PoSiJwna plačana ▼ gotovini
Leto mi. JICU.2«
v LioMloni, v ponefelieh 28. oktobra lezs.
ftno um r-
*hm) popoktoe, ravzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit ^ Dir>2.—, do 100 vrst Din 250, večji ineerati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovor«. In eratni davek posebej.   >Skfiteae&d NarorU velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, «a inozemstvo 300.— IMn. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske Številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126.
Parlamentarne volitve CSR
Komunisti in klerikalci beležijo velike izgube -Dr. Tuka ni dosegel količnika - Narodni socijalisti so znatno napredovali, ostale stranke pa
so ohranile svoje pozicije
Praga, 28. oktobra. Včeraj so se vršile na Češkoslovaškem volitve v zbornico in senat. Dasi podrobni rezultati v celoti še niso znani, je vendar že po doslej znanih rezultatih slika bodoče parlamentarne konstelacije že precej jasna. Komunisti so nazadovali na celi črti ter so doživeli katastrofalen poraz. Izgubili so okrog 250.000 glasov. Nazadovali so tudi slovaški klerikalci, čeravno so se posluževali vseh sredstev, agitirali na najodvratnejši način za svojo avtonomistično politiko in postavili za nosilca liste celo zaradi veleizdaje obsojenega poslanca dr. Tuko. Izgubili so mnogo glasov in niti dr. Tuka kot nosilec liste ni dosegel količnika. Novoosnovana liga proti vezanim listam (Stribrnv) je dobila dva poslanca. Narodni demokratke beležijo izgube na Češkem in Moravskem, pridobili pa so na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Češki klerikalci so nazadovali na celi črti. Najmočnejša stranka z največ glasovi je ostala agrarna stranka, takoj za njo pa sledijo narodni socijalisti, ki so precej pridobili. Tudi socijalni demokrati so v glavnem ohranili svoje pozicije.
Praga, 28. oktobra. Ob 7. zjutraj so bili znani rezultati iz 10 izmed 23. volilnih okrožij, med njimi tudi točni rezultati iz dveh praških okrajev. V prvem skrutiniju so dobili:
komunisti 11,
nemška volilna skupina (Bund der Landwirte und deutsche Arbeits- und W|rtschaftsgemeinschaft) 5,
nemški socialni demokrati 5,
češkoslovaški socialisti 9,
češkoslovaški socialni demokrati 21 1 Liga  proti  vezanim  listam (Stribrnv) 2,
češkoslovaški nacijonalni dem. 4. češkoslovaška ljudska stranka 13, republikanci (češkoslovaška agrarna stranka) 21.
češkoslovaška obrtna stranka 2, •   nemški krščanski socialci 3.
slovaška ljudska stranka (Hlinka) 3 nemški nacijonalni socialisti 2.
Praga, 28. oktobra. AA. ČTK poroča da so potek]e včerajšnje volitve po vsej Češkoslovaški mirno in brez incidentov. Zaradi slabih vremenskih razmer so bile telegrafske in telefonske zveze s Slovaško in s Podkarpat-
sko Rusijo deloma prekinjene, deloma pa popolnoma pekvarjene. Točni rezultati bodo znani .^ele v torek.
Neuspeh konference za vzhodne reparacije v
Parizu
Madžarska s svojo nepopustljivostjo ovira vsak sporazum. • Konferenca se bo razšla brez reszultata.
— Pariz, 38. oktobra. Pertinax na- I poved uje v »Echo de Pariš«, da ?e bo konferenca za vzhodne reparacije, ki zaseda v Parizu, da bi v smislu ha-askega sporazuma rešila tudi vprašanje reparacij vzhodnih držav, končala brez uspeha ter da se bo bržkone že te dni razšla. Pertinax ugotavlja, da je ta neuspeh pripisati predvsem odporu Madžarske, ki ovira vsak sporazum z
drugimi državami tako glede reparacij kakor tudi glede likvidacije preteklosti. Dočim so Avstrija, Bolgarija in Jugoslavija pokazale mnogo dobre volje, da se vsa vprašanja rešijo, je Madžarska nepopustljiva in stavi vedno nove zahteve. Zaradi tega ni videti nl-kakega izhoda in konferenca bo ostala brezuspešna.
Nova špijonažna afera na Slovaškem
Včeraj je bil pod sumom špijenaže  aretiran podpredsednik madžarsko - socialne stranke dekan Dobranszkv.
— Praga, 38. okt. V Solnohra-diu p<ri P.rešovu je 'bil aretiran dekan Do-foran'szikv. podpredsednik madžarske ikrščansko-socijakie stranke. Pri pre-isficavi, ki so jo izvršili v .njegovem sta->no<va>nju, so ugotovili, da je načelovaJ iredentistični onganizaciji, katere člani so bili večinoma madžarski krščanski socjalci v Slovaški in Karpatski Rusiji. Pri njem so naišli zemljevid, na katerem so bili zavrtani kraji, ki naj bi se odtrgali od Češkoslovaške, kakor tudi listine, ki dokazujejo njegove zveze z iTiozeimfskiimi vohunskimi organ izacijami 'ter Irudo koontpromitujoče gradivo. Preiskava se vodi tudi proti mnogim dnuigim osebam, katerih aretacijo je pričakovati v najkrajšem času.
Dekan Ddbrainszkv je bil prepeljan v za'pore v Košicah. V zvezi z njegovo aretacijo je bila izvršena preiskava tudi pri raznih drajgiti funkcijonarjiili madžarske lise za Društvo narodov na ke. Tako je izvršil hišno preiskavo pri voditelju stranke dr. Gezi Sztilloju v Bacsfi preiskovalni sodnik v Tuko vem procesu -dr. Linhart. Preiskava je trajala dve uri ter je preiskovalni sodnik z 8 policijskimi uradniki natančno pre-iskal vso korespondenco in stanovanj-
sko opravo ter zaplenil mnogo listin, med njimi tudi potni list poslanca dr. Sziilloja. Dr. Szullo je tudi predsednik madžarske lig eza Društvo narodov na Slovaškem ter je obenem s poslancem dr. Vilfamom v predsedstvu evropskega manjšinskega kongresa. Preiskovalni sodnik dr. Linhart je izjavil, da je preiskava pri njem v zvezi z aretacijo dekana Dobranszkega. Aretirani dekan je nosifteli kandidatne liste združenih madžarskih S'trank v volilnem okrožja Prešov. Istočasno so bile izvršene preiskave tudi v tajništvih madžarske krščansko -soc i;ia In e stranke v Košicah in Bratislavi, kier so rstotako zaplenili ■mnogo listin. V Bratislavi je bila včeraj popoldne izvršena Iršna preiskava
tudi pri bivšem policijskem nadzorniku Jami Kaspareku, kjer so zaplenil! več fotografii in korespondenco njegovega sina. Kaspareka samo zato niso aretirali, ker je 'težko bolan. Nadzornik Kasparek je bil že pred petimi leti s tremi drugrni Madžari aretiran zaradi nameravanega atentata na dr. Be-neša in Hodžo, pa so ga končno izpustili. Povabljen je bil tudi kot priča k Tukovemn procesu.
Nesreča angleškega postnega letala
V bližini Genove je padlo v morje angleško postno letalo in se potopilo — Sedem potnikov je utonilo
London, 28. oktobra. V genovskem zalivu se je ponesrečilo angleško poštno letalo »Citv of Rome«, ki vozi med Indijo in Londonom. Ponesrečilo se je smrtno sedem oseb. Doslej so našli dve trupli. Letalo je bilo namenjeno iz Aleksandrije v Genovo in je zašlo na potu v strahovit vihar. Sinoči je letalo razposlalo klic SOS, nakar sta prispela na pomoč dva italijanska paroika, ki sta hotela letalo privesti na
varno. Zaradi silno razburkanega morja se rešilna akcija ni posrečila, ker so se raztrgale vrvi. Trikrat se je vrnil parnik v Spezio, toda vsi napori so bili zaman. Na pomoč so prihiteli tudi rušilci, toda med tem časom je let;ilo izginilo v valovih.
Knez Biiflow f
Rim, 28. oktobra. Danes zjutraj je umrl bivši nemški državni kancelar knez BtUIow
Proslava češkoslovaškega narodnega praznika
Danes ob dveh je bila na tukajšnjem češkoslovaškem konzulatu svečana recepcija ob priliki proslave češkoslovaškega narodnega praznika. Konzul g. dr. Res si je sprejemal prijatelje češkoslovaškega na roda, zastopnike vojaških in civilnih oblasti ter korporacii in društev. Velikega župana je zastopal dr. Rudolf A n d r e j k a; Iskreno so čestitali konzulu bratske države komandant dravske divizije general Sava T r ip k o v i ć, dr. A. K r a m e r, predsednik JOL. rektor dr. M. Dolenc, za Vodnikovo družbo ravnatelj R. Pusto-slemešek in urednik B. Borko, kne-zoškof dr. Jeglič m pomožni škoi dr. Rozman, predsednik višjega sodišča dr. Rog i na, višji drž. pravdnik dr. Gras-s e 1 i, generalni tajnik dr. W i n d i s c h e r, župan dr. P u c, ravnatelj prof. Jug, predsednik Ruske matice dr. Bilimovič in delesati številnih naših društev. Sprejem je pričal, kako živo je med nami prijateljstvo do bratov Cehoslovakov. Čestitali so tudi člani tukajšnjega konzularnega zbora za države, ki jih zastopajo. Gratu-lanti so bili nato povabljeni na zakusko.
Zopet resen položaj v Palestini
Jeruzalem, 2S. oktobra. Ob priliki prihoda angleške vladne komisije, ki bo preiskala vzroke zadnjih nemirov v Palestini, nagla-šajo tukajšnji politični krogi, da je politični položaj v Palestini veliko bolj resen kot meseca avgusta. Vladna komisija bo morala vse storiti, da prepreči ponovne nemire. Med Arabci je opažati veliko razburjenje in arabsko gibanje sc širi tudi preko mej Palestine. Danes lahko računajo Arabci Palestine na pomoč slojih rojakov v Trans-jordaniji, Siriji in v Jraku, ki so obljubili, da bodo arabsko gibanje v Palestini z vsemi močmi podprli. Zadnje čase so bila zborovanja muslimanov v Egiptu, Indiji in drugod, ki so se vsa izrekla za pomoč palestinskim Arabcem.
Komunistične demonstracije v Londonu
London, 28. oktobra. Sinoči je prišic do živahnih demonstracij pred ameriškim poslaništvom. Na trgu Trafalgar so imeii komunisti zborovanje, na katerem so protestirali proti aretaciji sedmih komunističnih delavcev v ameriški državi Karolini, ki so obtoženi nekega umora. Po shodu je odšlo okrog 150 demonstrantov pred ameriški konzulat, kjer so razvili rdečo zastavo in vzklikali proti ameriškim kapitalistom. Policijski inšpektor je demonstrante obvestil, da ameriško poslaništvo ne bo sprejelo njihove deputacije ia pozval, naj se mirno razideio. Nato so demonstranti navalili na policijski kordon in skušali prodreti do poslaništva. Nastala je med policijo in demonstranti srdita borba.
Nasip preko Rokavskega preliva
Senzacionalen načrt švicarskega mženjerja. — Železnica in cesta preko zaliva namesto pomorskega zaliva-
— London, 28. oktobra. Švicarski inženjer Jules Jiiger je stavi] predio?, naj bi se namesto nameravanega predora ped Rokavskvm prelivom zgradila iz Dcala v Calals dva nasipa preko •prediva. Na vsakem nasipa naj bi bila •položena po dva železniška tira in Š-ro-ka avtomobilska cesta. Morje, ki b: bilo za,r>rto med obema nasiipoma. bi bilo istočasno brezviluvrni prekop za paroplovbo. Oba nasipa bi bilo treba zvezati z mostovi, ki bi morali biti tako visoki, da bi laliko vozili pod njimi
naivečj prekooceanski pannik!. Za izve d no lesa načrta so predvideni stro-3ti S0 milijonov funtov, dočim znaša .proračun za zgradbo predora samo 30 •milijonov funtov. Inženjer daje svojemu načrtu prednost, ker bi bili na naši p h na razpolago štirje železniški tiri ter dve široki avtomobilski cesti in 1\ razen te« a zapirala nasipa š*rok prekop, Iper ne bi bilo viharjev. NatfM bi morala biti tako močna, da bi vzdržala tudi najhujše viharje.
Rešitev francoske vladne
krize
Na podlagi sporazuma med radikali in socialisti bo Daladier žc tekom današnjega dne sestavil svojo vlado.
Pariz, 28. oktobra. Na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen med radi' kali in socijalisti, bo Daladier bržkone že tekom današnjega c/neva sestavil svojo vlado. Kakor predvidevajo listi, bodo v vladi 4 socijalisti, 5 radikalov, 2 zastopnika Loucherjeve frakcije, 2 levičarska republikanca, 2 socijalna re* publikanca in 1 neodvisne levice. —Daladier namerava povečati šte\rilo mi: nistrstev in ustanoviti posebno ministrstvo za pošte in posebno ministrstvo za trgovko mornarico. Razen tega namerava osnovati država podtajništva v minitrstvu za trgovino, pošte, mornarico in higijeno. Zatrjuje se tudi. da je Daladier pri pogajanjih s socijalisti dogovoril, da bo znižal vojni proračun za 16 milijonov, razen tega pa izvedel davčno reformo v cilju znižanja davs čnih bremen ter takoj po imenovanju svoje vlade predlagal amnestijo za po* litične delikte. Kakor pišejo današnji listi, je tudi Briand končno sprejel po* nudbo Daladiera in bo sodeloval v njegovi vladi kot zunanji minister. K glavnem je Daladier fiksiral svoj program v naslednjih točkah:
1. fiskalna reforma v smislu znižanja bremen, 2. politika miru, 3. podvzetje ukrepov za ublažitev poljedelske krize in 4. socijalna reforma.
Izmed radikalov bodo zastopani v vladi poleg Daladiera Herriot. Chau* tam in Montigni. Socijalisti bodo še tekom današnjega dne nominirali svoje kandidate.
Pariz, 2S. oktobra, s. Nacijonalni odbor, ki nastopa proti izpraznitvi Porenja in proti temu, da se Francija odreče saar-skemu ozemlju, je poslal predsedniku republike vlogo, v kateri se veli, da je nedopustno, da se izprazni naravna obrambna četa, ki jo tvori Rena, ker se ni ničesar storilo za varnost meje, niti za organizacijo francoske vojske. Nemogoče je pripustiti,   da se Francija odreče saarskemu
ozemlju, ker predstavlja to ozemlje za francosko produkcijo potrebno tržišče. Zaradi tega se more sestaviti samo taka vlada, ki je odločena, varovati svete pravice Francije in neizprosno izvesti ver-saillsko mirovno pogodbo. Ako bi prizadevanja predsednika republike za sestavo take vlade ostala brezuspešna, zahteva general Mourdaque razpustitev zbornice in apel na narod.
Mussolini o uspehih fašizma
Proslava sedemletnice pohoda na Rim — Mussolinijev govor
na množico.
Rim. 28. oktobra. Ob priliki sedemletnice fašističnega pohoda na Rim se je vršila včeraj na trgu Venezia para Ia fašističnih čet. Po paradi je imel Mussolini govor, v katerem je med drugim dejal: Ne morem vam obljubiti lahkih časov. Po osmih letih fašističnega režima je položaj težaven za nas, za vso Evropo in za ves svet. Razlika je le v tem, da razpolaga Italija v primeri z drugimi državami z armado državljanov in vojakov, ki je pripravljena delovati za mir in za vojno. Ako bo kdo hotel motiti naš narod v mirnem razvoju, tedaj boste vsi odgovorili na moj poziv in mi sledili v vsakem trenutku. Ponosen sem na vas, 7 le ni minulo zaman. Danes dajeja vaše legije krasen primer novega italijanskega fašističnega
naroda, ki je oborožen s srcem in z roko. Fašizem je pripravljen na vse. Druge revolucije so pričele po 7 letih propadati, dočim fašizem napreduje. Po 7 letih je imel še vedno pogum streljati v hrbet izdajalcev. Tako so fašistovske legije ustrelile v Poli v hrbet Vladimirja Gortana, ko je vsa Jugoslavija protestirala proti temu činu. Fo 7 letih smo še bolj močni in ne popusti jii vi kot poprej. Na te besede je masa odgovorila z navdušenjem, ploskajjjem in odobravanjem, ki se je razlegalo po vsem ogromnem proetoru me<l kapitolom in kraljevo palačo. Končno je dejal Mussolini: Jaz smatram ta odgovor za izjavo celokupnega italijanskega naroda, da je pripravljen na vsak boj in na vsako zmago.
Obsodba bivšega ameriškega drž. podtajnika
Washington. !• I - oktobra. Zvezno so* dišče je obsodilo bivšega državnega tajnika Falla, ker se je pustil podkupiti in je sprejel 100.000 dolarjev od petro-lejskega magnata Bohenvja, da je oddal v najem kalifornijska petrolejska ozemlja, ki so pripadala ameriški mor* narici.
Habibulah priznal Nadirkana.
London, t'l oktobra. Po poročilu afgan-skega poslanika je izročil Habibulah kralju Nadirkanu državni pečat, kakor tudi orožje svojih pristašev.
Ljudska prosve ta na Bolgarskem
Sofija, 11 .oktobra. AA. Po poročilu nr-nistrstva prosvete je 14.468 nase. V-n na Borlgarskem brez učiteljev. Naimanj učiteljev je v trnovskem okrožju, kjer je 576 vasi brez učiteljev. V mastanliiskem okrožju manjka 258 učitelev. v plevljan-skem 179.
Angleški proračun
London, l\ oktobra. V četrtek je so-voril an-geški zaikJadni rmirister Snow<kn v Sheftteldu o a-ngleških fcinancah cva-gla&il, da ni pričakovati zmžanja da-vikoiv. Vlada t>ud.i ne bo povišala davkov, dokler ne bo v to prisiljena. Nadal;c :. Snowden oimc-n^l veloke izdatke za socijalne ustanove m za vonne pekojnine, ki znaša.]© letno okro£ 60 mlrjonov funtov. Mnogo sume tudi armada.
Boji z Beduini.
Jafa. 21. oktobra. Iz Transjordanije poročajo o spopadih med Beduini in angleškimi oklopnimi avtomobili. V Jeruzalemu obstoja zelo nervozno razpoloženje. AmWH vrhovni komiisar je naprosil londonsko vlado naj zaenkrat Še pusti svoje čote v Palestini.
Sorzna poročila.
l.Jl BIJAN>KA BORZA.
Deviie: Amsterdam 22.805, Berlin 13.5125
— 13.5425 (13.5275), Bruselj 7.9096, Budimpešta 9.8932, Curih 1094.4 — 1097-4 (100">.9), Dunaj 793.29 — 796:29 ( 7.9479). London 275.49 — 270.20 (275.85), Newyork 56.&5 — 56.55 (56.45), Pariz 221.77 — 223.77 (222.77),
— 297.15 (296.15).
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: London 275.80, New York 56.40. Pariz 222.70, Milan 296.25, Curih 1095.90, Amsterdam 22.80, Berlin 1352.25, Dunaj 794.50, Praga 167.60, efekti: posojilo 84.5, vojna škoda 420.
INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.1775. Ncwyork 51605, Para 20.3J75.  MriJan  27.0375,    Madrid  73.75. Berlin 123.43.   Dunaj 7250.   Beoerad   9.13625. Pra&a I 15J9. Bukare&a 3.065, Budimpešta 90.18, So&i* I 3.7376, Varšava 57S6.
Otvoritev dveh
umetniških razstav
Včraj sta bili otvorjem istočasno dve umetnostni razstavi, za
karteri vlada veliSko zanimanje-
Pa naj še kdo reče, da Ljubljana ni drugi .Miinchen, če ima kar dve otvoritvi umetnostnih razstav v enem dnevu. Se bolj >KunsU»tadtc je Ljubljana, ker bi se v Mun-chenu kaj tako nepremišljenega ne moglo zgoditi in prav lahko bi bila ena razstava preložila otvoritev na poldne, kar bi bik) še bolj nobel. Tako pa pri eni otvoritvi ni moglo biti baš onih, ki otvoritev umetnostne razstave brez njih biti ne more, namreč umetnikov in pravih prijateljev umetnosti v takem številu, kakor bi prireditelji želeli.
Lahko je umljivo, da jo za Dolinarjevo, Antona G. Kosa in PalovČevo razstavo v Jakopičevem paviljonu že Štirinajst dni vladalo največje zanimanje, zato je tudi obiek prekosil vse dosedanje otvoritve. To je bila res >družba<:, kakoršno vidimo pri slavnostnih otvoritvah v velikih mestih, kjer vsak >jour de vernissagec pomeni dogodek za vso družbo in — modo. Tako dopoldne je bilo včeraj tudi v Jakopičevem paviljonu, Lato lahko naštevanje gospode izostane, ker je bilo navzoče vse, kar se za umetnost zanima. In prišli so tudi vsi, ki ne manjkajo na elegantnih prireditvah.
Novi predsednik Narodne galerije g. generalni tajnik ZTOI dr. .Fran Wi n d i s c h e r je v za tako priliko primerno kratkih in izbranih besedah pozdravil vse navzoče in se jim zahvalil za obisk, imenoma rektorju univerze g. unjv. prof. dr. Dolencu, županu g. dr. Pucu in prosvetnemu šefu« g. prof. dr. Lončarju ter poudaril pomen umetnosti za naš narod, češ, da je že skrajni ča^, da zagori m o za našo domačo umetnost.
Po otvoritvenih besedah zares lepe razstave, ki je XV., kar jih je priredila Narodna -galerija, so si gostje z največjim zadovolj- |
stvom ogledali umetnine in eo se že tudi oglasili kupci.
Tudi v mali dvorani kazine je bilo mnogo odličnih predstavnikov javnosti pri otvoritvi razstave mladega lužiškosrbskega grafika in pesnika Merćina Novaka.
Razen vseh odbornikov JSS pod vodstvom podstaroste JSS br. K a j z e 1 a. ker je br. starosta Gangl na svečanostih v Pragi, je prisostvoval otvoritvi tudi divizijonar g. Sava Tripkovi'č, zastopnik univerze g. univ. prof. dr. Zupančič, pozneje so pa prišli tudi mestni župan g. dr. Dinko P u c, prosvetni šef g. dr. Lončar, ker pač na dveh straneh nista mogla biti obenem. Pri otvoritvi je bilo pa tudi mnogo sokolskih delavcev v razveseljiv dokaz, da se sokol-stvo zelo zanima tudi za pojave našega umetnostnega življenja.
Gostom sta razstavljena dele tolmačila podstarosta JSS br. Kajzelj in br. Bučar. Po vsebini in tehniki privlačni grafični listi 90 splošno ugajali in divizijonar g. Tripković je takoj kupil junaškega »Kraljeviča Marka', pa tudi drugi gostje so si zasigurali že prvi dan več prikupnih in za okras stanovanja zelo dekorativnih Novakovih umetnin, ki so občinstvu na razpolago po prav nizkih cenah.
