i 11 * S-l lia*? l^i i I? E S I Ï 3 i i ï s'£ " 2 ; is1 D. 3 a 12 S f*| ŠH [iS L T a. 3 S- s é i š il I B | £ f. i iT Il t ii « -i - r K 2 ET D K" it; ; c Ï 3 T; i ; i i < 5 ^ "=! — « « t r' r ft h f I s i? it: s ; - i s ^ ^ S § s-? DA. naročam se na tiskano izdajo Lednima Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi faiuna. Naročilo vefjs do moje pisftfr odpovedi. Ime i n pri i me k_ M Bilo v Telefori/GSM Datum Podpis w Poitnina p loč j na po pogodbi Ît. 31/MS SAVINJSKE NOVICE Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje