PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE -podporne jednote Uredniški in upravniškt prostori: 1667 8. Lawndsls Ave * Off ico of Publleatioai 2667 South Lswndsls A vs. Toitphono. Rockwsll 4604 LETO—TEAR XXX Con» liste Jo 66.00 Matter January 1«, IMS. »I Um puat-orflo* Um Act af Cumtnm al March S, ISIS. CHICAGO. ILL., TOREK, 12. JANUARJA (JANUARY II). 19S7. Subscription 66 00 Yearly STEV.—NUMBER 7 A coopto noo lor moiling at specisl rote of postage provided for in section 1106. Art of Oct. S, 1U17, authorised on June 14. HUH. Francija pripravljena na boj v španski Afriki Trockijpid vojaško VPRAŠANJE SOG- Roosevelt predložO relifniproračun Francosko-maročanska armada lahko okupira špansko kdlonijo v 36 urah. Anglija je obljubila kooperacijo na morju v gibraltarski ožini. Hitler taji, da so njegove redne čete v španski Afriki, molči pa o "prostovoljcih". Brezuspešni napadi Hitlerjevih čet na Madrid. Japonski "turisti" tudi prihajajo? Gibraltar, H. jan. — Nepotrjena vest, katero ao prinesli Angleži is Cadisa in Jerez da la Frontere v. Španiji, ae glasi, da tamkaj vsak dan pričakujejo o-krog 3000 japonakih "prostovoljcev", ki prihajajo na pomoč Italijanom in Nemcem v španaki fašistični armadi v končnem nk-valu na Madrid. Druga vest se glasi, da je v Cadisu, španakem pristaniščnem meatu na južnoza-padni obali Atlantika, veliko število italijanakih mehanikov na delu pri aestavljanju italijanskih bojnih letal. (Uradni viri is Tokija odločno zanikajo vest, da ao bile japonske čete poslane v Španijo. — V Rimu in Berlinu tudi redno zanikajo vesti o od pošiljanju vojaštva v Španijo, fakt pa je, da je danes okrog 60,000 nemških in italijanskih vojakov v španski fašistični armadi.) Pariz, 11. jan. — Načrt francoskega generalnega štaba sa vojaško akcijo v'španskem Maroku na severnozapadnem oglu Afrike je izgotovljen in bil je predložen angleški vladi, ki ,ga je odobrila, kakor se glase pol-uradna poročila. Anglija je baje obljubila kooperacijo Franciji s __ bojnim brodovjam v gibraltarski ¡JJ^JJJ SNPJ Obilo s-eče' ožini, če bo potrebna invazija španske Afrike. Na podlagi tega načrta francoska armada v francoskem delu Maroka lahko okupira španaki Maroko v 36 urah. V francoskem Maroku se nahaja 100,000 vojakov, večinoma domačinov, ki ao nominalno v alužbi maroškega Domače vesti Društveni zdravnik umrl South Chicago.—Iz San Fr«n-ciaca je prišla veat, da je tam umri sa srčno hibo dr. Henry G. Kurz, zdravnik društva 490 SNPJ v South Chicagu. Star je bil 62 \A in v Calif orni j i se je nahajal na počitnicah. Nov grob v Pennl Forest City, Pa. — Na starega leta dan je tu umrl rojak Gregor Beber, star 68 let in rojen v Uncu pri Rakeku na Notranjskem., V Ameriki je bil okrog 36 let in tu zapušča deset odraslih otrok, brata in sestro, v stari domovini pa še enega brata. Bil je član SNPJ in tudi KSKJ. — Družini Ignac Oven je umrla štiriletna hčerka Marta. ' Nov grob v Ohia < Lowellville, O. — Zadnje dni je tu umrl Frank Sušanj, član društva 37 SNPJ. Doma je bil is Bukovca v Istri in tu zapušča ženo, šest sinov in tri hčere. Poroke Trinidad, Colo. —'V zakonski stan sta stopila Frank Svigelj in Karolina Bubnič, oba člana dru- Manor, Pa. — Tu ata se pred kratkim poročila Fred 2ekar iz Manorja in Marta Suša iz Expor-ta, oba člana SNPJ še od otroških let. Obilo arečet Nov grob v starem kraju Chicago. — Marija Sutulovič, roj. Mahnič, je prejela žal^&tno sultana, toda Francija jih sme vest, da je na Brdu-Kazlje pri Se- vsak čas pozvati v akcijo, če je njena kolonija ogražana. Kakor poročajo, se'Francija zdaj obrne direktno na Hitlerja a svojo zahtevo za izpraznitev španakega Maroka, če od general Franca in fašističnih oblastnikov v španskem Maroku ne dobi po voljnega odgovora. Iz Berlina prihajajo glaaovi, da je francoska akcija glede španskega Maroka "navadna marksistična propaganda, katero je Blum začel na pritiak Rusije". Nemški nacijski krogi zanikajo prisotnost nemškega vojaštva v Maroku, molče pa o nemških "prostovoljcih", inženirjih In a-Kitatorjlh, ki organizirajo *de-lovno fronto" v Španiji, kolikor je ta pod kontrolo fašistov, v Maroku in drugi španski koloniji Rio de Oro, ki se nahaja južno od francoskega Maroka na atlantski obali zapadne Afrike. Madrid, 11. jan. — Fašistična ofenziva pred Madridom, ki tra-is že deveti dan. še ni prinesla generalu Francu nobene važne pridobitve, prineala mu je pa o-gromne izgube. Vrhovni poveljnik madridske ljudske brambe. Kemral Jose Miaja, je ainoči poročal, da je bilo v teku Je najnovejše Francovs ofenzive najmanj SOOO fašistov ubitih in med temi je veliko število Nemcev, ki nosijo glavno breme ofenzive. Nemci po svoji stari taktiki iz svetovne vojne napadajo v go-»tih masah, vsled česar so neprestano tarča strojnic, ki Jih kosijo, da Ja strah. Fašistična radiopoataj^ v Seviili Je včeraj wma priznala, da tako "hudega '»dpora niso pričakovali". Kakor »o na čelu Francove napadalne armade v glavnem Hitlerjevi ^prostovoljci", tako je na čelu Madrida \ glavnem internacionalna brigada prostovoljcev, ki *> res prostovoljci is vseh evrop-■kih detel in večinoma izkušeni UM» sat žani na Primorskem, po domače pri Franckovih, umrla njena nečakinja Šlavica Mahnič, stara 28 let.in poročena komaj nekaj čez pet mesecev. — Angela Per-me je tudi prejela vest iz Ljubljane, da je na Sv. Petra cesti umrl njen brst Jernej Lož ar, krojaški mojster in gostilničar v starosti 69 let. Bil je ns splošno znan v Ljubljani. V mladih letih je veliko potoval po Evropi, končno si je pa ustanovil lastno krojaško podjetje v Ljubljani in bil lastnik gostilne "Pri kaplanu". Bil je pred leti tudi član mestnega sveta, dolgo let in do smrti pa podnačelnik združenja kroja-čev in krojačic. Ameriška medicinska enota odlla v Španijo New York, U. Jan. — Ameriška zdravniška enota z zdravili in opremo za 60 poatelj v bolnišnici v Madridu odrine še te dni v Španijo na francoskem parnlku. V enoti je 16 zdravnikov, 20 bolničark ln manjše število tehnikov ter šoferjev za ambulance. _ Župani zahtevajo večjo vsoto za brezposelne Washington. — Konferenca županov je Beli hiši izročila program. v katerem sahteva. ne akrčenje, marveč raztegnitev re-lifa. Od R< ose vel ta sahteva $877.600,000 sa fina ciranje re-lifnih del in uposiftev pol milijona več brezposelnih v drugi polovici tekočega fiskalnega lets. Avtni delavci se ne mislijo podati Stavkajo proti*priganja-itvu in tirani ji ' boaaov Tekstilni delavci ustavili tovarno Welland, Oat. — Em; ire Cot-ton Mili družba Je morala zapreti svojo tovarno radi stavke 700 delavcev. Zahtevajo 20'4 zviša nje plač; dražba jim Je obljubi ¡la le štet odstotkov. Cleveland. — (FP) — Tukajšnji delavci pri Fisher Bogy, podružnici General Motors, so pripravljeni stavkati toliko Časa, dokler ae mogočna k or po racija ne premialí in prizna unijo ter ugodi delavskim zahtevam. • Ta vtia dobi človek, ko ae pogovarja s stavkarji in opazuje njih galantni boj. Njih vrate ao prežete z borbenim duhom In z zavestjo, da bodo zmagali. Tukajšnja ogromna tovarna, v kateri dela 7000 delavcev, je popol noma zaprta. Stavkovna atraža je na delu 24 ur na dan. Poseb-ni oddelek je pripravljen, da mobilizira vae atavkarje v najkrajšem čaau v slučaju, da bi skebi udrll v tovarno. Stavkarji so organizirali stavkovno kuhinjo, ki akrbi za pikete. Z njimi sodeluje tudi energična ženaka organizacija (auxüiary), katero tvorijo žene atavkarjev. Vzrok te revolte avtnih delavcev je tiranska delavska politika DuPontove General Motora korporacije. Razmere so najbrže tudi po drugih tovarnah te korporacije stične kakor tukaj. V prvi vrsti je priganjaštvo. To ia bíio v avtni industriji no-torično že prejšnjs leta. toda ob pričetku letošnje sezone je postalo še huje. Stavkarji pravijo, da tukajšnja tovarna letos več producirá s sedem tisoč delavci kakor je v prejšnji sezoni z 8200 delavci. Šikaniranje a strani malih in velikih bossov je drug faktor, ki je avtne delavce pognal k revolti. Kdor je šel na stran ali piti vodo, je imel za seboj takoj pri-ganjača, ki je zlil nad njim svojo oficirsko jezico. Kdor je pokazal neodvisno mišljenje, je bil tarča še posebnih šikan. Mezde ao tretji faktor. Prejšnja leta je bila navada, da so od začetka nastavili plačo za a-kordno delo precej visoko ter jo potem znižali. Zadnje čaae je ravno obratno. Plače nastavijo se-lo nizko. Delavci pričnejo zahtevati veščaka za merjenje dela in čssa (time study), da, pridejo do višjega zaalužka. Toda predno to dobe, vzame več tednov ali mesecev, navadno ko gre sezona že h koncu. S tem trikom si družbe polnijo malhe. Stavkarji pravijo, ako jih je General Motors izigrala v preteklosti, se ji to pot ne bo posrečilo. Njen predsednik s četrtmilljon- stražo v Mehiki Takoj po izkrcanju je napadel Stalina 'Mexico City,lil. jan. — Leon Trockij, soustanovitelj sovjetske republike ^ Rusiji in bivši boljševišk/ diktator s Leninom vred, je v soboto stopil na suho v Mehiki. Norvfcški oljni parnik ga je privedel u Tampico. Mehiška vlada j%j»qredila, da je bil pomol v Tampicu zastražen s vojaštvom, ki ja 'Imelo preprečiti vsake aovražnš demonstracije proti Trockiju.]Tamkaj je bilo nekaj delavakih| deputacij, toda kakih sovražnosti ni bilo. Vojaške Čete so vselq Trocklja in njegovo Ženo pod pvojo zaščito in se odpeljale s njfifl vred v posebnem železniškem vosu proti Mexico City ju. Trockij' bo menda nastanjen nekje v državi Taba sco. Ko je Trockij stopil na suho v Tampicu, je rejtel časnikarjem, da se bo zvesto držal določb me-httke vlade in nfe bo se brigal za notranjo mehiško in ameriško pol Itiko. Njegovo prvo delo pa bo, je rekel, Čim se ustanovi v Mehiki, da objavi protest proti Stalinovi zaroti, ki se kuha v Moskvi. Trockij je rekel, da Stalin namerava poatrelltl še nekaj njegovih dobrih somišljenikov v Rusiji, neksj dobrih boljševikov in med temi Karla Radeka. znanega publicista, pod "satansko pretvezo, ds so kovsll zveze z nemškimi fašisti". Trockij je tudi obljubil, da bo objavil, na kakšeh način je Stalin dobil "izpovedi krivde" od Zi-novjeva, Kamenjeva in drugih štirinajstih stafeh boljševikov, ki so bili ustreljeni zadnje jiole-tje v Moskvi. Trockij, ki je stsr 57 let, je zdrav in čil in oblečen je za bi Vanje v tropični deželi. ALNEZASOTE PRIHAJA V OSPREDJE _L Zveza za socialno zaiči« to zahteva amendi-ranje zakona kritikXzakona New York.,— (FP) — "Kongres mora amendirati zakon socialne zaščite in ga postaviti na zdravo in dovolj Široko podlago." pravi Ameriška zveza za aoclal-no zaščito v svojem buletinu, v katerem kritično analizira obato-ječo postavo. $790,000,000 za financiranje gradnje relifnih projektov Waahhtgton, D. C* 11. jan.— Rooaeveltovo priporočilo, naj kongrea dovoli 790 milijonov dolarjev sa financiranje gradnje relifnih del od 1. februarja do 1, Julija tega leta, ni. kakor vse kaže, zadovoljilo nikogar. Pro-greslvcl in nekateri demokrati kongresu pravijo, da je vsota preniska, dočim drugi trdijo, da je previsoka. Republikanaka manjšina podpira atališče slednje skupine. Pred nekaj tedni je Roosevelt bil mnenja, da bo vsota pol mi Zveza pravi, da je sedanji za-kon «grešen in tTija^^d;l;r];v^zad;;7ov7ú, za Mraz ograia oranže v >C al i/orni ji Los Angeles, Calif., 11. jan. — Mrzlo vreme'« tempersturo blizu slans je včeraj invadiralo toplo južno Californijo. Nasadi oranž, lemon In drugega citron-skega Hudja ao v veliki nevarnosti, da pozebejo. V prejšnji noči so kurili v teh nasadih po vsej okolici Los Angelesa. Antipiketna po* stava pred volilci San Francisco. — Pri posebnih volitvah meseca februarja bo vol licem predložena 20 let stara meatna postava, ki prepoveduje pi kotiranje. V praksi je pitava zadnja leta večinoma mrtva, ker je delavci enostavno ignorirajo. Zdaj Je postala politična žoga. vsej črti. Prvič atarejšim ljudem ne nudi nobene saščite, ker jih sploh ne pokrivs. Drugič «vrača stroške ««varovanja večinoma na delavce i"v njih dualni kapaciteti kot mesdnl delavci in konsu-raenti." Prispevati bodo morali direktno, indirektno pa vao vsoto, katero bodo vplačali delodajalci. Slednje se bo «godilo s podražitvijo vseh življensklh potrebščin vsaj sa toliko kolikor bodo znašali delodajalskl prispevki. Tretjič nalaga Čezmerne ln ra« pidno naraščajoče davke v prisa-devanju, da vlada napiramldirš kolosalno reservo, katera je predvidena na okrog 48 milijard dolarjev v približno 30-40 letih, ko sakon dozori. Četrtič določa majhno podporo vaaj «a eno generacijo, na drugI strani pa foraira mlajše delavce In delavke, da pla čujejo višje premije kakor pa Je potrebno sa podporo, do kater« bodo na stara leta upravičeni. To so ItJri točke, kat*ft kriti-«ira zveza. Dostavlja tudi, "da redukcija splošne kupne aile, kar bodo povsročill visoki davki (pri * pevki), lahko požene še v večji lir sile, ki naa periodično vržejo v depresijo." Leta 1948 bodo skupni prispevki v ta sklad sna-šali šest odstotkov vseh mezdnih Izplačil. To je samo za starostno zavarovanje. K temu je treba d<^ staviti še (hI tri do štiri odstotke mezdnih izplačil «a prilično dobro ' brezposelnostim zavarova nje, kl bo šlo tudi na račun delavskega zaslužka, bodlal direktno ali indirektno. Kupna sila delovnega ljudstva ae bo inižala vsaj «a toliko kolikor bodo sna-šale nakopičene reserve. Te bodo v skladu za starostno zavarovanje ogromne. Zveza za socialno zaščito priporoča amendiranje zakona na način, da bi tudi vlada prispevala v pokojninski sklad. V U namen naj dobi dohodke od večjega obdavčenja velikih dohodkov. Tudi priporoča, naj se prispevki financiranje relifnih del In oskrbe brssposelnih, nakar so začsll deževati protesti v Washington. Tudi sedaj, ko Ja «višal v«oto, bo Roosevelt doživel raiočara-nje. Grupa senatorjev In kon-grešnikov i« «apadnlh držav j« že nasnanila, da bo zahtevala najmanj milijardo dolarjev, ko ae bo pričela rasprava o rellf-nem načrtu. David Lasaer, predsednik Delavske «vase, arganizaclja bras-poselnlh delsvcev, js nasnanll pohod brezposelnih v Washington prihodnji petek. Ta organl-saclja sahteva od kongresa vsoto $1,260,000,000 sa financiranj« gradnjs relifnih projektov ln oskrbo bresposelnih v prihodnjih petih mesecih. Pfhoda v Washington ss bo udektfilo vfč tisoč ljudi. Konferenca amsrtšklh županov, kateri načeluje newyorški župan La Guardia, Rooseveltov prijatelj, je tudi mnenja, da jr vsota, katero J« določil predsednik, prenizka. Na nsdsvnem sestanku so župani smeriških mest isjavill, ds mors kongres dovoliti najmanj 1877,000,000 za financiranje relifnih del. James P, Buchanan, demokrat i« Texasa in fiačelnl k,odseka sa apropriaci()e v nižji kongresni zbornici, je dejal, da bo vsota $600,000,000 zadostovala za o-skrbo revsžsv v tam fiskalnem letu, s tem pa Je Issval opozicijo pri progreslvcih, kl zahtevajo višjo vaoto. Debat« bo vsekakor vroča, ko bo prišel relifni načrt na dnevni red. AVTNA STAVKA IZZVALA NOVE ■POTEŽKOCE Michiganski governor se umaknil s pozorisča OBE GRUPjf POJASNILI SVOJE STALIŠČE Detroit, Mich., U. Jan. — Go-vsrner Frank Murphy je namig-nil, da bo držal roke proč od konflikta, ki se Je rasvil med unijo sdruženih avtnih delavcev la korporacljo General Motors, ksr so se njegovi poskusi glede po-rsvnave stavke, ki Ja sajela več tovarn ta korporacije, iijalovlll. Včeraj Je nasnanll, da «e bo vrnil v Lansing, poravnavo kon»» fllkta pa bo prepustil federalnim poaredovalcem. James Dewsy, član federalna spravne komisije, ki je Imel od-|H)tovstl v New York, bo ša nadalje oatal v Detroitu. Po kon-fennel « governerjem Je imel Dewey telefonakl razgovor « nekim vladnim uradnikom v Waah-ingtonu, kar je bil nov doka«, da Je Murphy vrgel problem «vtne stavk« v naročje federalne vlado. "MoJa naloga j« bila, pridobiti obe grupi, korporacijo in u-nijo, sa skupno konferenco, na kateri naj bi r«spravlj«li o vprašanjih, ki «o itov* nji konflikt,'/ J« rekjp governar. To pomeni, da Murphy ne bo Interveniral, če ril bo direktno pa-«van, naj ponovno poseže v situacijo. Drugs možnost js, da bo kot vrhovni uradnik držav« prisilil obe strsnkl na sklenitev kompromlss, kl naj M končal konflikt Zdsj se Js vmešala v spor "tretja" strsnks. kl je informirala governerja, da mors biti tudi ona upoštevana, kadar M bodo pričels pogajanja glede obnovitve obrata v tovarnah General Motors. Posebni odbor, ki je obvestil guvernerja, da re. presentira večino delavcev v to-varnah kor|M>r*cije, je sahteval razpis volitev, pri katerih naj bi delavci imIIočIII, ali ao za to, da Jih unija združenih avtnih delavcev representir« pri kolektivnih pogajftnjlh s korporacijo General Motor«. ' (¿overner nI iiovedal. ali bo u-godll tej zahtevi, omenil p« J«, . s s. da Je instrulral dr. W. H. Haber- mornarjev bllZU I )>• «»čelnlka državnega rellfne- ' ga urada, naj ne ustavi |N>d|M»re —------' 4 stavkariem, ki so v potrebi. Delodajalci pristali na KorporacIJ« General Motor« glavne zahteve Je naznanila, da s« ne ho poga Konec stavke stavkarjev «ko pl«čo lahko še bolj rohni proti "unijskim diktatorjem", toda i zaščitnega zakona, ki «a nanaša delavci zahtevajo unijo. | fOalia S. ana.1 v ta sklad zvišajo Vsakih pet ali - drset let namesto vsaka tri leta, FraneJaro. ( al., H. Jan.— kakor določa sedanji zakon. »Federalni uradniki, kl ao poa«g< Zveza kritizira tudi dru*i del 11 i fconfllkj mornarskimi delivci Iii psrobrodnlmi družlu»-mi, so Izjavili, da so izgledi, da bo stavka kmalu končana, ugod-nI. Ta traja že 73 dni In Je pa-ralizirala pomorski promet v j pristaniških ob zaimdnl obali. . V stavki Je zavojeveiiih sedem mornarskih unij, flaut teh unij sedaj glasujejo o likvidaciji konflikta, ker im» magnatje pristali na glavne «ahteve. Senator Charles L. McNary ii Oregon«, ve pravi, da aa to ne I hi zgini i lo, dokler ne bo korporacija pristala na {»ugajanja. Sedaj so se pričele širiti govorice, da bo John L. I| !• H OSiri ft M M «to tf. 9»19 >• 9949- feterrirtlo* rmtm I trn tk« Ualta« «HI M m («ms CMmml mm «fJ9 pmtmr. lam %m m M««SMIII «MM U NU* 9+ M«* miiilM H H nt r«w »«■U. Stmm. MM< H4 > m rrmoim hMSMi to f itatel». U i» »rikSil p^tnlM. _ ASwtteta« „ nía m ««»»««t- ^ Mt ta ratarasA- OlSfr ritos V ET A MIT-M S«. UvaSftl« A«. H BUSKS OS TBS (SA TRO Velika zmaga demokracije Soglasna razsodba federalnega vrhovnega sodišča, da je zakon proti kriminalnemu sindi-kalizmu v Oregonu neustaven, je velika zmaga za ameriško demokracijo. Tako važnega odloka v prid svobodi govora, tiska in zborovanja ni najvišji tribunal ZdrUlenlh držav vsekakor še nikdar izrekel. * Odlok se tiče komunista^ Dirka.de Jonga, ki je bil leta 1934 obsojen na sedem let ječe na podlagi zakona proti kriminalnemu sindika-lizmu. Kaj je Dirk' de Jonge zakrivil? Nič drugega, kot to, da je v Portlandu vodil komunistični shod. Shod je bil postaven, toda proces in obsodba tega komunista sta bila nepo-stavna. Vsakemu iskreno demokratičnemu človeku mora biti v največje zadoščenje, da ja najvišje ameriško sodišče vendarle enkrat zaklicalo antikomunistom: "Stojte! Vaša zloraba zakonov pri terori-ziranju komunistov je prav tako neustavna kakor je neustavno hujskanje komunistov za nasilno strmoglav! jen je vlade!" Baš to pomeni v jedru odlok vrhovnega sodišča. S tem, da radikalci -zborujejo in govore v javnosti, še ne zakrivijo nobene sabotaže, ki je z drugo besedo kriminalni sindikalizem. Zakoni zoper kriminalni sindikalizem so izrodek vojne histerije in so povzročili marsikateremu radikalen zlasti V Californijl, veliko krivico.. Cas je torej, da ti histerični zakoni zlete v koš. Mi se ne strinjamo s komunističnim progra-om, strinjsmo pa se, da imajo komunisti pra- GUsovi iz naselbin Spomini iz mladih let In Tnmk ttarrletta, Mirt». — Ko sem v starem kraju v šolo pohajal, me je pot vodila mimo farovža. Večkrat me je notri poklical duhovnik in foi dal kakšen rožič ali pomarančo, ker sem se dobro učil krščanski nauk. Dotttni duhovnik si je potem prerezal vrat — menda zato, da Je šel prej v nebesa. Ob nedeljah nam je oče navadno rekel, da moramo v cerkvi poslušati gos pod s, kaj pridlguje. Jaz sem si stavil še večjo 'nalogo kakor mi jo je dal o6t: pretrpel sem vsako besedo. Ko je na primer pred božičem pridigar bral evangelij, v katerem je angelj naznanil Jožefu, naj vzame dete in Marijo ter naj zbeži Egipt! vsled nevarnosti, ki preti detetu,'s*m si mislil: Ce je bil Jezus kakšen Bog, bi lahko rešil sefce in tudi tiste otroke, ki so padli pod Herodovo roko. To bilo mogoče greh, toda take j je že darov aJa, na zadnji seji smo n podobne misli so mi vrele po tudi kolektaii v ta namen. Prav glavi. i tako tudi pri društvu 18 SNPJ. Pri nas Je bila tudi navada, da Soc. klub št. U je tudi storil mon VJCO na demokratičen način agitirh^i za svoj program. To je demokracija. * uorka zaušnica __ Clankar West brook Pegler, ki smo ga pred kratkim citirali, ko je imel opravek s jezuitom Parsonsom zaradi Španije, se je spet oglasil in povedal istemu jezuitu nekaj krepkih, kakršne se redko pojavijo v konservativnem listu kot je Chicago Daily News. Pegler piše, da ga je jezuit Parsons opozoril, dk je fašizem povsod posledica komunizma; če bi ne bilo komunistične propagande, bi tudi fašističnega gibanja ne bilo. (Kako pa jezuitje in drugi katoliški pro-pagandisti pojasnjujejo fašistični puč v^Avstri-. jI, kjer Je komunistično gibanje vedno bilo na ničli?) Čim izgine komunizem, bo izginil tudi fašizem. Tako Jezuit Parsons. Pegler pa ne verjame Jezuitu in mu to direktno pove. Namreč pove mu, da komunistično gilianje se n«« pojavlja kar takole za kratek Čas ali po volji kakšnega hudiča, da bi dražilo katoliško cerkev in požrešno krvno ter-denarno aristokracijo; To gibanje ima svoje vzroke, ki so — Izkoriščanje delavske in kmetske mase |*o onih. katere je zlasti katoliška cerkev v Španiji ščitila toliko časa, da Je pomagala provo-clrati komunistično gibanje, kolikor g* Je, v Španski masi. Danes pa ista cerkev kliče božjo kazen za izkoriščane masn, ne za Ifckorišče-vake! r Dobra in zasluž«na je ta Pcglerjeva zaušnica. Saj Je Jezuit Parsons v nekem drugem članku, Mam priznal, da je španska cerkev deloma sama odgovorna za jezo španskega ljudstva, ki se Je obrnila proti "njej. To |>a še nI vsa zaušnica. Jezuit mu piše o "strašnem brezbo-štvu", ki ga razširjajo komunisti, Pegler pa odgovarja. da gled«- brezbostva so različna mnenja in njegovo mnenje Je. da vsakdo naj ae sam brigs za svojo dušo in če kdo noče verjeti v Boga in |iosmrtno življenje, je to njegova pravica in Iranska cerkev ga zaradi tega ne sme persekutlrati. Dalje Pegler vprašuje Jezuita, če ro duše poklanih španskih marksistov manj vredne kot duše poklanih duhovnov in nun. Zakaj toliko krika o pobitih duhovnih in nunah, ki so bile bolj pripravljene na smrt in zakaj noiienega krika glede pobitih levičarjev, ki niso bili po katoliški veri nič priprav-Ijeni na »rnrt? Jezuit Paršons se. boji, da bodo komunisti pro\ncizaJl fašizem t ud. v Amariki. Uide Peg ler nf deli tega strahu z njim. Pegler meni. da komunistična nevarnost v Ameriki Je telo manama, tahko pa narasle — Če aa bodo New Yorku (mnavljale razkošne "debutanske" gostije, ki stanejo po $50,000 do $100,00? vsa-ka, če se bodo ameriške t»og»tirtke še kaj dolgo po pavje kaiaic v kožuhih po $HA.ono in če bodo ameriški bogataški trot je. ki niso še nikdfctJx-vršili nob«-n«*ga koristnega drla v svojem žl*. ljtnju, še nadalje plačevali svojim rasporoče-nim ženam aljmente po milijon dolarjev. Te ekonomske in socialne mon st ročnost I v Ameriki je treba odpraviti In komunistična nevarno* izgine Ali jecultje kaj delajo sa odpravo teh krivic? ... Kar je največ štelo, je bila dobra kooperacija obeh društev, ki lastujete dvorano. In ako bo tudi v bodoče taka kooperacija na priredbah, bomo gotovo beležili u-speh. 7 Letna seja okrožne federacije SNPJ dne 27. dec. je bila dobro obiskana in konstruktivna. Navzočih je bilo tudi precej Mante SNPJ, kar je^namenje, da se tudi one zanimajo za jednoto. Posebno se opozarja, ¿z se udeleži čim več zastopnikov in članstva izredne seje federacije v nedeljo 28. marca ob 1. uri pop. v Društveni dvorani na Bojrdsvfllu. Na tej seji se bo raq?ravljah> samo o pravilih za bodočo konvencijo, Posebno se opozarja vse delegate tfga okrožja, da bodo gotovo navzoči vsi. Do takraž bodo že vsi izvoljeni. ' Druga važna'stvar "je, da nabiramo podporo za bojevnike demokracije v Španiji. Federacija smo vsak večer molili rožni venec. Bilo je tudi košaro očenašev sa dobrote, ki zmo jih prejeli in za tiste, ki imajo priti. Seveda e šlo po mojem mišljenju tukaj' nekaj za očeta, da bi zadel loterijo. Pa sem si mislil: je ne boš zadel drugače kakor s kamnom, n res je ni. Je prej umrl. Bil je It ud loterijski igralec. Mati mu je večkrat rekla, da ima smrtni greh, ker znese vse v loterijo in M za — šnops, namesto da bi otrokom kupil kruha in drugih potrebnih stvari. Za njene očit-ce se ni zmenil. Na jedilni listi ni bilo drugega kakor repa in fižol, repa in fižol. Včasih je mati to spremenila, da je bil fižol in repa. In ob repi in fižolp je rasla naša števila družina, medtem ko e oče pridno Iskal sreče v loteriji. Bilo nas Je toliko kakor bi lruško otresel. Seveda temu nI bilo zamere, ker takrat še niso poznali porodne kontrole. In čeprav bi jo bili, bi to preprostim n globoko vernim ljudem nič ne pomagalo. Saj jo še danes kato-iška cerkev proglaša za smrtni greh. Ona hoče velike družine— kakor Hitler in Muesolini. Kakor je razvidno po naših dopisnikih, Trunk vse pozoblje, «ar je v Prosveti. Se dobro, da se mu kaj v grlu ne zapičl. Svetoval bi mu, da Že iz telesnega usmiljenja da malo, kar je v Prosveti, pokusitl svojim ovčl cam. Ce je zanj dobro, bi bilo tudi zanje. Prepričan sem, da bi potem v osmih dneh vsaj neko-lk-' izpregledale. Dalje bi mu tudi zvetoval kot posrednemu ali neposrednemu zavezniku fašizma, naj vpliva na svoje klerofašistlčne bratce, da prenehajo si pati bombe na Madrid, ki pobijajo otroke, Žene In starčke — sploh vse, kar dose žejo. Sipajo jih z blagoslovom Katoliške cerkve In papeževega Rima. Mar ne poznate peto božjo zapoved, ki pravi: Ne ubijaj! Seveda jo poznajo. Toda zanje1 velja jezultlčno pravilo: Ne glejte, kaj ml delamo; poslušajte, kaj ml učimo. Toda dandanes mo ljudje tsko deleč prišli, ds bolj gledajo na dejanje kskor na u-čeAje. ' Dalje tudf to: čeprav danes in teljev delnicami, večalo JH bolj so marca ae je tanovilo hre-drultvo. Ueta-dvajset s 73 je se je stalno napredovalo. Vedno opali jiovi 'člani, pod- porna driUtve raaiičnifc kulturna in druga društva di žil rna na svoje prihranke vložila v podjetje. Leta 1936 meseca maja ao dbédrele delnice prve serije, izdane meseca marca 1. 1926. lnico prve serije je $184, prejel pa je jan. 1987, to je ta re delnice drtige saleta 1926, mea. jan. svojo dolžnost. Zdaj smo prejeli iz gl. urada soc. stranke Debsove znamke, ki sa prodajajo po 25c. Denar gre za financiranje izredne strankine konvencije, ki bo v Chicagu koncem marca. Nadalje v organi-zatorlčne namene, kakor tudi v pomoč španskim ¡borcem demokracije. Prav tako gre tudi, da se omogoči odhod Debsovi brigadi prostovoljcev, katere nabira jitranka v New Yorku za pomoč španskim lojallstom. Stranka rabi f50,000 za vožnjo in opremo 50T) prostovoljcev, katerih prvi oddelek odrine proti Španiji 19. januarja. Zato se poziva članstvo SNPJ kot vse /ojake, ki so proti fašizmu in*imajo istkrico ljubezni do demokracija, da kupijo te znamke in po možnosti prispevajo v prid španski demokraciji. ■ Naj poudarim, da je socialistična stranka proti vojni, proti klanju. Toda to ni vojna v prid kapitalizmu, ampak proti fašizmu in za demokracijo. In tukaj je izjema. Socialistična strtfrka Je proti vsaki Imperialistični vojni, toda v Španiji je borba med delovnim ljudstvom In posedujo-čim razredom, ki se je zatekel k fašizmu. Dolžnost vseh delavcev je, da tako borbo podpirajo in dajo vso mogočo pomoč svojim bratom. In socialistična stranka je z rekrutiranjem Debsove brigade za pomoč španskemu delavstvu povsem na mestu. & tem hi se maral strinjati vsak ljubite j svobodne in demokracije in stranko podpirati pri tem delu. / Za farmer-labor stranko se res dela in je tudi potrebna, toda kako daieč aadaj so njeni ne-socialiatični pristaši, ko nastane situacija kakor je sedaj v Španiji in ki lahko nastane tudi tukaj v Ameriki. Zato pa pristopajte v soc. klube, kjer obstoje in nikar ne pustite, da bi zaspali. Kajti, ako res pride do farmar sko-del a\ s ke stranke, boate poklicani jo graditi, ako boste v John Green, predsednik industrijske bnije ladJegradniškHt delavcev. različnimi instrumenti in V petja. Ker društvo 4 že dolgo ni imelo nobene priredbe, pritoku? je velik poset. torej bomo pa šli posetiti naše brate In sestre na Neffsu prihodnjo soboto zvečer. Se bomo z njimi bolje seznanili in tudi priredba, kot pravijo, bo dobre- Ker sem imel v rokah naročanje in razpečavanje Ameriških družinskih koledarjev, moram redi, da jih,jUj mnogo let ni bilo toliko razpečanih*ko le£os. Posebno so se v tem oziru postavili na Blainu. Imajo ga izjem je mogoče nu sta sedaj tjadi Proeveta in Proletarec dobro razširjena. Le tako naprej! Se bomo skupno delovali kakor smo že svoje čase, kajti le v skupnosti lahko beležimo uspeh. Tukaj imamo fudi podružnico New Cooperative Co., pri kate-. ri je mnogo naših rojakov tukaj in na Blainu. Sedaj ima zadruga Že sedem postojank. Glavni stan ima v Dillonvalu, kjer je tudi največja prodajalna zadruge in skladišče. Zdaj Ima tam tudi svojo klavnico. Naša postojanka bo imela svojo letno sejo v Četrtek dne-28 januarja ob 7. uri zvečer v Češki dvorani na Stop 19. Na Na lastnik $200. > It mesec rijefi Na te $134, p; delnico, bo izpl Ča. A J| ; Ves dehar se investira le na prvo vknjižbo. Vednd se frleda, da je denar varno investiran in da je zadostna garancija. Rezultat je ta, da društvo beleži lepe uspehe, kot je razvidno iz spod-rllki. Društvo izdaja no- nice Je lastnik vplačal el pa je $200 za vsako llnice druge serije se koncem tega mese- njlh števil ve serija delnic vsakih šest mesecev. Na predplačane delnice plača društvo 4% obresti na vložen denaf. Priporočam rojakom v okolici, da postanete solastniki Slovenskega hranilnega in posojilnega društva v Btrabanu, mtm^MK Kar se tiče finančnega poslo-. .. , vartja ta leto 1936 in vse£a ime-i v vsaki hiši.. tja in obveznosti SHP društva, le par. Na Blal" vam ga podajam spodaj v števil-Jl --------- kah. raCJSMKI—BRCRIPTS ZA USTO INI pMh balthi« Winnln* r**r 4,••#.»« dimi .....................i...... 21.hi.00 Ms* ........ v.........v»;....... HM* M vid.-„d Ftdtrtl Rom* Loan Bank UiteN ....... MoftSlfi InAi rrpaid. frcmlunu ........ Full v* itMk ......... Sent* ¿W&mí.',,.,. M T.::::::::::::::::::::::: rudni H. V Sank 18» 10,714.M ll.lM.M 1.MI.4S II,»15.00 1M.M ».W0.0Ó tltt 11490.06 t.Ml.OO ToUl .1 n,111.90 IZtUtai—DMBUaSBMSNTS v Hort«»« ..................• I4.71l.ir Duej whfcotwn ..i............... tt.ITt.90 »tort* Otitiral HÉiÉjl Full p.id «tock withdrawn........ Intercut on full paid jto«K.......... Intaraat 011 Hoi*bowed monay Borrowed money raipald ......... Ta* on full pa M «tock. Una I KaU Furnitur« ta usonM. a flatura ..... Total .1 99.Ul.tto iMOVlKA—ASSSTS Shara Mortfag* loan*...... Strait IStjiti loana............ Stoefc inanl .......................r»... J. Due« dallASSMt .................. Int. premlSSl, fine« delinquent..«.. Taxas, tnauranee advannd ........ Furnitur« S Flatura...........'"'» Federal It (MM Loan Sank atoek...' Not«« .¿5.•.•.....?;..'."...'........*.. Ca.h la lane* ..................... lo sejo pridejo tudi gl. uradniki iz Dillonvalu. Članom se bodo na sc^i izplačale tudi polletne dlvl-dende. Nadalje bodo volitve direktorjev in drugih odbornikov za leto 1997. Zato pridite vsi člani zadruge na to važno sejo, ker slišali boste poročilo vse zadruge za preteklo leto. Bo tudi nekaj okrepčita. Zadrugarstvo je tUdI pot v svobodo. Ako kupujete v zadrugi, podpirate sebe, pomagate državi in okraju, ker ves skupiček ostane tukaj. Iz njega se plačajo davki, ki gredo za starostno zavarovanje in druge stvari. Ako kupujete v verižnih trgovinah, podpirate bič, ki nas tepe dnevno, kajti ves dobiček gre v Wall atreet. Se telefona nimajo v nobeni prodajalni. Ogibajo se davku. V času delavskih bojev ali stavk vas ne poznajo, ker so proti delavskim unijam. Ko dobijo ves monopoly trgovini, bodo j, zgorajšnjih številk je____ navijali cene kot ze Ji#n bo lju- vidno, da društvo beleži lep izbilo. Zato moramo gledati, da «peh. Od časa ustanovitve do da-smo organizirani poleg politične- ties je druitvo prevzelo le tri po-ga tudi na ekonomskem polju. ; sestva, katera se je pa v krat- Kot so poročali kapitalistični kem času prodalo odnosno zame-listi, je dne 28. dec. v Weirtonu, | njalo za vladne bonde. Danes ni- Total uajaa 9.999.9« 1.911.00 4.119.00 S.7II.44 ¿ Ofv W.99 bufu 1 ,»00.00 H1.00 4.194.00 SI14.IH.T1 ~ eitaaaeeii iisaniiiai , ; Dum on IntUllm.nt «toek.........91N.094.99 rull paid atoek........ Doc« paid IS advance..... Inter«* paid In advfcnee ...... Borrowed money ....'¿".'..I...... 1 S depended dura account........ IU*ervfr fund ......M..7...... Karnlnv« du* aharaboidera..... 9T.TM 00 110.09 It.H 20,111.H 17.00 t.99t.t0 11.100. M Total 9214.IH.Tl raz- Vaall I« vzhodnega Ohia BrMgeport, O. — Priredba v prid I>ruštvenega doma na starega leta vetor Je nadvse dobro lipAdti. Prcgrsm strada ni bil kot bi si gs mogoče želeli, ampak mladina ima \rseije naato-pati na programih in to jih JM> vzposobilo In Jim dala več veselja dc> učenja pri irodbi kot pri l>etju Neka j. je bilo še sedaj prav drbrih. na primer sinova sobrata Jos. Skoffx Mi Id red Morell in še par drugih, louis Gorenc ml je tudi napravil precej smeha a svojim komičnim prizorom soc. klubih organizirani. Refem, llf „ , , ,, i, . . tudi to. da farmarsko-delavska prediralo 8000 jeklar- mamo na rokah nobenega pose- skih delavcev za kompanijsko u-! stva. nijo pri Weirton Steel. Maršlraii Na 16. jan. ob 7. uri zvečer se »o v Steuben v ille, O., kjer ima vrši v prostorih društvi Postojn-drulba tudi jeklarne. Ne vem. ska jatna letna delniška seja, na bilo res toliko ali ne. kateH) so'vsi delničarji prljaz-vse deto v prW delavstvu. Kaj I)rwJ 4an ^ Martins Ferry no rabljeni. Na seji boste dobili vss vsaks stvar ne rszbčara Po- T,mM poročal, da Jih Je bite pet natančnejša poročila o poelova-mote in raakoii so bUi in bodo. I ^ i« tolllM> ^ nju rašega podjetja, kar aa nas na sike oalašiti. br toi,*(> Ws <*o gotovo plačani za Z zadružnim pozd taj Delavstvu so Uke parade v joi,,, •»ramoto. Ta družba je znana k# ena Uajzagrizenejšth nasprotnic delavske unije. V obeh raaetih upoaluje okrog 12.000 stranka brez socialističnih prin-tipov as naj gre solit, ker take, ki na« izkoriščajo, imamo že se-(daj. Torej ne bodite pasivni, . ... vse spremenijo v klerofašizem. kajti kjer je tO, ngvadrto zaspi tf J'1? & ne bo držalo. Zakaj, če ogenj tu- ............^ kaj ugasne, pa izbruhne na dan na drugem koncu. Ljudje, ki sedaj ne marajo sa cerkev in odstopajo dnevno od nje. tudi potem ne bodo marali sanjo. Vsaj v srcu se jim bo studila. Tukaj ns severu ni nič novega. Izjema je le to. da je Ueica po naključju našla paternošter in rekla: to so besede. Tonv Keniefc. kar pa nas ne sáfee oplašiti. ker na vse zadnje moramo izbirati med socialitaiom. in fašizmom In zadnji naa lahko zajame, ako bomo razdvojeni. ♦ Tukaj bo v kratkem sklican velik shod vseh Jugoslovanov. Pazite na datum v Prosveti in pozdravom, Zigman. blagajnik. Venerčanlcam na znanje (Milwaukee. — Letna seja dru-luai. u/.je**.'... JL^ ,štva Venera št. 192 je bila do- Prole t are u. Shod bodo sklicala a,"l>°d«r nad mestom. Toda ka- vam, da se udeleže tudi prve seje v tem letu, ki se bo vršila 12. ■a8točimr najoji. Mmeralije v hrani . Piše dr. John L. Rice,' zdravstveni komisar mesta New Yorke ' f Glendenih v svoji knjigi "Človeško telo* poudarja, da je v telesu Človeka, -ki vaj?a ir>o fimtOV, sedeig In pol funta mineralnih soli. Te uključujejo apno (calcium)„ železo, fosfor, ^ do, potaf, žveplo, baker in jod In pravilno rav-nošešna hrana prsskrbljuje telo z vsemi temi snovmi. Hrana pa je tudi edini pravilni n&. čin, po ll^erem dobivamo te anovi, razun po nasvetu in vodstvu zdravnika. Telo ne more vporabljati mineralne soli v njihovi prvotni Obliki. Kb pa jih jemljemo v hrani, se spremi-njajo v snovi, ki jih želodec more prebavi jati in jih telo more najboljše absorbirati. Za rast kosti in aob telo potrebuje pred vsem apna in fosforja. Radi tega je važno, da noseča žena ima v svoji hrani take jedi, ki uključujejo apno in fosfor, fiko hoče, da dete aačne svoje življenje z močnimi kostmi in d Pasebno dosti so zahtevali paradižnikov, k vsakemu obedu pa je spadalo tudi mnojro sadja, bodisi v sirovi, bodisi v marmeladni ali kom-potni oNiki. Finski, angleški in holandski tek-movalci so snedli velike množine ovsenega zdro-ba. Veliko vlogo so imeli tudi makaroni, pecivi Iz pšenične moke in riž kot pridatki. Mleku )»t pijači so dajali prednost. Mnogi športniki so popifi do dva In pol litra mleka na dan. torej Veliko količino. Splošne simpatije je bil delefen tudi sladkor v vseh mogočih oblikah. Povprefr na dnevna množina Je znašala 100 do 150 g. Ta hrana je bila v precejšnji opreki z vsemi dosedanjimi običajnimi znanstvenimi teoriji mi, da niti ne govorimo o fanatičnih zahtevi* reformnikov prehrane. Prav ima pa brez dvo-ma praksa, to je v tem primeru naravna zahteva sportnikovega telesa. Ce bi veljale razne teoriji prehrane n. pr. Bircher-Bennersova. ki JJ nanfenjena nalašč športnikom in ki pravi; I» sa v vseh oblikah se je treba izogibati. k*| zmanjšuje zmogljivost in vztrajnost," tedaj » doživeli gotovo popolnoma drugačne rezultat«, nego zmo jih videli. Hrana olimpijskih tekn£ valcev j4 bila teoretično gotovo napačna, to« praktično je borcem omogočila 49 novih olimpijskih rekordov in mnogo novih svetovnih rekordov. To je popolna zmags prakse nad U* rijo. . jugoslovanska društva la politi«- < I0;! januarja, d» boste slišale finančne organizacije, ki so proti frši- tUdi deUvd " P™šlo leto Po se- zmu in za demokracijo Zet* se P«*» _ . ji bomo imele nekoliko aabave- vabi tudi članetvo soc. kluba M. * tf • malo I unča in tudi kapljice ne da sepoinoštev i 1 no udeleži klabo- --bo manjkalo. Sestre, začnimi do- v» seje v nedeljo 17. Jan. * 9. j O sUvbiasfcem dmštva bro in vesele volje vsaj to leto. dop V kreniti moramo reč važnih | Strahtae - C aaonabarg. ko bo društvo Venera praanova- stvsri. zato bodite gotovo na (Ker nima našeJlovenako luinil- k> avojo 26-letnico. Zatorej de- •Hi- i «e in posojilno društvo v Slraba- lajmo složno za društvr in jed- Zadnje čaas su posuli popu nu. Pa., svojega lastnega glaaUa. Meni sts pri sreu društvo lam» mladinski koncerti. Pri nas da bi v nJem poročal o pcslova- Venera In SNPJ, ki je edina slo- 51 in *U dckro ^nan^nem stanju društva, vtnsks organizacija, h kateri hl adiš \ soboto 16 januarja >» sa namenil, da bom nekoliko pripadam Naše društvo je daro- zvečsr bodo imeli tretjega pod poročal o stvari v nekaterih gla v*lo $10 za pomoč španskemu arsp^jo driftva M.4 aa NeMn. sfllh slovenkih organizacij, ka- «avstvu, ki se bori proti fašK Naat^ill bodo učmmu glaaftane tenh člani so sslaatniki Sloveti- »« Srečno in veselo novo leto ^¿rLr: i?!™!??^*\*k'*! In žilnega v«wn članom in članicam NHV.I V Ifctor l isjak Nastopih , |(fruSrt v »traHanu. Pa. JgM Msifcaiaa mM . iT » | Pred dvajaetimi leti (Iz Prosvete z dne^l2. januarjs ) /Mmočr v**H.-V Nokomisu. IU., je umr! te-Jak Frank Deželak, star 46 let in dom* <» ^ I j a. Bil Je tajnik društva 209 SNPJ Dtlurtke vesti. Ameriška socialistič na «trsa» ka Je objavil apel na delavce v zavojevas" evropskih državah, naj sodelujejo u Svetoma ro/na. AntanU je odgov^rilsji sonu, da mird ne bo. dokler ne t* svobod» » Cehe. Jugoslovane. Italijane Irt Romune« Avstro-Ograkl H» Poljake v Avstriji ter Bil Turčljs se mora umakniti Iz Evrope ^ aon meni. da ao vrata še vedno odprta » ^ rovna pogajanja. i TOREK. 