Razstava je odprta do nedelje zvečer vsak dan od 10. do I7. proti vstopnini 10 Din, za šole pod vodstvom učiteljev pa po 2 Din za osebo.
Še enkrat poudarjamo, naj občinstvo ne zamudi te razstave umetnika najmanjšega slovanskega naroda, ker se bo vsakdo veselil posesti grafične umetnosti v pravem narodnem duhu.
Za obrtno-nadaljevalno Šolstvo v Ljubljani
Nujna potreba zgraditve šolskega poslopja za obrtno-nadalje-
vaftno šolstvo v Ljubljani
Na zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je obč. svetnik Josip Rebek vložil več samostojnih predlogov. Najvažnejši med njimi je pač predlog, naj se v Ljubljani zgradi posebno šolsko poslopje za obrtno-nadaljevalne šole, ki so sedaj razdeljene po raznih mestnih osnovnih šolah. Ta predlog se glasi:
Ljubljana je dolžna, da po svojem položaju kot središče dravske banovine, v kateri je jako močno razvita obrt, napravi po enajstih letih našega osvobojenja odločno kretnjo in pristopi resno k reševanju najvažnejšega problema: pospoševanie obrti. Že dejstvo, da mesto samo združuje v svojem pomeriiu okoli 3.000 samostojnih obrtnikov, ki zaposlujejo v svojih delavnicah nad 2.000 vajencev, je vaižen iazlog, da se ž njim v javni upravi računa. Za naše razmere je posebno značilno, da se doslej ni prav ničesar ukrenilo za ureditev položaja našega obrtno-nadaljeva-nega šolstva. Skromni prispevek mestne občine za vzdrževanje sedanjega obrtnega Šolstva, ki pa napram drugim prispevkom izdatno odtehta, pač še ne zadošča potrebam za pravo ureditev tega toliko potrebnega pouka.
Občutno je zlasti pomanjkanje lastnega šolskega poslopja. Sedanji pouk se vrši razdeljeno po razredih raznih mestnih šolskih poslopij, kjer morajo vajenci prebiti cele ure v šolskih klopeh, svojemu telesnemu razrvoju neprimernih, zatohlih, premajhnih in nchigijeničnih prostorih. Vajenci pogrešajo pri pouku potrebne delavnice itd.
Mestna občina ljubljanska mora čim prej urediti te razmere in odločno začeti delati na uresničenju te žive potrebe našemu obrtnega naraščaja in obrti sploh.
Brez oklevanja naj se že v tekoči račun vnese tozadevna postavka, da se vsaj v bližnjih letih zbere potrebni denar. Morda bi bilo umestno, ako bi se skušal dobiti primerni dohodek tudi od raznih uvoženih obrtnih izdelkov, ki občutno posegajo v produktivni razvoj domačegn obrtnika. V svrho realizacije tega predloga naj se pritegnejo potom uprave .mesta Ljubljane me-rodajni faktorji iz gospodarskih ( obrtniških in trgovskih) krogov, kakor tudi državne in samoupravne oblasti. Zato predlagam, naj občinski svet sklene:
1.) V bodoči občinski proračun naj se vnese zvišana in izdatna podpora za obrt-no-nadaljevalne šole v Ljubljani.
1.) G. župan se pooblašča, J a v kratkem skliče anketo zainteresiranih krog >v za zgraditev lastnega poslopja obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani. Pri tej anketi naj se izvoli odbor, ki naj predloži svoje predloge občinskemu svetu.
3.) Pooblasti naj se finančni odsek občinskega sveta, da preštudira in izdela osnutek načina, s katerim bi si občina zagotovila stalen dohodek fondu za zgradbo šolskega poslopja obrtno - nadaljevalne šole v Ljubljani.
Nadalje je obč. svetnik Rebek vložil predloge za ustanovitev Skrbstva za zgiad-bo stanovanjskih domov za rokodelce, za ureditev vprašanja avtobusnih postaj v Ljubljani in za novo tlakovanje Ključavničarske ulice.
Katera letovišča lahko postanejo klimatski kraji
Pred anketo zakona o morskih in  sladkovodnih  kopališčih in
klimatskih krajih
Ljubljana. 38. oktobra.
Jutri ob 10. dopoldne se bo vršila v zbornici TO I zanimiva anketa o načrtu zakona o morskih in sladkovodni.1 kopališč;:! in klimatskih krajih, ki ga je izdelalo ml-ristrstvo trgovine in industrije sporazumno z ministrstvom narodnega zdravja. Ankete se udeleže številni interesenti iz Slovenije. Iz načrta zakona posnemamo:
Kot morska in sladkovodna kopališča in klimatski kraji se smatrajo v smislu tega zakona oni kraji, ki so kot taki proglašeni na predlog velikega župana z uredbo ministrstva trgovine in industrije po predhodnem mišljenju ministrstva sociialne politike in narodnega zdravja. Klimatski kraji so lahko letovišča ali zimska prebivališča ali vobče kraji, važni za turizem.
Ta zakon sc ne nanaša na zdraviliščs (kopališča, toplice s termalno in mineralno vodo.
Cl. 2. Za klimatske kraje so lahko proglašeni oni kraji, ki so radi klime, občih prirodnih posebnosti ali historičnih spomenikov posebno pripravni za počitek in prebivanje med poletno ali zimsko sezono. Ako so ti kraji pripravni za počitek radi kopanja v morju, jezeru ali reki, se proglašajo za morska, oz. sladkovodna kopah--šča.
Čl. 3. Meje ten krajev so lahko iste kot :neje upravnih občin, vendar lahko obsegajo tudi več občin ali samo del teh. Vsako kopališče ali klimatski krai mora imet! i širši zaščitni rajon, v katerem se ne more osnovati nobeno rudarsko, industriisko ali katerokoli tehnično podjetic brez predhodnega dovoljenja velikega županstva.
Cl. 4. Obči pogoji morskega ali sladkovodnega kopališča in klimatskega kraja so: 1. da obstoji regulacijski načrt: 2. da ima zadostno število higijenskih in za stanovanja urejenih sob in možnost oskrbovanja z zdravo hrano in vodo; 3. da obstoji moderen način razsvetljave, bilo celega kraja, bilo glavnih higijenskih ustanov in hotelskih podjetij, da je urejeno vprašanje pre-skrbovanja z zadostno količino čiste In zdrave pitne vode. vprašanje odvoda feka' lij s kanalizacijo aH drugim neoporečnim načinom in vprašanje prevoza smetišča in vzdrževanje čistoče na javnih mestih in kopališčih; 4. da obstoje javni parki, spre* hajališča ali druge naprave za kratek čas gostov brez kake nečistoče in prahu: a. da so v sezoni z zdravniki z ročno apoteko v slučaju, da ni javnih apotek; 6. da obstoji aparat za desinfekcijo s strokovnim osob-jem; 7. da se redno izvršujejo meteorološka opazovanja, a v kopališčik tudi siste matično merjenje vode; 8. da se uredi in
stalno vodi statistika gostov: 9. da obstoji v morskih in sladkovodnih kopališčih tudi še hlgijensko-sanitarno urejeno javno kopališče.
Kraji, ki so radf svoje prirode ali radi svoje ugodne lege na morju ali jezeru ali radi svoje klime posebno pripravni za počitek in prebivališče, a še ne izpolnjujem vseh pogojev od točke 1—7 teza člena, se izjemoma lahko proglase za morska ali jezerska kopališča ali klimatska kraje, če v roku 5 let zadovolje navedenim pogojem.
V nadaljnjih členih predpisuie načrt, da morajo imeti vsa letovišča določene tarife za cene sob, hrane, postrežbe. Javnih prevoznih sredstev in nosačev. V letovišči.i, morskih in jezerskih kopališčih in klimatskih mestih se morajo vzdrževati v dobrem, estetskem in zdravstveno ustrezajo-čem stanju vse zgradbe, bilo za stanovanja bilo za druge potrebe. V vsakem k':-matskem kraju obstoji poverieništvo, katerega glavna naloga je, da pospešuje razvoj kraja, da čuva turistične interese, da skrbi za prijeten počitek gostov in da upravlja premoženje letovišča. Pristojbine na tujce sme pobirati samo poverieništvo kopališča ali klimatskega kraja. Poverieništvo pa je dolžno, da dostavlja redno vse podatke, statistične ali druge vrste, ki jih zahtevajo oblasti.
Važni so čl. 11. 12 in 14. po katerih se brišejo kopališča in klimatski kraji, ako ne ustrezajo pogojem tega zakona. Obstoječim poverieništvom v morskih ali sladkovodni.! kopališčih in v klimatskih mestih se je preosnovati po odredbali tega zakona v roku 6 mesecev, ko stopi zakon v veljavo. Obveznost za finančne odredbe tega zakona stopi v veljavo s proračunom zu leto 1930/31.
Obenem z načrtom zakona ie ministrstvo trgovine in industrije izdelalo tudi obširen načrt uredbe.
Berta Bergant-Bukšekova
Po dolgem bolehanju je izdihnila svojo dušo velezaslužna in ugledna slovenska ig'rarka ga. Berta Bukšekova. Rojena dne 3. julija 1879 v Ljubljani, je prišla k naši operi in z redko vnemo delovala več se/on kot pevka v zboru. Obenem je nastopala v manjšin vlogah. V raznih poklicih si je pridobila uglajenosti v vedenju in okusu, narava pa ji je dala veliko nadarjenost za komiko. Dramatično društvo v Ljubljani jo je torej poslalo na E>unaj, da se izpopolni in ko se je vrnila, jc bila med solistkami, med katerimi se je odEkoviala z v zgledno vestnostjo in marljivostjo. Naglo je napredovala in dosezala z rajnim Verovškora zlasti v veseloigrah in burkah velike uspehe. Kot resna žena in mati pa se jc nkfa žrtvovala za svojo -deco in uporabljala tudi svoj svobodni čas za zaslužek: neštevilno iger in operet ter ulog je prepisala za gledališče, v počitniških mesecih pa si je poiskada službo, da je mogla izhajati ob skromni gledališki sustentaciju
V našem, takrat deželnem gledališču je delovala do poloma pred svetovno vojno. Razvrla se je bila medtem že v rutinirano igralko tudi resnih ulog, odšla k mestnemu gledališču v Varaždinu, se naglo priučila hrvaščine ter nastopala ondi v drami in opereti kot temperamentna in bistra prvakinja. Ostala je ondi vso vojno dobo. Ko pa se je obnovilo ljubljansko gledališče, se je vrnila in osfcala tu nekaj sezon. Ko se je odprlo v Mariboru prvo slovensko gledališče, je odšla tja in pod vodstvom Nučiča in Bratine igrata malone vse prve ženske uloge v resnih dramah klasičnega, modernega in tudi najmodernejšega repertoarja Bila je velik igralski talent in svojemu poklicu uprav fanatično vdana. Zadnji dve leti je bolehala, vendar je še lani nastopila, potem pa obležala.
Vrlo simpatični domači umetnici najlepši spomin!
