132. številka.
Ljubljana, sredo 13. junija.
X. leto, 1877.
Imlmja vsak (Ikii  tsvaeiu* poi.....ijk*   .a dneve po pra-zuiciii, tur vt.-ljn po pošt: prejemali m a v 11ro-ogerak o dežel« za Mlo leto Ifi %Ul., M pol Ista S tfld
m« 6etrt letH 4 *ld   —  la  L j ubijano  l.rez pošiljanja u* doui za celo leto 13 tflii., m ćetrt leta 3 rta, 80 kr., za en muaoc 1  *ld. 1(» kr.   Za pošiljanje mi dom s« nteoa 10 kr. za mesec, 80 kr. ta ćetrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode aditelje 01 ljudskih Aolah in trn dijake velja »nilana MU i 11 sicer : Za Ljubljano za fietrt lota U g I d. 50 kr., po posti prujouian za ćetrt lota 3 *ld. — Za oznanila se plaćaj« od cotiriBtopno pet;t-vrote h" kr., će to oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ćo se dvakrat iri 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj »e u;vole iranktrati. -- Rokopisi se M vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovuj hiAi nt. 8 »gledališki stolba" Opn/niltvo, na katero naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, irztuniis,, t. j. administrativno reći, jo v „Narodni tiskarni" r Kolinanovoj hiši.
Telegrami ,,Slovenskemu Narodu."
Peterburg 12. .juniju. Otići jalno rusko poročilo pripoveduje, da so Rusi s svojo vojsko rekognoschrali turško pred-trdujave pri Kursu mej hudim streljanjem turške brambene vojske.
London ri. junija. Eteuterjevo tele-gralsko ageiltstivo poroča i/ Aten, daje narodna skupščina na otoku Kandiji sklenila orožje prijeti za hrambo pravic tega otoka preti Turkom. Splošni upor je takoj pričakovali.
Atene 12. junija. V Spira so na
raznih   krajih  mej  grškim prebivalstvom
vzdignili se upori proti Turkom. Uporna gibanja rasto in se poveličujejo.
Erzerum .s. junija. („k. Fr. Pr.B) Turški glavni kvartir stoji v dobrih polnjenji h pri Zevinu. Pričakuje so vsak čas glavna bitka z 1 vtisi.
Aleksanclrijtl 11. junija. Turške vojne ladije, katere bodo sprejele in v Carigrad prepeljale "egiptovsko poiiioelio vojsko, prišle so semkaj.
Vojska.
1K nasilja poročila se slavjanskega bojišča liijso sicer posebno imenitna, u vendar važna. Telegrami naši kazijo namreč, da so se tudi Grki koncem odloČili zu boj, kurje uže dolgo pričakovati bilo. Isto tako so Uusi pred Kur-s o m delo začeli in v ognji Ogledali si sovražnika. Nizko pod K;ii' om, pod Oltijem blizu jErzeruina v Aziji pak stoji en del ruske voj tike uže Muktar-paai nasproti in poseben po- j ločevulce ,.N. Fr. Pr.*1 poroča, da 86 vsak čas j
pričakuje večja bitka. Doidaj je nam telegraf še it i j naznanil.
'/, Dunava nij razen malih prestrelk h tega do onega brega nič važnega.
Na črnogorskem bojišči od 1. in 5. t. m. ulj tudi nič večjega boja bilo. V jugu ho Crnogorci Turke dobro oklestili, v severu, pri KrstCU so se, kakor vinuo, preVOČini umaknili malo v goro in čakajo Turke v dolgej soteski Dugi. Dokler Turki  te soteske ne-
mojo, ne morejo se /. nobeno zmago hvaliti. In dozdaj je nemajo,
Iz Bukarešta se „N. Kr. Pr." telegra-
lira: Uuski generalni štab dela prav pridno, ali nij še končno skleneno, kedaj bode ruska vojska vzdignila se. Velikih vojaških dogodkov pred 'JO. junijem nij pričakovati. lluska inten-danca je vse kontrakto /a dolgo časa naredila.
Volilen oklic naših nemškutarjev.
Stara lisica, čeki od svojih zaničevani narodni izdajavec Dež man zopet dela in piše z vsemi štirimi, da bi naše ljudstvo za pelpil. Naredil je OkIjC mi naše, kmete io laže In liujskn, kakor spodaj poročamo. Za denes ta n e ni š k u ta rs k i perfidni oklic natisnemo k.r cel, da se ne bode reklo, da se ga bojimo. ObžhnO bomo nanj odgovarjali, za denes pa samo nekoliko opomnimo.
Ko je Dežinan na Dolenjskem za državni zbor kandidiral, obetal je železnico in njegovi prijatelji so obetali hribe in doline kmetom. Kaj je držal Dežinan, kaj nem.škutarji ? Nič, kakor da so se sami Dežinanovi tovariši norce delali pri nekej avdijenci iz železnice in volilcev!
Ko so bile volitve za trgovinsko zbornico, so neniškutarski agitatorji lehkover-
nim krčmar jem in obrtnikom lagal i, da patenta ne bode treba več plačati, če volijo nemškutarje in no Slovence.
Kaj so držali V Nič.
Nemškutarji pripovedujejo, kako jo bilo nekdaj gospodarstvo ceneje, nego jo denes. Res je. Ali mi vprašamo: da li jo to samo p ri n a s, ali je povsod ?
Poglejmo na Štajersko, kjer Nomci, nemškutarji, ustavoverci, Dežinanovi prijatelji g OB podarijo. Tam tudi je bilo leta lSt.3 potrebščine samo 933.430 gold., a leta 1877 je tam uže 8,917.830 gold., torej cele iri ■ nilijono več ! !!
Na Koroškem, kjer tudi Nemci vladajo, je stvar ravno taka, in sploh povsod,, ker čas in potreba tako naneseta.
la> tega še manjka, da nemškutarji ne-obetajo, da bo spet „pet krav za en groš," kadar oni do večine pridejo. Nekdaj je vedro vina veljalo pet dvajsetic, zdaj velja deset goldinarjev in več. Butec ali pa polito en nepošten jak, kdor pravi, da smo Slovenci tega krivi.
Sicer pa čujmo, kako nemškutarji pridi-gujejo in si mislijo „lisica g osi-m":
Kmetje !
Gotovo bodete pri priliki prihodnjih volitev od neke stranke naprošeui, ravno tiste može voliti, kakor do zdaj.
Da bodete pa sami lehko proudarili, ali bi to v vašo korist bilo, ako bi vi ravno tako može zopet volili, kakor dozdaj, naj se vam tu pokaže, kaj vam je dosedanja večina v deželnem zboru, to je naredna slovenska stranka napravila.
Ta stranka, katera se smiraj narodna imenuje in vam druzega nič, kakor laž pruvi, je našo revno kranjsko deželo v zadnjih desetih letih, v katerih jo  večino  v deželnem
IV** tek.
Prižigalec.
(Bouian, v angleškem »pisala  M i hh   M. (! u m ui i u s, poslovenil J.) 1) r u y i dol.
Trinajsto poglavje
Gospod Amory se je skoro naravnost za-sinijal, pogledal je Viljema prvikrat prijazno in blngosrčno, kar se je njegovemu lepemu obrazu tako lopo podajalo, ter je vskliknil: „Tolikti o blebetanji na kopališči ! Ne sinem, mislim, dalje govoriti o drugih znamenjih srčne razmere, katero je eden izmej vaju izdal. A ne glede na to, dragi Sullivau ! lehko mislite po \sej pravici,   d.i brez truda pridobite srce
mlade g<» pit e in njeno premoženje, 6e ravno še oboje čuvata gospica in njen oče. Vi ste mlad mož, ki se je uže dobro pomagal, in ste za kupčijo tako spretni, da, kot slišim, Btari go-
spod no more shajati brez vas. Ce se z zalim j vašim licem, s krepko vašo postavo in du-I ševnimi vašimi lastnostmi ne prikupite niladej Igospici toliko, da bi ne mogla biti brez vas, i krivi ste vi sami tega."
Viljem se je zasmija!. „Ko bi to nameraval, ne poznam nobenega, s katerim bi se rajši posvetoval, kol z vanu; a čestiti gospo-tirne, zastonj so vse prikupljive nade, katere mi delate."
„ lli e/vspe. ue pač ne bodo, če ste vi mož, za kakoršnega sem vas imel, odvrnil je go- j spod Amory. Misliti ne morem, da bi bili vi tak norec — (ne zamerite mi, prosim, da rabini takti oster izraz) ter ne bi videli, ni I se oprijeli ponuđene prilike, da bi veljali mej svetom tolike, kolikor vam gre po rodu, odgoji in osobnih spretnostih. V mladosti ste se
pridno UČili ter ste v Indiji pridobili si tolikoj bogatstva, da z velikim kapitalom, s katerimi razpolagate, ste lehko \ malo letih eden prvih j kupcev,   na   svetu.   To vso vam res ne bode |
precej odprlo najvišjih krogov naše aristokracije, a zveza t gospico Klintouovo vam bi precej pripravila veljavo, katero bodete komaj dosegli po mnogoletnem trmlapolnem delu. Tako bi vi s petindvajsetim letom dospeli v vsakem oziru do najvišjega vrhunca, po katerem sploh morete hrepeneti. Tudi nijste živeli šest let brez vse ženske družbe, da ne bi bili razmerno občutljivi za tako nenavadno prisrčnost in lepoto, ki odlikujete gospico Klintouovo. Navadno mislijo, da moža, ki se je čtvz dolgo let vrnil iz tuje dežele, lehko vjaino prva krasna rojakinja, v katere družbo je prišel slučajno. Komaj se bode kdo čudil, čo vas vabi tako prikupljiva mičnost, ki se le redkoma nahaja celo v tej deželi krasnih gospej. Tudi iiij mogoče, da bi bili vi šest let delali pod indijskim sobnem, sedaj pa bi ne znali ceniti nepričakovanega, pa srečnega in častnega koma s\o,ih opravil, lehko pridobljen pokoj svojega truda, čegar največjo plaedo bode lepa vaša nevesta.
zboru imela skoraj popolnoma pokončala, kakor vi lehko iz sledečih številk izprevidite:
Leta 1865 je bilo potreba za bolnišnico 41.300 gld. letos velja tista bolnišu ca 59.700 gl.
Leta 1865 je bilo za najdenee potreba 19.G00 gld, letos stanejo najdenei 50.700 gld.
L. 1865 je bilo potreba /a norišnico 6400 gld. letos velja norišnica 20 800 gld.
L. 1805 je bilo potreba za posilno delavnico 28.700 gld. letos stane 47.600 gld.
L. 1705 se je dalo za podporo okrajnih cest 10.000 gld. letos pa 25.000 gld.
L. 1865 so stali uradniki in pisarnice deželnega odbora 18.700 letos pa stanejo 37.200 gld.
L. 1860 je gledišče (Theater) v Ljubljani stalo 2800 letos pa stane 8683 gld. Kaj vam, kmetje gledišče v Ljubljani koristi'
Nij zadosti vseh teh stroškov, letos je še narodna slovenska večina sklenila popotnega učitelja z letno plačo 2100 postaviti — kaj mi tacega potrebujemo!
Ta je ravno tako nepotrebno, kakor je bilo nepotrebno, da je deželni odbor 10.000 gld. M bukve izdal katere sedaj nihče ne kupi.
Če se je pri vsaki reči toliko denarja več izdalo, je očividno, da so stroški naše dežele od leta 1865 do denes od 198 300 gld. na 622.300 gld narastli; to je trikrat toliko, kakor leta 1865. Ta narodna večina je tako slabo gospodarila, da so stroški v 12 letih to je od leta 1865 do leta 1877 se za 424.000 pomnožili.
Mi vas vprašamo tedaj: katera večina deželnega zbora je bila boljša, tista kranjska katera je do leta 1865 vsako leto samo 198 300 gld. izdala, ali pa slovenska, katera v enem letu 622.300 gld. potrosi, akoravno je sedaj v naši deželi vse slabše, kakor poprej.
Kmetje 1 katero stranko hočete li voliti? Ali tisto, katera je dobra gospodarila in vam 12°/n naklade napravila ali drugo, katera je tako ravnala, da vi denes 58 °/0 deželne na-klude na direktne davke in 40l70 deželne naklade na indirektne davke morate plačati, dasiravno je tudi že en del deželnega premoženja zastavljen? Te številke dokazujejo in mi upamo, da vam je jasno, katero stranko bodete volili.
Ako bi eden ali drugi vendar še ne verjel, da se tako v prihodnje ne sme več delati, kakor v pretečenih 12 letih, naj se vam še sledeče pove:
Narodna slovenska večina deželnega zbora je sklenila v pretečenem zasedanji novo norišnico sezidati, katera bo 500 000 gold., to je pol milijona goldinarjev veljala. Kdo bo to plačal? Nobeden drugi, kakor vi, kmetje, in veliki posestniki! Duhovniki so lehko temu nasvetu dr. Bleivveisa pritrdili, ker duhovniki davka ne plačujejo!
Zakaj pa se mora taka  nova norišnica
sezidati? Samo zato, da bode neke Slovence, kateri do sedaj le životarijo, z drago plačo preskrbela. Ako bod« te tedaj tiste poslance ■Opel volili, kakor so bili dnsednj, se bo norišnica še letos sezidala in vi bodete — plačali.
Mi smo vsi Kranjci in torej tudi vneti prijatelji naše mile domovine, a ravno zato hočemo njo obvarovati strašne nesreče, katera ji žuga, ako bo zana prej še ta stranka vladala, katera pod geslom: .,Narodnosti in vere'4 samo za svoj žep skrbi. Ako hočete, da se vam take grozovitne naklade ne napravijo, in ako hočete, da se bo v prihodnje i deželnim denarjem pravično gospodarilo, ne volite tedaj take može, kateri bi svoj glas dosedanjim poslancem dali.
Mi vam priporočamo sledeče, poštene in vestne može, kateri naj bodo naši volilni možje : i. t. d.
Oct <i*rnoj?orNl4<i» mrl«* 3. jun.
[Izv. dopis.]
Kako Črnogorci vestno od daljnih krajev na svoje straže hodijo ali se brzo na knježev poziv pri svojih bataljonih zbero, pisal sem vam zadnjikrat. Zadnji mesec so se bili zopet dvakrat vrnili in razšli, napotili so se le, kadar je od katere strani nevarnost grozila. Zdaj stoje nekoliko pomnoženi na Hercegovske) meji. Zunaj malih plenečih čet nij še nobeden oddelek trčil na Turka. (To je bilo 8. junija, drugi dan so se uže bili. Ur.) Večina vojske je stala doma in obdelovala zapuščena polja, nič nij motilo mirnega praznovanja „vaskrsenja in trojičnega dneva". Ta dva praznika in sv. Petra Črnogorci znano -uito veselo slave: Svojo mnogokrat raztrgano vsakdanjo obleko premenijo z dragoceno pošito, ženske se snežno belo, srebrno pokovani samokres, s karniolastiin kamenjem posajeni srebrni pas poiščejo iz zaprašenih skrinj; — v takej prazničnej obleki se udeleže službe božje. Po ta dan obilnejšemu obedu pohode moški vse znance in prijatelje ter pri polnej vinskej čaši si žele dobre praznike. Po polu dne nekateri zunaj vasi streljajo na privezanega petelina, drugi se z lepšim spalom zbirajo pri guvni in tukaj pevajoči enomerne narodna pesni, ženske odgovarjajo z visokim glasom, pričnejo ples. Oro in kolo se pričneta s prav dolgimi, počasnimi koraki in le kadar je petje bolj živo, tačas se tudi pod rameni se držeči hitreje za sučejo; pri poskočki pa lovi moški svojo z gibčnimi nogami se vrtečo nevesto, katera se mu izpolzi mnogokrat izpod rok,
dokler si on ne prilovi poplačni poljubek, ob enem plesalec sproži svoj dobro nabiti samokres, ne mnogo oziraje se na bližnje gledujoče. Marsikatera L'rnogorkii umno iniinično, z zaljubljenim pogledom in kaz.-ijurimi rokami svo-!6gH plesalca draži in se potem bliskoma v novic na drugem kraju guvna, ne i/gubivši mero svojega plesa, zavrti. Se ve da pri kritičnem opazovanju se te pogorske plesalke ne sme primerjati našim hrzopetnim Slovenkam, — tem vendar še nijso kos.
A morda sem se premnogo odstranil; hotel sem Vam le pisati, da smo tukaj še dosto mirni, ali bode tuli tako ostalo, kadar Rusija Dunav prekorači, tega se dozdaj ne more razvideti. Tudi pri Miriditih Turki baš nijso mnogo vspešnega opravili, ker bo zapustili njihovo glavno mesto, tedaj jim črnogorska pomoč nij tako silno potre ma; pa ker še vedno OrnagOra orožja pričakuje, je slutiti, da bo to za Miridite, občujejo vsaj neprestano z njim, akoravno večje ekspedicije nij bilo še.
Sicer sem opazoval, da prijateljstvo mej Miriditi in Črnogorci nij preveliko; v prvič so prvi katoliki, na njih vpliva menda mnogo italijanska propaganda, katera vzdržuje tamo italijanskega p. frančiškana, ki je ob enem knježev tajnik iti gojitelj otrok kapitanov — morda iz tega vira izhaja ono bolj osamljeno stanje tega narodiča, tudi jim Črnogorci ne morejo zabiti, da so se 54. leta obrnili proti Rusom in da so enako v pričetku lanske vojske nekoliko neodločni se držali. Mladi Prenk pač pripada odločno in zvesto k Črnejgori, pa vedne homatije mej kapitanom, nesloga moj ljudstvom, pri katerem je krvinstvo tako zelo vkoreuineno in razširjeno, da od 12 000 družin je prilično le malo 8000 oboroženih mož — store to podporo, akoravno ne nezanesljivo, pa vendar ne tako, da se ji more slepo zaupati. - Naj omenim še, da so Miriditi jako vojevito pleme albanskega naroda, katero v jako zavarovanih gorah stoji, in ker je obkoljeno krog in krog po nekulturnej turškej Albaniji (saj še v Skadru potrebne šole nemajo iu bogati kupci so prisiljeni svoje sinove dve ah tri leta v Milan pošiljati, da se najvažnejše predmete za kupčijo uče) - se razumeva, da BO tudi sami še zelo nekulturni
Turškim   vojakom v * albanskih kultih se
Molčala sta za trenotek; gospod Amory je ostro opazoval Viljemovo lice ter je čakal odgovora. Kmalu je izvedel, koliko je vplivala navdušena njegova slika.
„Gospodine Filipa I** rekel je Viljem ter je govoril tako določno in močno, da ga je lehko prepričal, kako iz srca je govoril vse besede: „Ites, da nijsem mnogo svojih najboljših let preživil pod žgečim solncem in v dolgem pregnanstvu od vse^a, kar mi je bilo najljubšega, da ne bi bile me spodbujale in podpirale blage nade, visoko upanje in hrepenenje. A čestiti gospodine! motite se o meni, če mislite, da bi moja čestiželjnost, ki me je doslej spodbujala, se zadovoljila s plačilom, katero ste mojej domišljiji tako živo naslikali. Ne, Čestiti gospodine! če ravno le malo ljudi lehko doseže te ugodnosti, vendar hrepenim jaz, verujte mi, po nekem višjem cilji in zares držal bi največe svoje hrepenenje za nevspešno, ko ne bi moje nade in upi hrepeneli po nekem krasnejšem posestvu."
,,Od kod pa pričakujete izpolnenja tako
prikupljivih nad ?" vprašal je gospod Atuorv zbadljivo.
„Ne od pisanih krogov novošegnega sveta," odvrnil je Viljem, „niti od onega denarnega plemstva, ki slehernemu določi po denarji njegovo veljavo v življenji. Jaz nikakor ne preziram častne veljave v očeh drugih ljudij. slep nijsem za koristi bogatstva niti neobčutljiv za lepoto in prisrčnost, a zarad tega nijsem zapustil svoje domovine in zarad tega se tudi nijsem vrnil. Kakor mlad sem tudi, živel sem vendar dovelj dolgo in videl dovelj, da gojim upanje, da edini blagor, po katerem je vredno hrepeneti, je nekaj stauovitnejsega, nekaj prijetnejšega nego je dvomljiva čast, negotovo bogatstvo ali minljivo smehljanje in uklanjanje.
„Kaj pa hočete po takem, — če smem vprašati ?u
„ Lastno ognjišče, in sicer ne toliko za sebe samega, če prav sem dolgo vzdihoval po takem skrivališči — temveč za neko drugo, s katero se nadejam deliti ga. Pred enim letom,11 in Viljemu  so trepetale ustne in glas se mu
je tresel gjtijeitOSti, ko je to govoril, — „so živeli še drugi razen te drage, katere podoba popolnem sama sedaj napolnuje moje srce. O njih sem se bil poln ljubezni nadejal, da bodo vživali sad mojega truda. A nij bilo nam dovoljeno, da bi se bilo zopet videli in sedaj — a ne zamerite mi, nijsem hotel vas dalje nadlegovati z osobni mi zadevami."
„Nadaljujte !M rekel je gospod Amory, „nadaljujte 1 Vreden sem nekoliko zaupanja za nesebični svet, ki sem ga vam dal. Govorite z menoj kot s starim prijateljem. Zanima me jako, kar mi pripovedujete."
„Uže dolgo je, odkar nijsem govoril o sebi samem; a prirojena mi je odkritosrčnost in ker želite slišati nekoliko o mojem življenji, ne vem, zakaj bi se zdržaval. Moje stanje čestiti gospod! je bilo uže čudno v otročjih letih Oprostite me, če se za trenotek spominjam tega. Imel sem le dvanajst ali štir-najst let, ko sem spoznal svojo silovito dolžnost. Moja mati vdova in njen kaj prileten oče sta bila edina sorodnika, skoro edina pri-
jako slabo godi, ravno denes so zopet tri pobegle, mej njimi enega starega uže sivega, do meje spremili.
Še nekoliko o našej Doki. Znano je, da južno od Dubrovnika prebivalci ne dajo nobenemu vojnemu oddelku svoje novince. 186!(. leta so se bili Bokeli z orožjem zoper uve-denje nove vojaške poprave branili; — pnpo-dilo se je, da so potem dajali le nekaki „Landsturm", ki bi gotovo branil izvrstno svojo ožjo domovino. Pred nekoliko leti se je v enem okraji pri nekej mali bomatiji še celo zoper Črnogorce prav dobro obnesel. Letos se zopet pripravlja, da bi se v Boki vsaj en domobranski bataljon rekrutiral, in mislilo se je mnogo, pa menda po krivem, da je Rodič, kateri je po celej Dalmaciji jako priljubljen, radi tega zadnji teden po Boki potoval. Pričakovati je, da bodo zdaj Bokeli, od katerih je pač veliko število v tujih deželah (Carigradu, Aleksandriji, ali celo v Ameriki), ker od svoje kamenite zemlje ne morejo živeti, prepričali se, da taka vojna dolžnost ne prikrajša premnogo osobne prostosti.