12. JANUARJA PROSVETA »»»—»»»»»»»«««««M«**»' A T BEO- V KLIK A TRAG ki že vsa tsden daje tnéltf M-stom in ti*M« da bi *ežaf, V Beogradu se Je pred kakšnimi 14 dnevi pripetil dogodek, kakršnih se dogaja v mestih 'mnogo in po navadi vsi kaj kmalu preidejo v pozabo. Mlado dekle se je ustrelilo v ulici, ko j« stopilo i* avtomobila, š katerim jo je njen fant peljal na sprehod, da ji znova pove, da Jk ne mara več. Ko je dekle ~ g*e za Milo Dimitrijevičevo, hčerka u-radnika — stopilo iz avto, je vzelo v roke revolver in si pognalo kroglo v gfavo, da se je takoj zgrudilo mrtvo. Usti hip je njen spremljevalec, ki je avto šoliral sam, poifnafTndl kar pk mu ni tisočo. Listi so poročili, zakaj se je dogodil tk saJhomor. Mila Dimitrije videva |e bila mlada hči u-radnika Dimitrijčvfca. Družina se ja poznala še več let z družino bogatega Beograjčana Stojano-viča, ki je iz nič prišel v zadnjih desetih letih do velikega bogastva in predstavlja enega od zastopnikov višjih beograjskih ti-sočev. Stojanovičev sin Svetozar je študiral v, Nemčiji in se vrnil kot inženir. Oče je bogat, zato si je sin lahko vse privoščil. Vozil je s svojim avtom po evropskih letoviščih in zabaviščih, v Beogradu pa so ga poanali vsi nočni lokali in zabavišča. Ta razvajeni bogatašev sin nima seveda Čuta za poštenost ne čuta odgovornosti, igra se z življenjem in tako se igra tudi ^ Življenjem deklet, katera si je drugo za drugo pridobival. Ko se je vrnil po dokončanju Študij v Beograd, je njegova stara znanka Mila Dimitrijevičeva bila že lepo dekle. Sprijateljil seje z njo pred mesecem, jo pridobil do kraja, a tedaj je inž. Sto-janovič tudi takoj dejal Mili, da je med njima tudi obenem konec, ker se z njo poročiti ne more, češ, da nasprotuje mati, ker pač Mila nima dote. Mila je bila obupana, rotila ga je,/iaj fie ne igra z njo. Pred 14 dnevi jo je vzel z avtom na sprehod ter ji povedal spet, da je vzeti za ženo ne more. Ko je Mila stopila iz avta, se je u-strelila. * V javnosti je ob tem dogodku završalo. Beograjska publika ni tako ravnodušna do takfh dogodkov kakor n. pr. ljubljanska, ki sicer uživa ob vsaki krvavi senzaciji, a ji je to pač senzacija, ne pa dogodek, da bi se y\o treba zamisliti ob njem in/pomagati poiskati krivce in prepričevati drug drugega, kajio je z dogodkom. Beograjska (publika je hitrejša in poštenejš^ od oblasti. Ob takem dogodku zavre kri Beograjčanom, poizvedujejo za ozadje takih dogodkov in če odkrijejo krivca, mu tudi pokažejo svojo jezo in sodbo. Tako je bilo tudi ob tem dogodku, ob tem samomoru. Javnost je zvedela, da je krivec inž. Stojanovič, da je to sin parve-nijske družine, ki je iz nič postala bogata, da je ta človek uži-vač, ki je že več deklet zavrgel, kskor hitro jih je dnbfl, Ce bi bila Mila Dimitrijevičeva bogata, bi jo morda vzel, toda Mila je samo hči uradnika, brez dote, le poštena in lepa. Inž. Stojanovič jo je poteptal, ker smatra to za malenkost, ki je bogatim ljudem dovoljena. Mržnja množice se je obrnila proti Stoja novlčevlm. A ker oblast hi posegla vmes z vso ostrostjo, je Milin oče sklenil, da bo sodil sam. Ko se je vračal z groba svoje hčerke, ki Jo je imel silno rad, je moral na sodišče, kjer je sodnik ravno zasliševal inž. Stojanoviča. Milin oče je stopil v sodnikovo sobo, potegnil revolver in oddal štiri strele v Stojanoviča, nato pa obrnil revolver k sebi in si pognal tri krogle v glavo. Dimitrijev^ se je zgrudil mrtev, Stojanovič težko ranjen. Stojanoviča so odpeljali težko ranjenega v bolnišnico in gs aantražili, a vse kaže. da bo poškodbe prestal in okrcal. | Množico je ta dogodek cazjaril še bolj. Izkszali so na Dimitrije- Ivičevem pogrebu v silnih množi eah svoje spoštovanje do pogum nega očeta, ki se je hotel maščevati. Pogreba se je udeležilo toliko ljudi, da baje Beograd take ts J^-ts.lJr) -ga pogreba še ni videl. Na grobu so govorih govorniki in brezobzirno opisovali,'Jedo je kriv teh dveh žrtev, hčere vile in očeta Diniitrijeviča, izpovedali so nad grobom 8toja>ovičdvih dveh žrtev, da so Stojanovičev i prišli do bogastva po krivični poti. Govornik Savkovič je nad grobom ia-povedal vsej ogromni množici, da je stari Stojanovič, ko je bil pomočnik finančnega ministra, za 80,000 Din prodal neki amand-man finančnega zakona. Množica Jé po pogrebu demonstrirala po ulicah proti Stojano-viču, razbili so Šipo Stojanoviče-vega stanovanja in demonstrirali pod okni bolnišnice, kjer leži ranjeni Stojanovič. 'Toda ljudje, kakršni so Stojanovičev i in luütrtnih je v Beogradu na stotine, imajo debelo kožo in težko jim je priti do živega. Sestre ranjenega inženirja ne morejo razumeti, da je njun brat zastražen in da bo moral v zapor. Na sodišče prihajajo in prohijo, naj vendar izpuste brata, ki ni storil nič. Doma imamo hišno slavo (družinski praznik, največji praznik vsake srbske pravoslavne družine), naš Bata tako kličejo brata inženirja — vendar mora priti na slkvnost To so ljudje, ki sploh ne morejo razumeti, da se siromašnejšim slojem sploh lahko dela krivica. Nižjim slojem se sme vendar narediti vsč, karkoli se }txjgatim poljubi, lepo dekle brez dote je vredno, da se poigraš z njenim življenjem brezobitrno, ni pa vredno, da bi jo vzel za ženo. To je moralni zakonik viaoke dražbe povsod, in to je še posebej moralni zakonik beograjske Visoke družbe, ki je do svojega položaja in bogastva prišla po ve čini po nepošteni potL A Pravosodni minister o političnih kaznjencih V beograjski Narodni skupščini je pravosodni minister Su-botič odgovarjal na interpelacijo nekega srbskega poslanca; k je zahteval pojasnila o postopanju s političnimi kaznjenci > kaznilnicah v Sremski Mitrovic in Mariboru. Listi sicer ne šme-jo pisati o življenju teh kaznjencev, a kljub temu jve javnost da se postopa (ž njimi zelo slabo sebno z obsqjyními komunisti e večkrat je javnost izvedela da politični jetniki v Sremsk Mitrovici štrajkajo z gladom i protest proti slabemu ravnanju. Dási gre za politične zločince jim ne priznavajo pravic, ki jih taki jetniki imajo: knjige/časopise itd. O postopanju z jetniki sta izšli lani in letos dve brpšuri, ena z naslovom "Robi j a", druga z naslovom "Apel pošteni demokratski javnosti", obe sta bili seveda takoj prepovedani, vendar je nekaj izvodov le šlo med ljudi. Tu so našteta vsa zla dejanja natfl političnimi preiskovanci in kaznjenci. Hkrati pa so natisnjé-ni podpisi na tisoče intelektualcev in delavcev iz vse države, podpisi pod protest proti takemu nečloveškemu postopanju. Pravosodni minister dr. Subo-tič je odgovarjal na to sicer obširno, a je predvsem našteval, koliko deputaclj Je sprejel glede tega. da jf ukazal storiti to In to, da je dobil obvestilo z več strani, tudi od dr. Mačka, da bodo politični kaznjenci v Sremski Mitrovici stopili v gladovni štrajk 24. oktobra letos, ksr so res storili. Na to je minister ukszaJ. da1 se vrnejo nekatere pravica tem jetnikom. Nato so ksznjencl prenehali s štrajkom. Na konec pa je minister še povedsl, da pozna obe zaplenjeni knjigi in je eno tudi pokazal med tem svojim govorom in pokszal nekaj slik obsojencev, češ, poglejte, saj dobro izgledajo ... Kaj je še povedal drugega, listi ne pišejo, kskor tudi tisk ni smel objaviti, kaj Je navajal Interpelante nega kancelista v MariboruK je dne #. novembra izginil od doma, čez nekaj dni pa so ga našli pri Kamniei mrtvega. Truplo je bito pokrito s kamni, glavo je I-mel razbito, ns vratu je imel sanko. Očitno je bilo, da je postal žrtev roparskegs umora. Kajti trgovec, pri katerem je Pušaver služil, je fzpoveda), da je usodnega 9. novembra poslal vajenca z zneskom 5,420 Din k nekemu trgovcu, s tem denarjem je Pušaver izginil. Ker so videli tisti dsn Pušaver j a v neki ulici skupaj z brezposelnim trgovskim pomočnikom Govedi-čem, so osumili roparskega umora njega. Aretirali so ga, a ta je dejanje tajil in so ga ispuStlli. Cez nekaj dni pa so ga spet aretirali in tedaj je dejahje priznal. Opisal je do zadnje