« uiimi
Novi državljani
Veliki župan ljubljanse blasti je podelil v septembru državljanstvo naše kraljevine naslednjim tujim državljanom:
avstrijskim državljanom Josipu Heybalu, orgamietu v Kamniku, Otiliji Przihoda, za-eebniei v Skofji Loki in Kristijanu Regovcu, leenemu manipulantu v Predvoru;
češkoslovaškim državljanom Jar osla v u Skoupilu, revirnemu gozdarju v Podsteni-cah, Josipu Truhlaru, zasebnemu uradniku na Jesenicah, Franju \Venlichu, strojnemu iriženjerju v Zagrebu in Mariji VVeiss, za-sebnici v Kranju;
italijanskim državljanom Jakobu Kali-u, stavbnemu delvodji v Ljubljani, Albinu Ka-rižu, hotelskemu slugi v Ljubljani, Velesla-vu Karižu, stavbnemu tehniku v Ljubljani, Bogomilu Kobalu, krojaču in posestniku v Zagrebu, Francu Lebanu, šoferju v Ljubljani, Avgutini Makovec, tvorniški uslužbenki na Grosupljem, Matku Maretiču, skladiščniku v Ljubljani, Edvadu Medenu, železniškemu uslužbencu na Brezovici, Leopoldu Obidu, mizarju v Kranju, Antonu Podobniku, bivšemu uoitelju v Bergarjih, Stojanu Preoiiiču, delavcu na Viru, Antonu Pušnar-ju, trgovcu s sadjem na Bledu, Vinku Reše-ti, posestniku v Novem gradu, Josipu Ronč-lju, delavcu v Podpeči, Ivanu Seccardiju, Žagarju na Jesenicah, dr Dragu Stoki, bančnemu uradniku v Ljubljani, Mateju Ujčiču, urarju, in hišnemu posestniku v Ljubljani, Francu Vdlharju, uradniku Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, Matiji Vilharju, litografskomu strojniku v Ljubljani. Jožefu Vo-Iariču, tesarju v Hrastniku, Emiliji Zadnik, trgovski sotrudnici v Ljubljani in Tereziji Zorn, vdovi po železničarju, stanujoči v Strnišem;
ruskim državljanom Nikolaju Azarovu, dnevničarju liuančne kontrole na Rakeku, Dimitriju Bartenjevu, risarju pri oblastni tehnični upravi v Ljubljani, Gligoriju Drigi, dnevničarju finančne kontrole na Jesenicah, Nikolaju Mihejevu. dnevničarju smodnišnite v Kamniku, i^ergeju Solovjovu, dnevničarju finančne kontrole v Sovodnjaii, Aleksandru
i  Conrad Veidt pride v svojem najnove šun filmu:
! Dežela brez žensk!
; (Nevesta štev 68
Suprunovu, dnevničarju finančne kontrole v Ratečah, Nikolaju Tkacovu, železniškemu uradniku v Ljubljani in Aleksandru Zubo-vu, kontraktualnemu vojaškemu živino-zdravniku v Ljubljani.
Novi ljubljanski meščani
Na zadnji tajni seji je razpra\i;al občinski svet ljubljanski o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo. Za prostovoljni sprejem so prosili mizar tobačne tovarne Jakob Bernard z ženo in tremi otroci, služkinja Julijana Breznik, r.adučiielj Martin Breznik z ženo, čevljarski mojster in posestnik Janko Dolenc z ženo in dvema otrokoma, sejruarica Jcra Jenko, delavec Karel K O r en San z ženo in tremi otroci, trgovski potnik Anton Kozina z ženo in 4 otroci, čevljarski moister Martin L e n a r t i č z ženo, lilapec Fran L e v-s t e k, služkinja Magdalena M a r o 1 t. zavarovalni zastopnik Martin Pcčnik z ženo. ključavničarski mojster Ivan Po n i-kvar, lapetniški pomočnik Lovrenc R a J-S e 1 j, krojač Josip Sever z ženo, upokojena delavka tobačne tovarne Marjeta S i r n i k. vrtnar in hišni posestnik Ivan Šimenc z ženo in dvema otrokoma, šivilja Ana Šuštar, roj. Jelnikar. upokojeni tiadsirokovnik državnih Železnic Anton T a j n š e k z ženo. tiskarniški delavec Franc V i h t e 1 i č z ženo in enim otrokom, služkinja Frančiška V o d i š e k, š:-vitja Marija 2 n i d a r š i č in bivša po-strežnica Frančiška L o v r i n. Prošnjam ie bilo ugodeno, ker bivajo prosilci in prosilke že 10 let stalno v ljubljanski mestni •občini in so s tem zadostili vsem določbam domovinskega zakona.
Sprejem v ljubljansko mestno zvezo proti plačilu tukse in pod pogojem, da si prosilec pndobi naše državljanstvo, >e bil zagotovljen tehniku Borisu Goljev-š č k u, šivilji Hermini S i e g 1, trgovskemu nameščencu Alojziju č e r n o t i. učiteljici Matildi K u n t i h, posiovodkinji Pavli P u c, Francu M e r m o 1 j i. delavcu opernega gledališča Matiji Pirjevcu, rudarju Ivanu M a ž g o n u, učitelju Francu C i b i c u, zasebni učiteljici Ernestini Ga-r i b o 1 d i - O s w a I d, posestniku Ivanu Žitniku in trgovcu Antonu Sinigajdi.
Meščanstvo je bilo podeljeno proti občinski taksi 1500 Din in prispevku 50 Din za meščanski sklad ličarju in sedlarju Franu W i s j a n u. ?3 prošenj za sprejem v domovinsko zvezo je bilo odklonjenih, ker prosilci niso zadostili določbam domovinskega zakona.
13
, naftrafnejse, zafeo najcenejše!
Nesreče in poboji
Ljubljanu, 2tt. oktobra. Menda je že kar tradicija, da sobota in nedelja ne smeta miniti brez nesreč in nezgod ter ponesrečenih pobojev. Včeraj in v soboto so v bolnico zopet prepeljali več ponesrečencev, pa tudi žrtev pobojev in pretepov. Večjih nesreč k sreči ni bilo, edti-na težja nesreča se j« pripetila v Zapužah pri Šent Vidu nad Ljubljano. Ivan Zibcl-nik, 17 letni zidarski vajenec, je nekje staknil flobertovko, s katero se je neprevidno igral. Nenadoma se je flobertovka sprožila in krogla je zadela fanta v glavo. Nezavestnega so prepeljiali v bolnico kjer se je pa ž« zavedeL Ce bi ga krogla zadela samo pol centimetra niže, bi bil mrtev.
Ljubeznjrvi soprog je neki M. i/ Ljubljano. Včeraj popokine se je spri s svojo ženo in jo je tako sitno pahnil od sebe, du je reva padla in si -zlomila levo nogo. Min-ka M. je morala v bolnico, dočim bo moral ljube/njivi soprog za svoje nepremišljeno dejanje odgovarjati na policiji.
Včenaj je v kovačevi gostilni v Kolodvorski ulici popivala večja družba, med katero sta bila tudi Božo U. in Toruc V. U neznanega vzroka je med njima nastal prepir, beseda je dti-ha bes-do in končno jc pie-čati Tone zagrabil stol in udaril nasprotnika tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo in so g-a morali prepeljati v bolnico.
Ko se je v soboto pozno ponoči vračal France Repar, 19 letni posestnikov sin, z vasovanja na Igu domov, ga je v temi nenadoma napadel neki Anton Želcznikar in ga sunil z nožem v hrbet. Keparja so težko poškodovaega prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje jc zelo kritično. Junak noža in teme bo imel seveda opravka z oblastmi.
Posetnica Katarina Maver iz Žužemberka se je v soboto popoldne peljala s tovornim avtom iz Ljubljane domov. Na ostrem ovinku se jc avto precej nagnil, Maverjeva pa je v strahu zagrabila za smreko ob cesti. Pri tem si je zlomila desno roko. — Na Bizeljskem se je v soboto prevrnil avtomobil, s katerim se je vozit brezposelni mesarski pomočnik Pavel P. iz Ljubljane. Pavle sc je precej poškodoval in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
(Bele
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 28. oktobra 1>29, ki-toličani:  Simon,  pravoslavni:   15. oktobra-Jefrem.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Grob neznanega vojaka« Kino .^tatica: »Pat m Patachon pr: ki-
nihal ih«..
Kino Ideal: SOS.
Kino Liublianski dvor: »Vse n 'ene«.
DE2URNE LEKARNE. Dar.es: Kurent, Go-posvetska cesta, So-šnik, Mairijin trg.
Čitajte!
Jutri
Nc po/.abite!
Ka«kor osnjcin id-aito je otiiela sImLhA* brutoe«zen srce  lepe fKliipu
. J c :n neizkušene knie-t^kc dok!:ec • AJsadj z s. časa svetovne vojne. Trr*' r-iiV. -'.u.i'ćerue, presajanje im prez.r •-. ■Mrafta ir>rotm>eti, ker je ojeno srce bi'o t.i Čafsni3va sovražne armade. Končno pa K' pcis'Io Ml za nfto
ka.>:i Jiutocizen je nepronK*sVj>va In VtB> »a! FriproA-Jre se za ta umotvor, ki bo dvii'Sniđ tUdI Vala srca k ljutoezim!
Premijera jutri! Film, M bo ostal neizbrisen v Vasth srcih!
Elitni Mae MATICA.
i
— Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba h-i«vd' »Fran/ Joseiove« srenčice prebav jc organe ca> rednega delovanja in tako olaiša prt luu-nilnim snovem, da preidejo v kri Zdravni-ška izvedenja povdarjaj.), da se ! ranz-Joseiova« voda zlasti korisr.i > izkaže p:i Ijudea, ki se malo sribljejo. »Franz Josclo-va< voda se dobi v vseh icvirnah d-)scti-jaa in špecerijskih trgovinah. I -I
..Ženitev" na šentjakobskem odru
Z, drugo premijero v letošnji sezoni si ie šentjakobski oder izbral (iogolje\o komedijo »Ženitev« in z njo v vsakem pogledu zmagal na celi črti. Zanimivo ie opazovati publiko tega odra. ki napolni dvoranico zgodaj pred začetkom predstave in nestrpno čaka, kdaj se bo dvignil zastor. Pa ni morda samo predmesuia publika, tudi občinstvo, ki ga vidimo v drami in operi, redno posefia te predstave, kajti todi ti se radi tu pa tam od srca nasmejo in hkrati uživaio ob ambiciji in veselju ter vnemi, s katero se šentjakobski diletant je »vzamejo za vsako svojo predstavo. »Galerija« nestrpno ploska, če se predstava ne prične točno in če je odmor predolg protestira, kajti videti in slišati hoče. k,ii bo sledilo. Človek se niti ne zgraža spričo takega vedenja, ker ve. da je golo na v nošenje za stvar samo.
Sinoči je bilo vsaj tako. Dvoran , je bila nabito polna, na v^aleriii« pravcata gneča. Od začetka do konca predstave se je občinstvo od src* smejalo. Nekatere dame so se smejale do solz. Predstava e torei uspeh, popolnoma. Zalivala srre predvsem režiserju Karusu, ki zna take komedije zrežirati tako. da je igra vseskozi or-ganična. premišljena do zadnje podrobnosti in živa od prizora do prizora. Pri taki notranji režiii mora predstava uspeti, če so na razpolago količkai dobri igralci. In tudi dobre igralce ima šentjakobski ode-. \cerai so se izkazali \si, če gledanr* n ih isrro v celoti. Kot posamezne vioce so odigrali odlično Petričeva. ki je zelo prijetna odrska figura in igra z razumom in srcem. Modičeva, ki zua igrati tudi Ui-stingvirane tetke; Bučarjeva je bila izredno posrečena kot zenitov anjska mešetari-ca, vzbudila je mnogo smeha, ie inteligentna m zmožna igralka. .M. Košak ie imel pač najtežjo nalogo, ker je igral dvornega^ svetnika Podkolesina, ki ima dvojno dušo. Je omahljivec in strahopetec in m<>-gočnik, ko se zave. da je dvorni svetnik. Košak je pogodil tip svoje \loge odlično. Pastorčič je bil že bolšši, kakor prvič. Nedvomno ie zmožen in bo dober Igralec ko se opili v igri. Eksekutorja lujčnika je podal (inidovec tako imenitno in resnično, da človek pri njegovi igri pozabi .da f* med diletanti. .Ravnotako pri Maserju, ki je igral slugo Štefana. Kratko vloso e podal dovršeno. Lavrič kaže \ elik talent v karikiranju tipov, zato je bil v vloži pehotnega častnika odličen: premalo ie rikiral mornariškega častnika v pokoju Blažič in zato ni prišel do popolne \elia-ve. Baranova je epizodno vlogo strežnice odigrala dobro. Izredno posrečeni so bili \ si igralci tudi v ma^Kah. kar ic treba še posebno pohvaliti, le Blažič je imel. dasi v vlogi paralitika. prestrašilo masko.