Iz ItiiaiJ«* 3. jun. [Izv. dop.] V jednem iz svojih poslednjih pisem sem govoril o lažnjivosti, s katero se je odlikovala neslovanska žurnalistika v prošloletnej srbsko-turškej vojni, s katero se odlikuje v letošnjej rusko-turškej vojski. No samo Rusom, neg<o VBemu slovanskemu svetu je znana naših sosedov nepravičnost, s katero neslovanski lite-ratori in pisatelji skoraj brez i/jema postopajo, kadar koli govore o čem slovanskem. Ti ljudje se nekako ponašajo s tem, kdo mogel bi več nakidati obrekovanij na vse, kar jih tako strašno kolje v njih hudobne oči.
Oni slovenski domoljubi, ki so uže v časih krimske vojske opazovali politiko, gotovo spominjajo se še jako živo, kako je pisalo za-padno-evropsko novinarstvo o tedanjih vojnih dogodkih, kako so se trudili, da bi bili prikrili čitajočeinu občinstvu rusko junaštvo, katero se je vsacemu nepristranskemu sodniku kazalo v tacem jarkem svitu. Veleč in za vele- j činom vršil se je, katere bode se ve, da samo daljno potomstvo moglo oceniti, kakor zaslu- j zevajo.   Nepristrano  pišejo  zgodovino redki možje, ki žive v istem času, v katerem se I vrše čini, sestavljajoč, ogelne kamene učite-j ljice naroda človeškega Tudi naša zadača glede I
sedanje borbe slovanstva z neslovanstvom — ta beseda mnogo mnogo znači — je najprej ta, da se vsak trudi, kolikor je mogoče, istinito predavati potamne dogodke, da je vsacemu sveta dolžnost, zapisati, kolikor je ni j več mogoče, tacih dogodkov v svoj dnevnik, kateri more poslužiti kakor dragoceni ma-t'ii al nepristranim pisateljem zgodovine nagega plemena v daljnih bodočih časih.
Komai se je vojska začela, uže so se vr>ihi dela, katera bodo bi Iste bi v našej voj-nej historiji in katera tako jasno kažejo, ka ruski junaštvo, nij prazna fraza. Neglede na vzetje Ardahana, neglede na bombo, katero je baterija Samojlova poslala v „lepoto sveta" — „Lutfi Dželil" — 14. maj st. št. bo dovoljno pričal, kaj more storiti ruski vojak, če se bori za to, kar je sveto njegovemu srcu. Pošiljam vam nekoliko dat o onih „smejlčakah," kateri so pod gromom turških bomb podpluli na malih ladjicah z minami k monitoru „Tlenizi-IIoroman" i prinudili ga pomeriti globino »sinjega Dunava":
Fedor Vasiljevič Dubasovje sin kapitana-lajtnanta; on je starši častnik na brzoplavki cesarjeviča-naslednika „Slavjanki". V morsko učilišče postopil je leta 1859., okončil je ono, kakor garde-marinec 1863. 1. Črez dve leti postal je mičman. črez šest let lajtnant. V začetku svoje službe plaval je okolo sveta, a vrnovši se, vstopil je v akademijo morskih naukov, katero je 1870. leta z odliko zapustil. Ima rede: sv. Stanislava 3. stopinje, sv. Ano 3. stopinje in zdaj je dobil za svoj vele-čin križ Jurjev.
Aleksander Pavlović Šestakov, sin nadvor-nega svetovalca, je lajtnant prve brodovske sprave (eipiipage). V morsko učilišče je postopil leta 1865., zapustil je ono 1869. leta. Mičman postal je leta 1871., a pred dvema letoma postal je lajtnant. Ko je še bil garde-marinec, podal se je na brzoplavki „Almaz" (žlahtni kamen) na potovanje okolo sveta. Vrnivši se, služil je na barkah baltiškega bro-dovja, mej drugim tudi na učni eskadri morskega učilišča I. 1874. Za njegov novejši ve-lečin okinčal ga je car s križem Jurjevint.
Ivan Larionovič Petrov, lajtnant stražue sprave, končal je četiriletno morsko učilišče leta 1871 Črez dve loti postal je mičman, a letos lajtnant. Služil je dozdaj največ na brzoplavki „Zabava", katera spada kučnies-i
jatelju, katera sem imel. Prva je bila slabotna, nežna, mehka in popolnem nezmožna za težka dela; drugi je bil star in ubog ter je živel le od male plače, ki jo je dobival kot cerkvenik bližnje cerkve. Vi veste, ker sem bil vam uže poprej povedal, da sta me kljubu tem razmeram več let dobro držala ter me izvrstno odgojila."
„V onih letih, v katerih drugi dečki milijo le na piščalke in fernikolje, želel sem jaz uže prisrčno, da bi prevzel materi in staremu očetu nekoliko dela in skrbi. S tem namenom sem iskal službe in jo našel, v katerej so dobro ravnali z menoj in me dobro plačevali. V tej službi sem ostal do smrti svojega gospodarja. Potem sem britko čutil pomanjkanje dela, obupaval sem ter sem bil nesrečen. Žalostno moje stanje je bilo še žalostnejše, ker sem neprestano živel z možem tako otožnega in obupljivega srca, kot je bil moj stari oče. Ta je skusil mnogo v svojem življenji ter je bil mnogokrat prevaran v svojih nadali; nikdar me nij osrčeval, ampak zmerom me le
opominjal, da mi bodo najbrže spodletele vse moje namere, pomagati si k višku."
„Obžaloval sem takrat z grenkimi besedami, da so me tako tlačile opombe starega moža; a od onega časa sern mislil, da so nekaj tudi koristile, kajti nič me nij tako zelo spodbujalo k neprestanemu delovanju kot ne-umirljiva želja dokazati mu, da je bilo napačno njegovo otožno prerokovanje ; in malokaj me je toliko veselilo, kot da mi je kratka zadnja leta pogostem zagotavljal, da je popolnem prepričan, da je moja sreča nedvomljivo ustanovljena in da bode vsaj eden njegove nesrečne rodov ine se odtegnil izkušnjavaiu in težavam hude revščine."
„Mati moja je bila mirna izobražena žena. male postave, kaj priprosta in tiha. Ljubila me je kot BVOJo življenje; naučila me je vse dobro, kar znam ; nij žrtve, katere ne bi bil žrtvoval njenej sreči. Za njo bi bi i dal rad svoje življenje; a na tem svetu se ne bodeva več videla in jaz — jaz — se učim odpovedati se.