podrobnosti, kako se je stvar dogodila, ter skušal seveda orisati vsè o-kolnosti v svoj prid. 1 n Ker je Govedič dejanje priznal in ga opisal, je sodišče kmalu sestavilo obtožnico in dne 21. decembra se je že vršila razprava proti morilcu Govediču. Po obtožnici se je dejanje zgo-dilo takole: Govedič je trgovca Kotnika, pri katerem je bil Pušaver v službi, dobro poznal že od mladih let. Zdaj v svoji brezposelnosti je pefeosto zahajal h Kotniku v trgovino, po osem krat do desetkrat na dan. Spoznal jš Pušaverja in se družil z njim. ,£o Govedičevem pripovedovanju je nagovarjal Pušaver ja, da bi kdaj poneverila Kotniku denar. Vsak pondeljek1 je namreč Pušaver nosil denar nekemu drifgemu trgovcû, s katerim Je bil Kotnik v trgovski žve-zi. Govedič je Pušaverja nagovarjal, da bi tak znesek utajila pobegnila s tisočaki na morje i v Avstrijo. Usodnega dne, dne 9. novembra je Kotnik 'ces poslal Pušaverja s 5420 Din k trgovcu Preacu, da mu pEača prodane obleke. Govedič je bil tedfcj pri Kotniku, odšel kmalu za Pušaverjem in ga tik pred Preačevo ti^ovino dohitel in ga z nekim listkom izvabil, Češ, da mora poprej še kssirati znesek pri neki stranki, nato bo Selé denar izročil Preacu. In tedaj sta Govedič in Pušaver odšla proti Kamniei. Govedič pripoveduje, da mu je hotel Pušaver dati le 2000 Din, zaradi česar sta se špr-la. Obdukcija je pokazala, da je Govedič Pušaverja najprej o-mamil z udarci po glavi, nato pa mu je z vrvjo zadrgnil vrat, potem mu razbil lobanjo, zavlekel truplo v neki graben in ga pokril z vejami in kamenjem. Poprej pa. je še Pušaverju vzel iz žbpa vseh 5,420 Din in se po umoru naglo vrnil v Maribor, *zav0 neko trafiko, kjer so ga poznali. To samo zato, da lahko dokaže alibi. Nato je šel domov, se uftiil, odnesel krvavo obleko Čistit, de-naf pa skril v Narodnem domu za neko sliko. Seveda pa bo ostalo^nepojas-njeno, ali Je res tako, kakor Je izpovedal Govedič. O Pušaverju vedo povedati vsi, ds je bil Zelo pošten, zato je verjetno, da Je Govedič z lažjo izvabil Pušaverja iz mesta z namenom, da ga tam ufcij^ in oropa. Zelo verjetno je, da nista bila domenjena g.le de utaje1 denarja in da je v ne delo le Oovedičev dobro premišljen načrt. u Govedi Je dejshje pred sodni ki priznal, priznal, da sta se sprla s Pušaverjem zato, ker mu je hotel dsti le 2000 nsmestu 2700 dinarjev, ne ve pa se spominjati kako je prišlo do tega, da ga je ill tlačanske postave na jugu Plantainiki ae zatekli k hudiču in Urtëu 1 ' proti uniji Memahis,Tenn. — (FP) - Te dni bo prišla na okrožnem sodišču v Arkansasu na preiskušnjo državna postaVs. ki je naperjena prošl unijskim agitatorjem.-Izrecni je naperjena proti osebam. ki bi "motile, izvabile ali nagovorile težake ali najemnike, ki imajt kontrakt z drugo osebo za delo za določen čas, da puste delodajalca." Kršenje te tlačanske postave se smatra za zločin s strogo kaznijo, Podvržen ji je absolutno vsak delavski organisator, ki bi skušal biti aktiven v Arkansasu, d^avi Rooaeveltovega senatorja Joe Robinsons. Na podlagi tega zakona je bil prijet ln na nižjem sodišču obsojen na tisoč dolarjev globe David Benson, cfrganizator državne Workers Albance,,organizacije brezposelnih. k«M- je "izvabljal delavce"• Pomagal je namreč stavkarjem. SHčna usoda je zadela tudi A. S. Gilmartina, tajnika delavske obrambne lige, ki sodeluje v Arkansasu z unijo najemninskih farmarjev. Slednja, ki ima svoj glavni stan v tem mestu, pravi, d'à bo tirala ta zakon pred zvezno vrhovno sodišče, če bo potrebno. Naperjen Je tudi največj proti njej. Plantažniki je niso mogli zdrobiti kljub vsemu terorizmi^ katerega se poslužujejo proti težakom iti tlačanom na svojih plantažah, kjer se skušajo organizirati. Unija eksistira večinoma tajnou Ima okrog 25,000 Članov. EV. II ♦ MU i » Hčerka avtnega delávea peadmvlja ot*ta v tovarni M«her Brity Cb. v Kansas Cftyja. kjer Je Isbruhnils "sedeča" stavka. Mornarski stavkar ji dobivajo zaveznike Prittanisčni delavci in vosniki na vzhodu m «jim pridružujejo ubil. Da je imel v žepu vrv za zanko, pravi, da je to le slučaj no. i 0, Sodišče je Govediča obsodilo na smrt na Vešalih. Njegov zagovornik je prijavil revizijo procesa. Verjetno je pa, da bo Govedič potiilošče» in mu bo ka zen spremenjena v 20 let robije. -n- SMRTNA N«WtECA POD VLAKOM Šoštanju Je vlak povozil letno ddkle 16. V nedeljo 20. dec. je vlak na šoštanjski posta i i povoSil 18 letno Mileno LichtneggerJevo, k I se je vozila iz Pesjii vsak dan v Šoštanj, Itfferse je učila v neki trgovini za pomočnico. Tako je tudi, v nedeljo zjutraj s prvim Ju* trnim vlakom šla v Šoštanj, na postaji pa je najbrže prenaglo skočila z vlaka, pri čemer JI Je spodrsnilo, ln Je padla pod kolesa, ki so nesrečnico popolnoma razmesarili. Bilo je to zadnje hipe* preden se je vlak ustavil na postaji. Strojevodja Je začutil nekakšen sunek in je obvestil uradnika, da se mu zdi, kakor da je vlak vozil čez nekak predmet. Z lučjo je Šel uradnik po progi ter p$i sKiaiifšču našel najprej rOko, nekoliko dalje pa razmesarjeno truj/lo Llchteneggerjeve. Bila je hčerka železničarja v Pesjem. Ali «U naročeni nt rfntv* aik "Proavrto"? Podpirajte svoj list! Now York. — (FP) — Ako mornarska stavka ne l>6 kmalu poravnana, kar ne izgleda, obstoji možnost, da bodo tUdI vzhodna pristanišča parslizlrana popolnoma. Ta motnost je pričela nastajati, ko so se stavkujoČI mornarji pričeli obračati do pri-staniščnih delavcev In voznikov z apelom za skupno fronto. V Bostonu obstoji možnost, ds se bo pet tisoč prlstaniščnih delavcev, organiziranih v krajevni uniji št. 800, pridružilo mornarjem. Ta motnost Je nastala, ker je članstvo odpoklicalo konservativne voditelje In na njih mesta postavilo mllitantne unionists pod vodstvom Martina P. Flaher» tyja, prijatelja HarryJa Bridge-sa. vodje stavke na zapadu. Unija Je Že odredila glasovanje o stavki. V New Yorku se je prvi dsn po shodu voznikov, kl js bil sklican po stavkujočlh mornarjih, u-prlo 47, voznikov, ki niso hoteli iti s truki skozi piketno linijo. Vodje stavke upajo, da. bodo te voznike pričeli posnemati vsi vosniki na pomolih. Isto je opsžsti tudi med pri staniščnimi delavci, ki se v raz nih pristaniščih bolj in bolj upi rajo predsedniku mednarodne u nije J. P. Kyanu, kl noče sankcionirati stavke na vzhodu. V Philadelphiji in Baltimoru pri-stsniščniki ne stavkajo, tods nočejo Hi skozi piketn« strsž«' V Baltimoru-so se mornarjem defi-nitivno prldružllkdelavel na čilnih čolnih. V pristaniščih Mehiškega zali va, v Mohilu. Ala., Houstonu, Tex., in New Orleansu prlstanlš-čniki nadaljujejo s piketirsnjem kljub masnim aretacijam in |>ol!-cijskt strahovladi. V Jersey Cityju, ki Je poznano kot "skebsko mesto", so mornarji pričeli s piketirsnjem kljub mestni poatsvi proti pike-tlranju, ki Je bila sprejeta na u-ksz župana II ague ja. notorične-Ka demokratskega boasa v New Jersey Ju. IHs plketa sta blls brutalno nspadena po pobojni-kih, katerim ni (»olicijs storils nI-toaar in je le mirno gledala pretepanje. Civil Liberties unija Je naznanila, da bo šla prod sodišče s to JHMtaVO. Mornarji bodo zanesli boj proti Copelartdovi "skebski" mornarski postavi tudi pred kongres. Copelandov dodatek k mornarski postavi ft bil porinjen skosi kongres lansko pomlad ln je stopil v veljavo k novim letom. Prav za prav sta dva dodatka. Kden določa sa mornarje nekakšne delavske knjižice, v katerih mora vsak delodajalec navesti poleg drugega tudi obnašanje ln kakovost delavca. Mornarji pravijo, da Je to toliko kot črnollstanje. Od trgovinskega departmenta so zahtevali, naj počaka z enfor-siranjem te«a dodatka, dokler ga kongres ne prekliče. Odgovor so dobili, da jim department ne more ugoditi. Na drugi strani ps je ugodil psroplovnim interesom, ko je od godil enforsiranje drugega dodatka, ki zahteva od vsakega mornarja kvalifikacijske papir- la Aamnr aa mn»aa»U nalilnaja, JTf | v 'v 9 v v M i mr s s iwi npt vewvewwvw^w ni. Ta stavka je pognala v ospredje tudi vprašanje Industrljsksga unionisms za mornarske