■
V četrtek, dne 31. t. m. sc poje opera »Car in tesar«, ki jc imela pretekli teden na našem od»ru velik uspeh. Nastopilo: ga. Ribičev«, gdč. Španova- ng. Križaj. Gostič, Grba, Kovač, Rumpelj, Janko in dru^i Dirigent: g. Štritof, režiser: g. Povhe. Predstava 9c vrši za abonente reda B.
71^0
32
Dnevne vesti.
— Vse čitatelje in naročnike »Slovenskega Naroda« v Dolenjem in Gorenjem Le-, gatcu obveščamo, da začne uorava »Slovenskega Naroda« z 2 novembrom pošiljati »Slovenski Narod« z avtobusom Ljub-ljana-Vrhnika-Logatee. Naročnic v Dolenjem Logatcu bodo dobivali naš list v gostilni Kramar, naročniki v Gorenjem Logatcu pa v gostilni Antičevič. ker naj ga po prihodu popoldanskega aviobusa dvignejo. Nove naročnike Jpreiema uprava »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Mesečna naročnina 12 Din.
— Imenovanje na univerzi. Dr. Rudolf A n d re i k a, dr. Ludovik B o h m in dr. Fran V o d o p i v e c so imenovani za honorarne profesorje na juridični fakulteti univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani.
_ Odlikovanje slavista Gesemanna, Kralj Aleksander je odlikoval slavista nemške univerze v Pragi in soizdajatelja revije ^Slavische Rundschau* prof. Gerharda Gesemanna z redom Sv. Save III. stopnje za zasluge na polju proučevanja iugosloven-skega jezika in kulture.
— Odlikovanje častnikov češkoslovaškega polka. Prezident Masarvk ie odlikoval vse častnike 21. pešpolka češkoslovaškega v Skopi ju. Med drugim je odlikovan podpolkovnik Zvonimir H a b j a n z redom Belega leva IV. stopnje.
— Dana Kobler - Golijeva. Včeraj popoldne je tuberkuloza pobraIa eno naših najsimpatičnejših in najinteligeutnejših umetnic, gospo Dano Kobler-Golijevo. soprogo ravnatelja drame g. Pavla Golije in hčerko splošno spoštovanega odvetnika g. sodn. svetnika v p. Koblerja v Radovljici. Že v zgodnji mladosti je mnogo občevala v umetniških krogih in njena vsestranska izobraženost je zlasti med našimi literati vzbujala splošno občudovanje. Njena izobrazba in priljudne, vedno fine in uglajene manire so ji pridobile v vseh krogih mnogo prijateljev, njena umetnost pa po vsej državi mnogo iskrenih občudovalcev. Pokojna namreč ni bila samo izredno talentirana pianistka, temveč tudi dobra duša v najboljSem pomenu bedese. Delovala je tudi v ženskih organizacijah, vedno požrtvovalno in vedno brez pričakovanja priznanja. Tiho, kakor je živela, se je tudi poslovila po trpljenja polnem dolgotrajnem bolehauju. Iskreno sožalje g. soprogu m sorodnikom, njej pa časten spomin!
Prebujenje
Ljubavm;  sperv   med   grmenjem  topov in ara-nait
J miri! El-imi kino Mat k a.'
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo so bili vpisani vojaški zdravnik v Ljubljani dr. Alkibi-jad Spirovič, zasebni zdravnik na Bizeljskem dr. Josip Pctrič in zasebni zdravnik v Metliki dr. Ivo Pavešič.
— Odkopavanje zemskih ostankov naših vojakov na Češkoslovaškem. Na obeh pokopališčih v Chrudimu na Češkoslovaškem odkopljejo te dni zemske ostanke jugoslo-venskih vojakov, ki so med vojno umrli kot ujetniki v bolnica,!. V Chrudimu odkopljejo zemske ostanke 39 vojakov. Odkopavanje sc prične jutri in bo trajalo štiri dni. Navzoča bosta poleg zastopnikov mestnih oblasti zastopnik ministrstva narodne obrani* bc in generalni inspektor jugoslovensKm vojaških grobov na Češkoslovaškem M. Cvrčamn
— Iz državne službe. Premeščeni so podšumar Rafael Burnik iz Celia k s.e^l-e-mu načelstvu v Kočevje, šumarski inženjer in sreski šumarski referent Bo-Jtiilav Žagar iz Ljubljane k sreskemu načelstvu v Kočevje in davkar Engelbert Uorišck Iz Višnje g"ore k davčni upravi v Mladenovac za stalnega ie imenovan pripravnik glavne podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani Stevan Canak.
— Zdravstveni dom v Mariboru obvešča, da je žc popolnoma uredil svoj na novo ustanovljeni serobakrerijološki oddelek ter vrši vse tozadevne preiskave. Predvsem se opozarjajo gg. zdravniki, da vrši oddelek vse preiskave k! se nanašajo na infekcijske bolezni, ki so podvržene obveznemu prijavljanju, brezplačno. Poleg tega se obvešča, da posluje pri Zdravstvenem domu že tudi antirabični ambulatorij, ki vrši preventivno cepljenje, kakor zdravljenje onih, ki so bili ugriznjeni od steklih psov. Tudj ostale potrebne serume in vakcine ima zavod v svoj; zalojri. Končno se sporoča predvsem sta rišem mlajših otrok, da vrši zavod tudi zaščitno cepljenje proti škrlatici V \ sen navedenih ozirih se ie obrniti na Zdravstveni dom. Strassma jer jeva 30, priti.
— Iz sodne službe. Na lastno mošnjo ie upokojen sodnik okrožnega sodišča v Celju dr. Friderik Bračič.
— Iz našega državljanstva ie izstopili? gospodinja iz Trsta Gemi Platnar. pristojna v Studenec pri Ljubljani.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Od 8. <Io 14. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 10 slučajev tifuzjiih bolezni, 15 grižo, 7o skrlatinke, 82 ošpic. 44 davice, 2 sena in 1 dušljivega kašlja.
— Živalske kužne bolezni* v mariborski oblasti. 21. t. m. je bilo v mariborski oblasti Tu slučajev svinjske kuge, 3 čebelne gnilobe, 2 svinjske rdečice in 1 vranicnega prisada.
— Raspust društva. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v šinkovem turnu jo razpusčeno. ker nima pobojev za pravni obstoj.
— Iz »Uradnega lista«. Uradni list dravske banovine : 9t 107. z. dne 26. t. m. objavlja zakon o povračilu škode državi zaradi dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imovino oseb, obdolženih takih dejanj, zakon o iz-premembah in dopolnitvah v zakonu o slavni kontroli z dne 30 maja 1022, pravilnik o povračilu stroškov za prenos in prevoz dr-
žavnih stvari (instrumentov) uslužbencem osrednje uprave za mere in dragocene kovine, kontrol mer in dragocenih kovin in kontrolnih sodov ter razglas o ponudbeni licitaciji za zgradbe na reki Muri.
— Razstava suhih sliv in sadnih izdelkov v Beogradu. Srbsko poljedelsko društvo namerava prirediti od 12.—17. novembra v Beogradu razstavo suhih sliv in raznih sadnih izdelkov in konzerv, novrininc. V interesu slovenskega sadjarstva in sadne industrije bi bilo, da se interesenti razstave v či:n večjem številu udeleže. Prijave sprejemajo kmetijska nadzorništva v Novem mestu, Kranju in Krškem, kmetijska šola na Grmu v Novem mestu in kmetijski oddelek oblastne samouprave v Ljubljani, kjer sc bodo dobile tudi vse potrebne informacije čim pošlje Srbsko poljedelsko društvo načrt in program razstave.
Samo   sc danes KAVALIR  VSEH KAVAURJEV! Adolf Menjou!
Ob A.. Y\ na 7., K««., 9. ivri.
V službi žene Vse za žene!
— Ustanove za uboge obrtnike in trgovce, odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za 1. 1929 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odn. njihove vdeve ustanove po 150 Din. Prošnje je poslati zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 30. novembra. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla vdova bivšega sa-mostojnegi obrtnika ali trgovca.
— Slovenske čipke v Haagu. V začetku novembra se otvori v Haagu na Nizozemskem razstava iugoslovenskih ročnih del. Kolekcija izbranih čipk naših čipkaric prekaša po lepoti in tehnični dovršenosti ono, ki je razstavljena v Barceloni. Ob priliki razstave poklonijo slovenske čipkarice Nj. Visočanstvu pricesi Julijam Nizozemski lepo garnituro našin čipk. Vso organizacijo slovenskega dela je poveril generalni konzulat v Rotterdamu državnemu osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt v Ljub. Ijani. Zavod je svojo nalogo izvršil v polni meri.
— Državljanstvo. Rok za vlaganje nošenj z;) ugotovitev državljanstva po § 53 točka 4 do S zakona o državljanstvu poteče 31. t. m.
— Novi telefonski progi. V sporazumu z avstrijsko telefonsko centralo je naše poštno ministrstvo otvorilo novi telefonski progi Guštanj-Bruck na Muri in Marija Bi-strica-Ounai odnosno Gradec.
— Fordova tvornica v Splitu. Znani avtomobilski kralj Ford je uvažal doslej svoje avtomobile v Jugoslavijo samo prekr* Trsta. Njegov zastopnik v Trstu 5e prišel v konflikt z italijansko vlado Yaradi fabri-kaciie in uvoznih tarif in zato ie predložil centrali, v Detroitu. nai bi se tvornica v Trstu kot centrala za vse Balkan premestila v Juogslavijo, Po informacijah zastopnika Fordovih podjetij za Evropo naj bi sc v Splitu zgradila velika tovarna za montažo Fordovia avtomobilov in traktorjev, ki bi zalagala ves Balkan.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno in deževno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Največ dežja so imeli v Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 20, v Mariboru 13, v Splitu 12. v Zagrebu 9.S, v Ljubljani S.6. V Zagrebu je davi ob S. snežilo. Barometer ie kazal v Ljubljani davi 761.7 mm. temperatura ie znašala 5.4.
Vilma Banky
VVALTER BVRON
IT aH a dtveh ljubečih sc src! Jutri! EKtai kmo Matica!
— Zagonetna smrt  19-letne mladenke.
V noči od petka na soboto so našli na progi pri Zemunu razmesarjeno truplo neznane mladenke, katero je povozil vlak. Beograjska policija je ugotovila, da gre za 19-letno Vukosavo Gajdobranski, rodom iz Beograda, stanujočo na Terazijah. Ce je dekle izvršilo samomor ali če gre za nesrečo, še ni ugotovljeno. Vukosava bi morala s 1. novembrom nastopiti novo službo. Bila je zelo nadarjena in se je tudi literarno uspešno udejstvovala. Več njenih pesmi je izšlo v reviji »Književni Sever«.