„Za ta dva in še za ueko tretjo, o ka-
kadri morskega učilišča. še mlajši, kakor omenjeni trije, staMitrofan Jakovi j evid Hal. mičman prve crnomorske sprave, in Vladimir Petrovič Persin, mičman stražne sprave. Prvi končal je tečaj učnega artilerijskega oddela, drugi pa morsko učilišče, pred tremi leti. —r.
Politični razgled.
V Ljubljani 12. junija.
Poročilo ali nuncij nrff>r*f.i> kvotne deputacije, ki se je v soboto objavilo, ima dva dela: predloge o kvoti in predloge o restituciji davkov. Kar do kvote, priporoča ogerska regikolarna deputacija, naj se donesek Ogerske k skupnim stroškom za prihodnjih deset let ustanovi z 20 odstotki, h katerim naj se Se del za vojaško granico prišteje. Ogersko poročilo namreč po davkarskih tabelah od l. 1867 do 1875 zra'una, da je bil poprečni letni znesek direktnih in indirektnih davkov v Avstriji 275,335.602 gld., na Ogerskem pa (brez vojaške granice) 112,502.318 gld., in potem računi poročilo avstriisko kvoto se 70992 odstotki, ogersko pa z 29 008 odstotki, kar se lehko okrajša v 71 in 29. Vojaška granica se je dozdaj udeležila z 2 odstotki, in tako naj tudi nttprej ostane. Oger-ska bi torej dala k skupnim izdajam 31 odstotkov. Ministerstva sta predlagala dosedanjo razmero 70: 30, ali z obzirom na granico 686: 3P4. Poročilo ogerske deputacije se razloči torej za 4 desetinke na korist Ogerske od poročila obejih ministerstev.
V mat roje <l!r?-av«».
Iz rv#se javlja, da je turška zbornica sklenila 6 milijonov liver posojila vzeti in sicer po sili od posestnikov trgovcev in uradnikov.
7V#»-A#" tako brezskrbno in leno pokla-dajo v Donavo torpede, da jih po vojski še najti ne bode moči in bodo torej za ladije-plovje velike nesrečo /godile so.
Iz #»<se javlja, da je grof Šuva-lov izročil oblastim neko noto, ki pa nema nič vznemiri alnega.
Anf/teMkt vladni časniki tožijo, da je Kvropa nejedina proti Rusiji, da ta drugače dela, nepro jo obetala itd.
Iz Št' cm i se poroča, da je bil francoski poslanik pri papeži na nagloma poklican v Pariz. — Papež je ua čestitko avstrijskega cesarja odgovoril z lastnoročnim pismom.
Dopisi.
1% PoNtojiio 9. jun. [Izv. dop.] Da Postonjski trg šteje več odpadnikov in malih
te rej bodem precej govoril, som bil pripravljen iti po širokem svetu delat in trpet. Prilika se mi jo ponudila, poprijel sem jo in kmalu sem dospel do imenitnega svrha svoje čestiželiuosti. Zamogel sem zaslu/.iti, kolikor smo vsi potrebovali za življenje. S časom sem zaflužil toliko, da sem jima pripravil marsikaj prijetnega; iu začel sem bil misiiti na ne tako oddaljen dan, ko bode dolgo pričakovana vrnitev popolnem dovršila našo srečo. Mi-dil nijsem, da je na poti bilo žalostno poročilo o smrti Starega očeta in o p.»časni, a gotovi smrti moje matere."
„Res je sicer, da sta oba mrtva; bil bi sedaj tako popolnem osamljen, da si bi skoro lehko želel iti za njima, ko ne bi še živela devojka, katere ljubezen me priklepa na zemljo, kolikor časa mi bode ohranjena."
„In ta jeV" vzklikuil je gospodinj Amory prenagloiua, kar pa Viljem ves zamišljen v svoje misli nij zapazil.
(Daljo urih.)
ter iraenitnejših, — mej temi veliko iz tujega 8 trebuhom za kruhom priromauih nemšku-tarjev, nego pravih domoljubov, to je občno znana reč. l'rvi se v svojej iieuninej domišljiji za posebne, razsvitljtne stvari računijo, ter nas Slovence zaničljivo le „Pfaffenknechte" itii. titulirajo. Ti oznauovalci take znamenje nemške kulture in turkoljubja so agitacijo, da bi poslanca po svojem kopitu v deželni zbor spravili, v različnih načinih uže pričeli. Eni Obetajo Postonjcem vse blagre in vse, kar si kdo želi, če bode le ta ali oni požrtnik Slovencev za poslanca izvoljen; drugi nam dobi o znani zagrizneni nemškutarji pa trdijo tistim, ki jim hočejo verovati, da se ne bodo volitve udeležili, češ, da bi narodnjake zmotili, ter jih O pravem času nepripravljene zmagali.
Vendar se znana nemčurska servilista in slineža agitacije še nijsta udeležila. Menda Stojita v rezervi za določno bitvo. Zdaj le vohata.
Bistroumni Postonjci bodo pa izpoznali, da  tisti,  ki  naš  narod zasramuje in Turka
pričakoval. Taka in enaka dejanja odkrijejo preošabnost in surovost, kje pa ostane vaša hvalisana „kultura?"
Iz ••oljski" okolice !). jun. [Izv. dop.) Celjsko učiteljsko društvo je 7. t. m. zborovalo v Žavci. 1'deležitoljev je bilo 20, mej temi .! gostje. Po priobčenji društvenih zadev in dopisov je govoril g. Miklavec o elektriki. Razlagal je prav praktično pozitivno in negativno elektriko v oblakih — blisk — grom — strelo itd. Pokazal je prav umevno, kako ta pred met obravnavati v narodnej (ljudskej) šoli. Razlagal nam je tudi elektrizirni stroj, kojega je on sam prav priprosto izdelal — stane jako malo, popolnoma namenu v šoli zadostuje. Tega smo se prepričali, ko nas je v ekrogu stoječe jako močno elektriziral.