— Smrtna nesreča v gozdu. Pri sekanju drevja v Novogradu Podravskom.se je v pete/k smrtno ponesrečil delavec Bolto Horvat. Drevo, ki ga je obsekaval, se (je zrušilo nanj. Siromak je bil takoj mrtev.
— Angel ji je ukazal požiga ti! V bosanskem selu Jošafaka je v zadnjem času večkrat zaporedoma gorelo. Zato je bil upravičen sum, da gre za požige, vendar orožniki kljub intenzivnemu poizvedovanju niso mogli požigalcu do živega. Te dni pa so zalotili pri požigu seljakinjo Milko De-šnjalovo in sicer v hipu, ko je hotela zažgati skedenj nekeg.a posestnika. Orožniki so le s težavo rešili DeSndakovo pred razjarjeno množico, ki je hotela požigaflco lin-čati. Pri zaslišanju je Milka izjavila, da se ji je nekoč pri pranju perila prikazal angel in ji dcya!> naj vso vas kaznuje za njene
grehe. Najprej naj zažge vse kozolce in skednje, potem pa še hiše. Orožniki so histerično žensko zaprli.
— Dr/en roparski napad. Drzen roparski napad je bil te dni izvršen v selu Tu-leš v Banatu. Maskirani razbojniki so vdrli v hišo bogatega posestnika Antona (iruji-ča. zvezali so vse stanovalce in zahtevali denar, (irujič ie zatrjeval, da ima samo par sto Din doma, nakar ^0 ga roparji pretepli. Potem so preiskali vso hišo. pobrali vse dragocenosti in denar ter izginili v noč. Toda roparje so orožniki že naslednji dan i/.sledili. Prijeli so seljaka Tihomirja Adamoviča. ki ie zločin takoj priznal in izdal tudi svojega brata Miroslava kot sokrivca. Tudi tega in še dva dru^a seljaka so orožniki prijeli. Preiskava :e ugotovila, da sta bila brata Adamovič pri Grujiču zadolžena. Te dni bi namreč zapadla menica za HUM M i Din. Ker nista imela denarja, sta sklenila inscenirati roparski napad, da prideta  v pojest menice.
— Originalna tatvina v Zagrebu. V dra-guljarno Rajeević v Zagrebu je prišla v soboto mlada elegantna dama in ponudila draguljarju zlato zapestoo uro, za katero je zahtevala samo 100 l>in, za nameček je pa hotela dati uhane. Rajčevic" je seveda rad** voljo plai-al 10O Din. Ko jo pa ogledoval uhane, je opazila na njegovi roki krasen briljantni prstan, vreden nad 30000 Din. Draguljar je imel v žepu suknjica polnilno pero, katero -i je hotela dama ogledati. Vzela ga je in nalašč je tako ravnala ž njun, da ji je kanila kaplja črnila na nogavico. Draguljar je bil v zadregi in hotel je poslati damo domov z avtomobilom. »Ia bi je ljudje ne videli z umazano nogavico. Sam je 5el po avtomobil, s katerim ^e je dama odpeljala. Draguljar je pa pozabil svoj prstan v trgovini in ko se je dama odpeljala, je ves presenečen opa/il. da je nasedel prebrisani sle-parki, ki mu je ukradla dragocen prstan.
! ROKAVICE j
Je'enova koža, Nappa podložene, \ Lava le,   Juhten,   Glace,   T ico | velika izbira |
Sreč :o Vršič nasl. f
V. LISJAK
♦
S l?nb rgova u   št. 3 t
♦ ♦ ♦
Iz Ljubljane
—Ij Ra/stavljena slika dvornega svetnika Frana Sukljcta. V izložbi trgovine konfekcije Klite v Prešerno i ulici je razstavljena slika dvornega svetnika Šuk-Lieta, ki je, kakor znano. 24. t. m. praznoval svojo SO-lctnico. Slika je mojstrsko delo g. akad. slikarja Frann, A. Sterleta, zato priporočamo občinstvu, da si jo ogleda.
—Ij Počatitev spomina   padlih vojakov.
Počastitev spomina naših padlih borcev se bo vršila v gaju judenburških žrtev pri Sv. Križu v petek 1. nov. Žalna svečanost prične ob 15.45. Pod vznožjem spomenika < našega Janeza* bedo cvetke, venci lučke in dvojni piramidi pušk z nasajenimi bajoneti in nizdo[ poveznjenim šlemom, iz katerega bo puhtelo proti nebu spravno in zadostilno kadilo. Okoli spomenika tvorijo živ venec vojni trpini, ki so se vrnili pohabljeni z boini.i poljan. Vojna muzika otvo ri svečanost z žalostinko. Sledi deklamacija vojne sirote padlim v pozdrav, združeni pevski zbori zapojo žalostinko. kratek žalni nagovor karata g. Bonaca, častna salva vojaške čete mrtvim drugom v spomin, vojna muzika zaigra drugo žalostinko, bivši vojni kurati intonirajo »Libero« tu molijo mrtvaške molitve, pevci zapojo »Oj Doberdob« in vojna muzika zaključi z zadnjo žalostinko. Gozdiček okoli spomenika ie majhen in bo od 3. ure popoldne dalje zaprt. Dohod dovoljen, samo zastopnikom oblasti, udruženju vojnih invalidov, odbornikom ZSV in pevcem. Ostali naj se brezpogojno pokoravajo navodilom rediteljev, stražnikov in častne vojaške straže. Čuvajte grobove, ne hodite po njih. Šolska deca bo tudi letos okrasila grobove, meščanstvo pa naj prižige lučke v imenu daljnih odsotnih mater in sorodnikov. Ljubljana, pokaži 1. novembra svoje plemenito srce tudi napram tujim sinovom! — Glavni odbor ZSV. Ljubljana. — Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani.
—li Nq čast padlim vojakom. Na praznik Vseh svetnikov ie na prošnjo Zveze slovenskih vojakov odredil divizijski komandant, da odide 1 novembra t. 1. na pokopališče Dri Sv. Križu častna četa z dravsko muziko. Vojaštvo dospe na grobove točno ob 15. Druga četa zastraži šumico ( ob spomeniku judenburških žrtev. Proslava pokojnih junakov se začne ob 15.45 in se ie udeleže častniki in vsi vojaški svečeniki.
—Ij Vozni promet na pokopališče. Policijska direkcija v Ljubljani odreja dogovorno z mestnim magistratom v Ljubljani, da se mora ves vozni promet v dneh 31. t. m. ter 1. in 2. novembra na pokopališče pri Sv. Križu vršiti edino po sledečih cestah in ulicah: Dovoz: po Kette Murnovi ulici, Martinovi cesti, Savski cesti, Med Hmelmki do pokopališča. Odvoz iz pokopališča pa po Savski, Linhartovi in
Prebujenje
Ljubetzcn gfobofca, večna in očiščena v
peklenskem vodnem O0»)u! Jutri! EHtBM kito Matica!
Dunajski cesti. Proti krivcem, kt in >e te vozne smeri ne držali, se bo postopalo Po zakonu.
—Ij Sprejem In odpust mater in otrok i/ Dečjega dcuia kraljice Marije v Ljubljani.
Predstojništvo zavoda naznanja, da se :z doma odpuščene matere in otroci sede takrat, če jim je življenjska eksistenca zagotovljena, dingače ostanejo toliko časa w -tri, dokler jim vodstvo Ul naide strehe in možnosti življenja. Ker je Pfcdstojništvo ugotovilo, da nekatere žene z otroci in brez Gtrok po nišah beračijo, češ da so iz Dec c-ga doma odpuščene in nimajo strehe, sc lih zavrne.
—Ij  tspcrauiski  tečaj /a srednješolec
sc otvori danes dne 28. t. :n. ob 17. na III. drž. real. gimnaziji v Beethovnovi ulici. Dijaki /glasite se danes v -1 razr.
- Ij Plesne vaje priredi družabni klub obrtnikov v Ljubljani za bodočo sezono. Pri tej priliki vabimo občinstvo in njih družine, kateri se hočejo teli plesnih vaj udeležiti, da se do 7. novembra t. i. prijavijo pismeno ali ustmeuo v pisarni Zveze obrtnih zadrug (Beethovnova ulic,, št. 10) od 2. do o. ure popoldne. 999 n
—Ij Poročilo • kangresu Paradnega '«mi->k«'ga Saveza v Splitu poda za trsa Zeoaka društva Minka G o v o k a r j e v a r sredo, 'J9. t. m. ob *io. v damski sobi Emone. Vsakdo dobro lošel.
—Ij Udruženje vojnih invalidov in Zveza bojevnikov opozarjata sorodnik j In znance vseh padlih v svetovni vojni, da bo
m*e darovana slovesna zadušnica in -30. t. m. ob 9 v frančiškanski cerkvi. Pridite polnoštevilno!
ćistilna-osve-7»_,iM'y '~»
—li Zadntj dnevi PtaOBe'ev. M 'Id. Opozarjamo cenj »bčiu>t\.» ia II. Je. ti i— storičneaa veJcfilnta. ki sc vrti dane- ui-tri  ia  noiutrišmem   vsakokrat M Ml v
prostora Elitnega km , Matica. \a Mira. v
katerem e popisan strahoviti OfTlICi ikov izbruh in grozil i katastrofa. Po do*tc ve neprikazanih senzacij, apojcarjatno vsakogar, dj si vstoonice čhnpreie ofeskrbt.
—Ij Stene . bi-k.«\ alcev grobov na dan Vseh svciih s. ba vršilo na naslednji način: Na primernem kraju vsake do.ii.due poti do pokopališča bo postav.h druš:vo »Skrb za m! tdine mize s stck!emm; nabiralniki. Vsak pašam bo vrge' v tak nabiralnik en komad poljubnega nnvca. Skozi sleklo SS bo videlo kako narašča kup de* narja. Zvečer se bo nabrani denar prcMJl in ker se bodo posebej šteli tud; on; maloštevilni posetntki, ki ne bodo p Cesar da* rovali, bo mogoče Število obiskovalcev na-tančno ugotoviti.
Ij Prva vaia združenih Imbliau-kih moških zborov za petje na dan Vseh svetih na pokopališču, se bo vršila iutn v torek zvečer ob osmih v Glasbeni Matici. Vabljena so \sa drušiva. VSi ne\a! Arhivarji naj prinese note seboi!
—li 1/guhi! se je lovski pes (p . 1 teumorujave barve, z znamko 536 in sliši na ime Ris . Odda naj ve oziroma obvesti g. Filip Hizjak. krznar. Sclenburgov a ulica
Malo več obzirnosti
Šoferjem avtobusov, ki vozijo proti severovzhodnemu delu mesta, bi bili pasanti, ki morajo dnevno hoditi po Vidov danski cesti, posebno ob deževnem vremenu, iz srca hvaležni za malo več obzirnosti Namreč, ako nisi prav urnih nog. da se pravočasno ne zavaruješ z begom v najbližjo vežo, ko pridr\i avtobus, si obrizgan od nog do glave.
Toliko obzirnosti bi šoferji žc lahko imeli, vsaj v jutranjih urah, ko jc na tej cesti živahen promet, ua bi voziti V boli zmernem tempu. Končno pa predpisuje ce-stno-policijski red vožnjo po mestu — in Vidov danska cesta ie v mestu! — do 15 km.
Upam, da bo ta opomin zalegel in da ne bo treba terjati dolžne obzirnosti na drug način!
Končno naj omenim, da potrebuje skrajno prometno eksponirana točka, kot je to križišče Dalmatinove ulice in Aliklošičeve ceste, stražnika in to ves dan. Pasanti kot kolesarji so V Stalni nevarnosti pred drvečimi avtomobili, ali bolje rečeno preJ brezobzirnimi šoferji. Zato je nuino potrebno, da tako živahen promet nekdo dirigira.