Za tem je govoril g. Jar ec o osobi, številu in o šesterem Sedanj I ku slovenskega glagoia. Predsednik izraža željo, da naj bi govornik o slovenskem glagolu bolj pogosto nadaljeval svoja predavanja. V obče pa spodbuja k živahne-jeinu društvenemu zanimanji, pripororoču tudi
hvali, jih tudi ne ljubi, ter mu za naš bla- J praktične obravnave posaniiiih predmetov.
gor nič mar nij. Za to pa se ne bodo dali preslepariti od takih veternjakov in odvisnih osob, katere nobeno prepričanje, ampak le pohlepnost za lastni dobiček in sovraštvo zoper nas poštene domačine vodi.   Gotovo  pa bodo
Dunajska borza 12. junija.
(Izvirno tnie<rafjčno poročno.)
Enotni dri. dolg v bankovcih      KI „..! 35 kr
RllOtni dri. do.g v srebru             Bo   „ 40 „
Zlata mota.......72   „ 90 „
IH60 drž posojilo                       H L   „ 75 „
Akcije narodue banka              783   „ — „
!\.rodi no Akcije                         43   „ 70 „
London                                       1J.>   „ 30 „
Napol. 10  „  03-/, „
C.   . CMKOii h    „   'Jrj m
Srebro it   „ M)
Državne marke     ....       til     _ <»0
Stev. 8098.
Razglas.
(149-3)
V četrtek i-l. junija t. i. dopo
ludne ob 9. uri se bode
košnja mestnih senožeti
pod T i volom očitno v najem oddala
Mestni magistrat v Ljubljani,
6. junija 1877.
Končno naj še omenim, da se je tudi popovalo — o slučajno le same nemške pesmi. Naj jim „slovenski Žavec" tega ne zameri! (Pa zakaj ne! V Ur.) ker naš pevovodja ne zna slovenski, (to nij uzrok. Ur.) mu je to, se ve da
V polnem  številu  z vrlimi Vrhničani in Lo- jjako težavno, a upamo, da se uam bo v pri-
žani enoglasno volili za srojega zastopnika moža, katerega bodo pošteni, za nas vneti, umni neodvisni domorodci, ki sami davke plačujejo in vsa državna bremena nosijo, po dogovoru z volilnim odborom nasvetovali.
Tukajšnji narodnjaki se dela nijso kar nič lotili, prosimo jih, da ne odlašajo več.
Iz Htij*l4«kKti okraju 11. jun. [Izv. dopis.] Zadnje moje potovanje skozi Litijo nij bilo brezvspešno. Nauien mojega pota nij bila kaka agitacija za narodnega poslanca, bile so marveč službene zadeve. Ob priliki pa sem zvedel tudi take, da jih je omeniti vredno in treba. Opozorujem v Litiji bivajo-čega deželnega poslanca, katerega zmaga pri novih volitvah je nedvoinljiva, da se je silno treba potegovati pri prvej sesiji kranjskega deželnega zbora za zidanje nove norišnice V Ljubljani; kajti tudi Litija ima vrednega, uže skoro zrelega aspiranta za to institucijo, in sicer v osobi tamošnjega zdravnika, ki sliši na ime Krzen.
Nijsem poznal poprej te osobe, tudi slišati nij bilo še do zdaj o tej kapaciteti, zatorej sem povpraševal ter zvedel po možeh, da je ta človek zagrizen nemškutar, jeden prvih privržencev ljubljanskega „Tagblatta" in hud sovražnik našega naroda, in da namerava pri novih volitvah vse svoje strune za zmago nemškutarske stranke napeti.
Pokazal pa je ta mož, ki sicer baje zna izvrstno ljudi j — obirati, da je to prazen strah, kajti norci nijso imeli Se nikdar volilne pravice in tudi pametni volilci se od tacih duševnih siromakov ne dado podučavati ali pregovoriti. Norci so, kakor znano, mnogovrstni, nekateri si domišljij ejo, da so visocega stanu, drugi nasprotno, kakor ta Eržen igra izvrstno rolo „h a u sk n ec h ta", katera mu prav dobro pristoji.
Prezreni veliko poizvedel), ter omenjam samo, da sem mimogrede videl, kako je ta Eržen napadel in insultiral mirnega uradnika in le izrečem, da bi nikdar ne bil take surovosti od „kulturonosca," in celo doktorja
hodnje tudi v tem obziru po mogočnosti ustrezalo.
IJouuu-e .si v itii.
— (Nesreča.) Včeraj zjutraj so se igrali otroci na pribrežji pri št. jakobskem mostu, in tu je nek dečko drugega pahnil črez most, da si je nesrečnež vso glavo razbil in je baje kmalu potem umrl.
— (Konfisciran) je bil zadnji „Slo-veuec" zarad uecega dojnsa.
— (Požar.) V Gradcu v (Jruomeljskem okraji je v rudniku za kaineueuo oglje ogenj zaneten bil in je požar veliko škode napravil.
— (Malo pozno.) Iz Kamne gorice se nam piše 1U. t. ni.: Denes je bil tukaj okli cau 61 let star ženin, ki je dozdaj še „iant" ali samec bil. Pravi, da potrebuie žene na polji, ker letos letina na polji dobro Kaže. To pa še nij dokaz, da bi stari ženin ne imel še kacib družili hudomušnosti, ki so ga tirale pozno v vezi sv. zakona.
— (Velika tatvina.) V Trstu so v koroškej ulici po noči ulomili tatovi v neko prodajalnico, štrli tam omaro in ukradli iz nje 257.S gld. Policija do zdaj še nij nobenega dobila.
Lta'Aiie vesti«
* (f Ptitz) Vsak Slovenec, kdor je v zadnjem deceniji, in še bolj nazaj, naše po-nemčene gimnazije obiskovati in se zgodovine učiti srečo imel, pozna P ti t za zgodovinarja. Avtor te razširjene šolske knjige je 4. t. m. u m r 1 v Kolnu na Reni.