Prizadet pasant.
Najprimernejši lokal za urad-
menzo
V Ljubljani, kakor tudi v ostalih večjih krajih si ustanavljajo uradniki, obrtniki in delavci kuhinje, ki jim l\x odgovarjajočo odškodnino nudijo prehrano v tako zvanih menzah oziroma javnih kuhinjah. Zlasti uradništvo, ki je slabo plačano, si ustanavlja te hvalevredne institucije, da ni odvisno od gostilničarjev. Tako daje tukajšnja uradniška menza hrano ca -400 uradnikom dnevno za sorazmerno nizko ceno. Kako so si lepo uredili razvrstitev, da jc veselje opazovati zadovoljne obraze, ki zapuščajo dnevno dvoriščne prostore hotela Tratnik. Prostori jedilnice in kuhinje so skromni, da najemnina za lokale ne vpliva preveč na mesečne izdatke posameznikov za hrano. Merodaini krogi bi pač lahko nudili uradnikom, med katerimi je več viš.iih uradnikov, juristov, inženjerjev itd.. da bi jim za zmerno ceno odstopili primernejše lokale. Dotičmk, ki je tako srečen in ima urejeno domače ognjišče, bo težko razumel položaj onih, ki so navezani na tujo hrano, a teh je mnogo.
V interesu humanosti in človekoljubja bi železniška direkcija lahko odstopila slični ustanovi prostore bivšega Ljubljanskega dvora, v katerih je lepa dvorana kot obed-nica, krasna kuhinja in vse udobnosti za nastanitev menze. Železniška direkcija baje ne namerava več uporabljati restavracijskih prostorov Ljubljanskega dvora kot restavracijo, temveč za namestitev starih aktov in arhiva v one lepe lokale, v katerih je bila svoječasno restavracija.
Za arhiv in stare aikte bi se v Ljubljanskem dvoru pač našli primernejši prostori in kuhinjo z ostalimi prostori lahko proti mali najemnini odstopili kaki uradniški menzi, za kar bi ji bilo gotovo hvaležno na stotine uradnikov, ker se nahajajo prostori v lepi in primerni legi mesta.
Malo dobre volje s strani železniške direkcije in vlogo menze na generalno direkcijo s podporo mestne občine bi prišla ta hvalevredna institucija do zelo primernih lokalov. Merodaini krogi naj se za zadevo zainteresirajo in upam, da sc pri g. direktorju drž. žeL ne bo zastonj trkalo
na vrata, saj jc znan kot uvideven mi socialno čuteč mož. Mestu,, občina P^ naj podpira stvar, za kar ji bo uradništvo hvaležno, da humano skrbi tudi za uradništvo
1. P.
Zanemarjena pešpot
Prehodna pešpot iz Medvedove na Ua-^iNko cesto v Šiški >e zadnic fiaSC zopet okrajno zanemarjena. Na pešpoti so globeli, katere so ob deževju takoi polne vode, tako da pasant zaide v nio do gleŽnjeV. Poleg tega vlada še popolna tema.a s streh obcestnih poslopij lije pravi vodomet, kajti na strehah so le še ostanki žlebov, ki so nekdaj bili in bi morali biti tudi sedaj. Poleg VSCga tega pa tudi razni ponočnjaki zelo radi uporabljajo to pešpot kot favftO stranišče, kar napravlja naslednje jutr« skrajno slab vii> na šolsko m'udino, ki bedi po tej poti v šolo.
Apeliramo na pristojno obla>.L in nujno prosimo, da se ti nedostatki odstranijo, a za prvo silo naj se posu;e \sa pešpot I drobnim peskom :n v sredini nckie naj sc namesti električna luč. Zantcva naj se od obcestnih posestnikov, da na svoiih poslopjih popravijo žlebove, oziroma naj jih namesto v kolikor jih Še nimajo. Prosimo in Čakamo!
Prizadeti.
Materijalizem v dobrodelnem
društvu
To društvo se imenuje: vDruštvo vpoko-jeneiia. učiteljstva v Sloveniji«. Dtuštvo Je nepolitično in ima namen po smrti društve-nikom dati zakonitim njihovim dedičem pod poro za pogrebne stroške in da se zavaru' je pred najbližjo stisko m bedo. Svoj vsakoletni občni zbor je imelo društvo 22. t. m. popoldne v gostilniškem prostoru pri Novem svetu. Na občnem zboru ie pre^le-dovalec društvenih računov g. Al. Keceli poročal, da so društveni računi v popolnem redu. Predlagal jc. raj se da odboru v tem oziiu absolutorj. načelniku in tajni-
• ua vsakemu po 500 Din. blagajniku pa 2400 Hin letne nagrade. Predsednik -ega predloga ni dal na glasovanje, ampak ie prešel preko naega k naslednji točti dnevnega redi: Volitev društvenega odbora. Izvoljen je bil soglasno prejšnii odbor. Po voli t vi jc gosp. Al. Kocelj ponovil svoj predlog glede nagrade načelnika, tam.ku in blagajniku. Droitvenik gosp. M. Brišnik je NprašJ, koliko imaio sedaj ti društveni tunkcijonarii nagrade. Nato le predlagal, naj se dovoli načelniku in taimku vsakemu po 5U0 Din. blagajniku pa \2M D:u letne nagrade. Ta predlog je podkrepil tudi diuštvenik gosfe lienedičič. Pri glas nju je Keceljev predlog propadel, lirišnik-BcnediČičev pa je bil spreiet.
Odbor Društva vpokojeaega učiteljstva v Sloveniji se naproša, da blagovoli navedeni sklep razveljaviti, ako ne, pa odstopiti, oziraje se pri tem na iledočf:
1.) Po § 9 a društven li pravil sestoji odbor iz načelnika, njegovega namestnika, tajnika, njegovega namestnika in treh odbornikov, a ne Se iz kakega blagajnika.
2) Po istem § b društvenih pravil jc služba članov društveneoa odbora Častna, torej brezplačna, kot nagrada ji je le čas:.
3.) Jc še dovolj društvenikov. ki imajo toliko stanovske časti in zmožnosti, da za-morejo brezplačno prevzeti mesta v odboru Društva vpokojenega učiteljstva v Sloveniji. D. P.
26
^ma maska
Hepbum jc stopil od okna iti ga zagrmi z zaveso.
— No? Neznanec jc znova pri vil petrolejko in skočil v senco. — Kaj ste vrdeli?
— Prav pravite. — jc pritrdM Hep-,burn. — So že tu. Cujte! Povejte mi, ka&šoo vlogo igrate vi? Kaj tiči za tem ?
— MiislJin. da bo najbolje, če se požurite, — je dejal neznanec flegmatično.
— Bilo bi škoda, če bi Rosamunda . . .
— Rosamunda! Govorite, kakor da . . Hepburn je plan H proti Ouidoiernai oodne-fftDU srostu. — Ali niste Colensov pajdaš? Niste . . .
— Pičlih deset minut imate še časa. Cez deset minut bodo tu in potem . . . Skomignil ie z rameni.
Temne oči so se p.rvič zaiskrile. Hep-rw<rn ni do'bil odgovora na svoje vprašanje.
Na hodniku so se začeli nagli koraki. Vrata so-se odprla in vstopila jc Ro-sanmmda.
_Vse je v red-u, — ie dejala smeje,
— Rex\vorthv je dokumente zaklenil.. . Njen jrlas se je izpremenil v zariiotkel
krik. ko 'je zagledala maski ranega moga, ki se je umikal proti vratom v spalnico.
Tztegmila je roko, kakor bi se hotela oprijeti, potem je pa omahnila v naslanjač.
—Kdo je to?
Zdek> se je, da je komaj spravMa iz sebe to vpraša rije.
— To sem baš hotel dognati, — jc odgovoril Hepburn zamišljeno.
Planil je za neznancem v spalnico. Vrata so bila zaprta. Hepburn jih je odprl, prižgal je vžigalico in vstopil.
Okno ie bilo odprto in veter je majal
zaveso. O neznancu iti bilo duha ne sluha.
Hepburn se je presenečeno ozrl. Stopi-1 je k oknu in pogledal na vrt. Tam je bilo vse tiho, samo drevje je šumelo. Prizor z neznancem ie trajal samo ne-ikai minut. Ko je pomislil na to, sc mu ;: zdelo, da je sanjal.
I1epbu.ni sc ie vrnil v sobo.
— Izginil je, — je zajmrmral.
— Za hip sem pomislila, da Je bil Neville Orey, — je dejala Rosamunda.
— Vaš oče? Prikimala je.
— Toda on je mrtev. Moja domneva je res prazna. Način njegove hoje se mi .ie pa zdel zelo čuden. Kaj mislite, kdo bi mogel biti? Kaj je hotel tu?
— To je res čudno, — je odgovoril Hepburn. — Pri'šel je »naju opozorit, naj odideiva. Gore risova 'banda je n<aju izsledila.
— Ali vedo, kje sva?
— Da. Prav kar sem videl dva, kako sta iskala sledove pnevmatik mojega avtomobila.
Hepburn je odvil petrolejko in stopil k oknu. Vse je bilo tiho. Že se je hotel obrniti od okna. ko je naenkrat zagledal v daljavi luč. Takoj je spoznal, da so reflektorji bližajočega   se avtomobila.
Heipburn je odvil petrolejko in stopil k dknu. Vse je bilo tiho. Že se je hotel obrniti od okna. ko je naenkrat zagledal v daljavi luč. Takoj je spoznal, da so reflektorji bližajočega se avtomobila. Luč je obsevala v daljavi drevje in grmovje, potem je pa nenadoma izginila, kakor da so reflektorji ugasnili.
— Torej še nekalj jih pride, — jc dejal Hepbuirn. — Mislimi pa, da ne bo nič hudega. Takoj morate k Rexworthyju po aktovko. Kako dolgo bo trajalo, da se pripravite na pot?
— Takoj bom prnipraviljena, _— jc odgovorila in odhitela po stopnicah.
Za hip je ostal Hepburn v temini sobi. Z ene strani mu je obseval obraz ogenj v peči, druga je pa bila v senci. Zaškripal je z zobmi, ko je zrl za Rosa-
mundo. Njegov pogled sc jc ustavil na kraju, kjer je stal rralo prej maskirani neznanec.
Potem se jc otrese! težkih misli in hvtel  po stopnicah iskat hotelirja.
Hcpburnov zaveznik
Omenili smo že. da jc videl Rex-\vorthy v vsakem gostu svojega prijatelja. Zato ni čuda. da jc bil tako prijazen in postrežliiv. Vendar pa mu niso bili vsi gosti enako pri srcu. Na.ra.ic je imel prijatelja lepih konj, ćistokrvr, h psov m dobrega vina. A Riohard Hepburn je bil že dolgo v tem ožjem krogu njegovih prijateljev.
Pred leti je pomagal Rex\vonthyju rz zadrege in zato sta bila še boljša r>ri-jaitelja. Posledica -tega je bffla, da je bila vsaka Hepbu;rnova žeflja Rexwothyjti •ukaz.
Ko je torej planih v kuhinjo rn ponudil na dramatičen način angleškega kralja svoje kraljestvo za avtomobil, je Rexworthy kar za-zijal, čeprav bi mu bil rad pcmaga.1.
— Zahtevate nekaj, česar ninnamo pri rokah, gospod. Počakajte, da malo premislim.
— Samo požurite sc z razmišljanjem, je dejal Hepburn. Nagnil se je k Rex-wotliy,"u in mu zašepetal nekaj na uho.
Rexworthy je stopil korak nazaj.
— Med nami ni izdajalca, gospod, — je Iz*avil samozavestno.
— O tem sem prepričan. Priznam, da ste sc visri dobro držali. Misilitc, da 'bo mogoče dobiti avtomobil?
Rex\vorthyju se je zjasnil obraz.
— Jim! — je zaklical. — Ji-m, pojdi sem! Le urno!
Prihitoi je njegov sin.
— Jim, pojdi skozi gozd k svojemu bratrancu Tediu. Pomislite, skoro bi bil pozabil na Teda. Nedavno je kupil avtomobil, ki ga posoja. Seveda ni posebno eleganten, toda ...
Najstarejši človek na svetu
1 ežko ie verjeti, da živ i na Kitajskem mož, ki ie star že 252 let. To ie I-:-č ;;-..Lin iz Kaibsine v južnem delu •prov:«:ice Sečuan. S tem pravim Mefru-zadecnoen sc je podrobno pečal vseuči-IrSki profesor v Pck;ivg:i Vii-čun-čin. Podatki ki i:h jo zbral o njegovem življenju, so naravnost fantastični.
Li-čin-jun ie preživel že 23 v pr g. Njegova 24. žena je stara žc nad 60 let. •toda v primeri z možem je še zelo mlada. Kljub izredno visoki starosti jc Li-čin-jun še vedno čLI in krepak. Rojen jc trii .1. 1677 pod vlado drugega mandžur-sfeega cesarja. Ko je bil 1. 1777 star 100 let, ie dala vlada provincije >cč-uan vpisati njegovo ime v kroniko num-džurslke dinastije. Ko Jc bil star 200 let, je bilo njegovo ime drugič \npisano v anale. Na banket, ki ga je priredil letos spomladi vojaški guverner sečuan-sike .province Jan-sen, je bil povabljen tudi Li-oin-jun. Starec je bil na pojedini izredno dobre volje in jed mu ie tako dobro teknila, da so um vsi zavidali. Ko so ga vprašali, kako je dosegel tako visoko starost, je Izjavi, da je jedel zdravilna zelišča, ki jih jc našel v pogorju Jynnan. Do 60. leta je bil namreč trgovec z zdravilnimi zelišči. Kakšna so ta zelišča, noče povedati.
Garderoba Ite Rine zgorela
V soboto ponoči je nastal požar v praškem filmskem ateljeju »Agrofilm«, ki je bil last vdove Niigry.no ve. Gorelo jc tako hitro, da sc je porušila streha novega visokoga trakta še predno so pritspeli gasilci. Atelje je bil pred leti irenoviran in prizidan mu je bil trinad-stropne trakt. K sreči ni bilo ponoči nikogar v poslopju. Med po<žarom je nastala tudi močna eksplozija, ker jo ogenj zajel veliko posodo bencina. Zgorelo je leseno poslopje, inventar, štirje agregati, 30 reflektorjev, interjerji
za filsn »Polkovnik Svcc«. s^rdoroha igralcev. m<_-J drugim tudi »a garderoba naše fihnske igralke Ite Rine. Samo garderoba igralcev jc bila vredna nad -4u.fino K:. Zgorelo le ledi voc" rimskih kop.i.
Zanimivo jo, da v> vodi gasilce svak lastnice Rimskega ateljeja. Gasilci so se m-c-rali omejiti samo na rešc-vatlje t-ra!isft<nnac:. ske Slanice mi so-sedn h hiš. Vročina e bila tako velika, da so okna so«c-Jn?li h š nrpok;ila. ^koda znaša nad 2 mH^ona K^. ravai val« nina pa saOM) pol milijona.
Čudna kraljica lepote
Mala belgijska vas Coxyd na morski obali, ki hoče postati letovišče, jc sklenila izvoliti kraljico lepote, da opozori javnost nase s posnemanjem svetovnih letovišč in kopališč, kjer so lepotne konkurence zadnja leta bistveni del sezone. To je za letovišča najboljša reklama. V vasi pa ni bilo mnogo domačih lepotic, pa tudi s o s tov. posebno dam, je primanjkovalo. Poleg tega domači župnik strogo pazil, da hi to« potna konkurenca ne prekoračila me c dostojnosti. Župnik se je odločno uprl čelji prirediteljev- lepotne konkircrKC. da bi nastopile dame v kopalnih oblekah.
Na lepotni konkurenci je magala tuia da'ipa vitke postave m leph Črn h oči. Zvečer sc je vršila pojedina, na kateri se je oglasila k rabi ca lepote k besedi. Skočila je na mizo, si strgala z glavo lasuljo, otrla z robcem šminko n 'Prc-cnečeni gostje so spoznali v lepi gospodični mladega novinarja a z Hrus-Ija, ki je preživel počitnice v Coxydn.
Ni mogoče.
— Beži no, ženica, po meni sinček vendar ni mogel podedovati teh slabih lastnosti!
— Prav praviš, ti imaš še vse.
Slavnemu občinstvu si dovoljujem s tem naznaniti, da sem otvorila
na Sv. Petra cesti 19
cvetlični salon
ter sc priporočani cenj. občinstvu, društvom in korpo raci Jam za dobavo vencev, šopkov, vsakovrstnih cvetlic itd. Cvetlični salon Pavla Hladnik.
Cene zmerne! Postrežba točna!
> mM al i og1asi<
Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi * znamkah. Za odgovor znamko] « Na vprašanja brez znamko ne ,   mu odaovoHama. - Najmanjši otfto IMi> K—- ——
Pek. pomočnik
mkud, z dobrimi spričevali, nastopi bdiko tafcoj aLi pozn-eje. Jožef Suša, PišJoe pri Brežacaih. 2330
Pletenje nogavic
na stroj Star. S in na št o v. 10 oddam na dotm. Naslov v uivrav. > Sfc>v. Nafoda«. 23 M
Pletilje
dobro izvci-banc sprejmem v stalm stežbo, e^-e»n)t'uaJno s hrano v hiši. Nask»vr v upraiv.  »SIoa'. Naroda«.
2312
20odstotne kronske bone
tuguje Puoka štedionica, z a ložina zaivod d. d., Osijek, Desatičina al. 27. 97-L
Predelujem
zimnice po 35 Din in izvfšujen vsa tapetrojška dela po najnižjih cenah. Slavič Franc, tapetništvo, EiiKwnska c. 10, Pred Pruihimi 23. Pridem delali t>udi na do<m. 2325
Ivan Pakiž,
Ljubljana, Pred Škofijo 15
»udi poročne pr6ftane
naocenejse. 2327
ILIRIJA drva
Stotine tisočev
uitiT.uijeaii-h in oslaoeLiii so zadobili svojo moč in Čilost po kurili zdraiv-tjen-ja z znamenitiran »Kadeiluiidoim«. Breziplaiono pošlje'rno detajlno Ete-raturo »Preporodija]«. Pilate na naslov: Miloš Markove, Beosrrad, Molcjova ulica št. 27. — »Kale-fluid« se dobi   v  vseh lefcamah.
2315
Učenko
za mod-istirijo se sprejme. Najra]e hči žekOTMČajja. Ponudbe pod >Modisftfirf>a«/333o na upraivo Bi&ta.
Dve sobi
s eomporaibo fcuh"inije in pritiklin na periferiji mesta oddam za taikoj. Pomradbe pod »Stafnovamje^/2334 na upraivo »Slov. Narodac.
Zobotehnik
perlekten v karvouikii ra zlatu, vešč cnperativnega dela, išče skuzbe. — Pooudibe pod »ZobotehnSk 22481 na mprarvo »Slov. Naroda«.
Srebrne krone
vsaflaocvirertino zlaito, zlait-nSke buipuje F. Čuden, Pirešerooiva 1. 96/2
ILIRIJA oremog
ILIRIJA
koks
Dunajska c. 46.
Telefon 28-20
Pozor, peki!
Zahtevajte ofente za paitcmtiiiraija vraita za pcjci, kisike, itisplje, delii.kie m Jiiešahie stroje ter peči na ipar-no peiko. Vse dobavljeno iramiko, na;jniž.je cone, promiptna dofra-va. Ine. C. K., Sušaik, RaČkiijava 1.
2329
Vinogradniško
posestvo
lejpo, v izmeri 15 ora.lov, z lepo stanovanjsko hišo, z sospodairskumi poslopji, polovica ^lanosrradov. ostailo njive, tira-viniki, sadonosjiiik ter gozd, prodam za ceno 40.000 Doti. iPotizve se pr.i gosp. Ivanu Bergle z, Loče pri Poljčamah. 232S
Podpisana tvrdka vljudno sporoča, da je preselila svoje vrtnarstvo
iz Gradišča štev. 12 na JMirje - Lepi pot
(nasproti kopališču Kolezije) v lastne, na novo, moderno urejene prostore-
Cvetličarna
IVAN ŠUVIEflC
Vrtnar-stvo
Šcleobargova a . 1 Lcp! pot — JMir^e
TelefoDske številke:   Cvetličarna 3044 (Šelenbargova alica l)  Vrtnarij« 3M4 (I»tpl pot — jh'ri«)
L. Mikuš
LJUBLJANA Mestn trp 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
Zahvala.
Povodom preforicFke izgu'be našega ncpoza'bnega soproga, oče>^*«:oga odeta, sina, brata, strica, taisrta in sva.ka, gospoda
Srečka Potnika
so nas ganili in tolažili števidni izrazi iskrenega sočutiia.
Zahvaljujemo se z isto Iskrenostjo vsem "prijateljem in znancem, ki so sc dejanski aH v duhu poslovili od nepozabnega, mu naklonili cvetja ter ga spremili na njegovi zadtnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo gig. zdravnikom, zlasti dr. Mnomni za požrtvovalno skrb in nego ob pokoinikovi 'bolezni, precastiti duhovščini, pevcem, ki so se poslovili od pokoiniika s pesmijo, Sokol'U I. za čas-tmo spremstvo in zastopnikom raznih društev, ter zastopnikom trg. organizacij in korporacij.
Maše zadušnice se bodo brak v župni cerkvi pri Sv. Petru.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
20% kronske bone
kupuie upravništvo „MERKUR", Ljubljana
Telefon Č052
Telefon 30,S2
?t Premog
Ln DRVA rtaij-bol-jše vrste dobavlja
L Pogačnik
Bohoričeva 5. Telefon 2059
94-L
Cenjenemu občiinstvu vljudno sporočam, da sem svoj nedavno otvorjeni
brivski in frizerski salon
prenov:! in raz&rril, ter sem uredil poseben oddele-k za dame. Izvršujejo se vsa v to stroko spad-ajoča dela, t. j., britje, striženje bub> frizur, ondtfliranje, umivanje clave, ter a\Tsuje vsa lasorčarska dela t. t. d. Za cenj. obisk se priporoča     ^ GORENC
brivski in frizerski salon za dame in sospode Turjaški trg 2.
Naša ljuba
Dana
nas je v nedeljo 27. oktobra 1929 ob 3. uri popoldne, previđena s tolažili sv. Cerkve, zapustila.
Pogreb bo v torek, dne 29. oktobra ob 16. uri iz hiše žalosti, Mestni trg št. 7.
V LJubljani, 28. oktobra 1929.
PAVEL GOLIA, soprog. — FRANC in MARIJA Kobler, starši, VIDA in FRANC KOBLER,   sestra in
brat.
Makulaturni papir
kg d Din 4'-orodaia uor?»ws» "S'ov. N«*rod»M
Urejuje; Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran JeserSek, — Za upravo ia inseratni del lasta: Oton. Christol. — Vsi v Ljubljani.