* (Vol in volk.) V nekej vas. blizu nove Gradiške je prišla živina uekega kmeta zdaj enkrat zvečer prej domov, ko po navadi in vsa preplašena. Enega mladega, močnega vola pa je manjkalo. V tistej okolici je veliko volkov. Drugo jutro gredo vaščani vola iskat. Stal je v šumi pred bukvo, srpo gledal m z glavo tišal ob drevo močnega volka, ki je pa svojo črno dušo uže davno izdihnil. Pa vol je bil tudi ves otrpnen in moral so ga na mestu potolči. I/, početka je bd namreč siučajno volka na bukev pritisnil, potem pa se je bal, da bi mu ne izmuznil se in ga raztrgal. Tiščal ga je tako, da je sumeča krč prijel in nij ga več spustil.  Torej tudi vol lehko zmaga volka.
M'tm bolnim moć in /dravju brez leka in   brez stroškov po ixyr8tni
Talesciere ii Barry
30 lat «««« jr aij hol«tni, ki bi jo ne bila osdra-r-tt  ta  prijetna  zdravilna  hrana,  pri odruščenih i
0 rocih brez medicin m stroškov; sdravi vuo bolezn. V teloucu,  iiH živcih, dalje prane,  i na jetrne; ih»
1 naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre r.Hvijenje, utprge, prebbijenjo, nespunje, slabosti, zlat .i k.lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, »d len je krvi v glavo, imnenje v u*e»il.,  slabosti  in  blevanje pri nosoćii . . Ototaott, diabet, trganje, Hhujftanje, bledičico in pr<-
Jajeujo; posebno bo priporoča ca dojenee in je boljo, .ceo oojmćiuo mleko. — Izkaz iz mej >iu.00O »pričaral zdravilnih, brez v»uki> medicine, inej  njimi spr.-ovala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Benoka, prh> vga protesorja medicinu na vseučilišči v M ari bon , tdravunega svetnika Dr. Angolstotua, Dr. Shorelandi , ar, (Jaupbella, urot. Dr. Dede, Dr. Ure, groliujo Častit -4 -,.;tr:, Marklafl de Brehnt. m amogo driuih imenitnih jHob, itfi razpošiljava na posebno calituvmijo Raatonj. Kratki ukm. ii HU.UOU nuricevaluv.
Na D n naj i, 13. aprila 1872. ! rtfllo je D še «eOenj   u>es ec ,  od? ar sem bil v brciupnt n   stanji.  Trpel sem vsled prsnih iiču: aicnib Um i i uah,   m mi it tako,   la k m od dne d dne   iuno g nil,  in to Mpreoilo je dolgo c^sa moj • It oje.   Cul ma  od Vase čudapolue Kevalesciere priiel Htm jo rabiti in  'afjotoviui Vus, da se čutim po   dh m i-i i m  ižitkn  V. Se tečne in okusne Uu-i. u-Heiere poporom znrav, tako,  da brez n«juaa jegi trna. uja niuri m /.opet pliatt. Za adi tcgH priporočam
nem  ooi.-nni tu  p'imeruu prav oenO izi okmn.j
brano kot .ajoojsi pup« m ček, tur oscanem Vao idaui
G s b r i e 1 T e s; h n e r, slušatelj javnih višjih trgovaklh šol. J'iHino visoku plemenito markize de Brehau.
Neapel, 17. aprilu lbti2. Gospod 1 Vsled neke bolezni na jotrah bilo je moje stanje hujfiauja in bolečin - sako vrste sedem let sem strašno. Nijsem mog I., niti citati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, elabo pre-uavljeuje, vodno uespanje, ter* sem trpela vodno nu raidraaonji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me no jedni trenotek na miru pustilo, in pi j iem bila sem melanholična najvišje stopinjo. Mnogi zoravuiki poskusili so vso, brez da bi mojo bolečine zJajsali V poluej obupnosti poskusila soin Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, ua morem mojo društvenu pozicijo zopet uživati. Dovolile gospod, zagotov jenja mojo prisrčne ii\aužuosti in popomega spoštovanja.
Markize de lire ban. St. G0.7lif.  Gospodični do fooutlouis na nepre Davljenji, nespanji in bujsanji.
a.ubctCie j»; i s.. .1 loCnoj^ii,   aogo  modo, te i. i ourasčeiuh m ucrooih priuraol .*io arat veo u<-ko pri zdravilih
,iiWiA.ttjL'; ^u.io-\^ po ^;>t eecu. t K"kL 50 l m\ i &AiX  S*j &S., i:  ihua i gold. Uvi kr., 6 :un-*ov a« tj. tu.,     iuatov ao ^ui^ a* :auu»v j..- goiu /aiceoMtte^BitfoattcHi v puiioaa in Kovalesciert * iiocuiaiee \  prahu .a uia .. &a. bo n.r.. j-*      t g ... at       -a gA. vO.?i., i  ;/iiihu ta< iO j
'•.^^ Dl. narry a Uotap. na      .-•a, cv**.-.• LAkvteaMtM*« «t. o, «\a&;ci   *  v&oo  ;>.»nt>L ,.n Jobr. lokkJtjUi     apeotruakil) uri^crvou; '.udi r^zpoiiilja au. u*y«i*.-.. .mat ua .m<       o ..<  puiuui    htttfflioah « p.'.i.. )Uh V a.j^ibiju.aii >?Jti. tiu it, J. iSvob od » i kaj ,.i..tem onu',     Iteki pri lekarju J. Pi
v umu,  v Celovcu pri lehaiju birnuaoberj u, ^l>ij«'*u  P"  lekarju  Aijinoviću, v  listu pe iiKi.ijn Jaaobn tierravallo, pr. drogeriBtu P. lioe, a lii J. bitBcau, \ Zadru vn Androviču. KIW
Izualelj in urednik Jotup J nrcic.
Las i.:..a in tisk pKarodne tiskarne.1