in pri» stanlščne delavce. Kdaj so razkosani tia približno tueat poklicnih unij. Na zapadnl obali, kjer so pred par leti, po stavki 19H4. u-stanovih skupim obmorsko fede-Hacijo, so delavci solidarni, toda kljub temu Je situacija konfus ns. Neksters stroke so že dobile vsf zahteve, toda glasovanje e pogodbi so odložile, dokler tudi o-stale skupine ne izvojujejo svojih zahtev, Ako bi statkarjl ne bili tako solidarni, bi bili v ob-stoječi situaciji že izigrani. Ako hi imeli industrijsko unijo, bi ne bilo te bojazni. fte veliko bolj konfuzns je si tuaclja v vzhodnih In zalivskih pristaniščih. V zalivskih priata nlščih na jugu je bila zadnje ča se sicer ustanovljena federacija t bm or* ki h In pomorskih delavcev kljub obzidji reakcionarnih vo dlteljev. TI voditelji na celi . .ti pobijajo štavko rebelnih. mornar Jev in |tomagajo družbam oskr bovatl skehe. O skupni federaci ji in industrijski uniji so pričrii govoriti tudi na vzhodu. Delavski Interesi bi bili vsekakor veliko bolje protektiranl. ako hi imeli skujmo orgsnfzseljo. Industrijsko unijo, do katere bo prišlo prej all si«* I SMRTNA OBSODBA V MARI "BORU 24 letni moriler Govtdič obsojen na smrt na «sAailk zaradi urno rs la oropan Js I« leiaega t r-govakege vajenca ■ Dne t. novembra L I. se je dogodil v Mariboru strašen fločln, ki je bil v nekaj dneh pojasnjen • Komsj 1* let star! trgovski va- " Jetrn Branko Pušaver, sia sod-(kraje* „ Ta Mivs cvetHee Is Krimeje ia dragih toplih Francija pripravljena na boj v španski Afriki ro, toda bodo šs ostali brez dela. Zs reševsnje tegs probleme naj se ustanovi sistem vladnih posredovalnic sa delo, ki naj bo pod enotno upravo. Končno In zelo vsžno vprašanje je, kako daleč Je mogoče priti s socialno zsščlto pod kspitsll-stičnim sistemom. V interesu dels vcev je ssveds, da zahtevajo vedno več in da izprašajo čim več od vladajočega rszreda. Toda velika ilusljs je mišljenje, ds Js |aul profitnim sistemom mogoče zs vse delavce dobiti ssdostno in reistivno Idealno socislno zsščlto. Keforms imajo ptai kapitalizmom definIMvne maje, In to posebno šs v dobi, ko Js kspits-llstlčno gospodarstvo ns zgodovinskem umiku in v razaulu, Avtna stavka izsvala nove poteikoČe' (Nadslltvanja s I. sfrsnl.) nimi posredovalci priata! na kolektivna pogajajanja pod pogojem, da uftijfe potegne atavkarje iz tovarn, katere so okupirali. Na |M>znrJši konferenci pa Je u-nfla predložila take |H>goJe gle. de preklica "aedečih" stavk, da jih korporacija nI mogla sprejeti, Ako bi Jih, bi to pomenilo, da odobrava nelegalno akcijo. Homer Martin, predsednik a v tur unije, je izjavil, "da so nas izkušnje usufile, da ae no smemo zanašati na ust mena zagotovila. Hočem«» spisano garati« cijo glede kolektivnega pogajanja in dokler je na dobimo, ae atavkarji ne bodo umaknili iz tovarn. Poudariti moramo, da zakon te dežele zahteva več kakor obljube Ta vsebuje provizije, ki iirečno dokičajo, kakšne ao obveznosti delodajalca v za-ilr v I kolektivnih pogajanj. Ml l>oalaI vsega skupaj še do »,000 "" «'»remo xadovoljltl z ob- "proatovofjcev" in potrošil je Jltf» milijonov dolarjev zs material in tranujportlnsnje v Apañijo, fa* Je torej, da Frsnro lis j pokaže za U> pomoč ,,. Vest se nadaljuje, da je Franco zahteval 70,000 mož, kajti sa uspešno o- IjcOami in isbegavanji, temveč lam*» vztrajali v borbi, dokler ne t>o korporacija pristala na kolektivna pogajanja." kupecijo Madrida potrebuje najmanj 130,000 g KRIŠTOF DIMAC gpieal JACK LONDON. * b j, Nešteto takih obedov je priredil in vsi to se "končevali z istim praznim koncem. Udeleževal ite je gargantuanskega slavja, kjer ae je velikanska množica ljudi gostila z neštevilnimi pečenimi junci, ki so jih vlačili iz dimečih se jam, da so iz njih potem z ostrimi noži rezali velike kose sočnega kadečega se mesa. Z odprtimi, slinastimi usti je stal pred dolgo vrsto puranov, katere je prodajal mož z belim predpasnikom. In vsakdo je kupil, samo ubogi Dimač ne; s slinami v ustih je stal na tlaku, kakor prikovan z neskončno svinčeno težo, da se ni mogel geniti. Pa zopet so ga sanje prenesle v dobo, ko je bil še deček: z visoko dvignjeno Žlico je sedel pri veliki skledi, polni kruha in mleka. In kmalu nato je preganjal plašne krave po planinskih pašnikih in prestal cela stoletja muk, ko je zaman poskušal priti do njih, da bi jih pomolzel. V gnojničnih kanalih se je boril h podganami, da jim ugrabi akorjico kruha'ali druge ostanke jedi. Ni je bilo vrste hrene, da ne bi sanjal o njej. Hodil je po velikanskem hlevu, polnem svetlih, rejenlh konj, in zaman je iskal v njem mesta, kjer je shranjen oves in otrobi; če je iskal po jaslih, ni našel zrnca. Samp enkrat so se mu sanje izpolnile. Sestradan se je boril na . majhnem kamenitem otoku s penečimi se valovi Pacifika za tesno k pečinam prižete školjke ln jih srečno prinesel na pesek. S suhim dračjem, ki so ga pustile visoke pomladanske plime, je napravil ogenj ln na žerjavico položil svoj dragoceni plen. Opazoval je, kako se je para dvigala Iz školjk, ki so se pokajoč odpirale in kazale rdečkasto meso. Pečene so, to Je vedel; in zdaj tudi ni bilo zlobne roke, ki bi mu Jih odtrgala od ust. Kon-čno — tako je sanjal sredi svojih sanj — bodo sanje postale resnica. Zdaj bo Jedel. In vendar je vkljub vsej nedvomnostl dvomil, Trepe-taje, v atrahu, da se bo tudi zdaj zgddllo tisto grozno in nepričakovano, je nesel rdečkaato, vroče In dišeče meso v svoja usta. In zobje so stisnili v tisto meso 1 In on je jedel! Čudo! In to čudo gs je predrsmilo. Zbudil se je v temi, ležeč na hrbtu, in slišal samega sebe zadovoljno kruliti in cmakati kakor prasec! Njegove čeljusti so se premikale in v ustih Je začutil meso, ki ga je žveči!. N! se genll. In kmalu je začuti! ob ustih drobne prstke, potiskajoče mu majhen odrezek meaa med zobe. In takrat ni hbtel več jesti. Razsrdil se je. Ubiskwee pa je jokala in piakala v njegovem objemu, dokler je nI premagal spanec. On je pa bdel ln občudoval neskončno moč ljubezni in nepopisno čudežnost ženske. In dospel je dan, ko je izginila poslednja - t»etvica hrane. Visoki vrhovi gora so izginjali, prelazi so postajali nižji in odpirala se je široka pot proti zapadu. Toda tudi zaloga njunih moči je pošla. Bila sta brez živil. Prišel je čas, ko sta zvečer legla In zjutraj nista več mogla vstati. Dimač se je sicer trudoma dvignil, a se takoj zopet zgrudil. Plazeč se po rokah in kolenih se Je lotil, da bi napravil ogenj. I«abiskwee pa se je od slabosti vselej spet zgru- prevedel r KANCI MAG AINA dila, naj se je še tako trudila. In Dimač se je zgrudil poleg nje. Na obrazu se mu je izražal posmeh na napor, da je iz same navade, čisto mehanično kakor atroj, naredil nepotrebni ogenj. Dan je bil gorak in za kuho nista imela nič. Lahek vetrič je pihljal in zdihoval med borovci in odvsepovsod sta pod kopnečim snegom slišala godbo nevidnih potočkov. Labiskwee je ležala vsa otopela. Njeno dihanje je bilo tako neslišno, da je Dimač večkrat dvomil, ali še živi. Popoldne ga je prebudil glas veverice. Vzel je svojo težko puško in se začel plaziti po skorji, ki se je bila spremenila v tekočo goščo, proti kraju, kjer je slišal veveričip glaa. Plazil se je po rokah in kolenih; kadar je pa vstal, je opotekaje se padel naprej v smeri proti živali, ki se je, vsa jezna, kakor sadje pred starogrškim Tantalom umikala prefl njim. Za hiter strel ni imel moči in veverica ni bila nikoli pri miru. Dimač je zdaj Jegei na mokri sneg in kakor dete jokal nad avojo slabostjo; zdaj spet se mu je medli pla-menček življenja utrnil in objela ga je tema. Koliko časa je ležal v poslednji taki omedlevici, ni vedel. Ko se je predramil, je trepetal od večernega mraza in mokra obleka je v nastopajočem mrazu na njem zmrzovala. Veverica je bila izginila. Po težkem naporu se mu je posrečilo zopet priti dp Labiskwee.' Tako velika je bila njegova flabost, da je ležal vso noč kakor mrtev-in ga niti sanje niso več vznemirjale. Solnce je bilo že na nebu in ista veverica je žlobudrala v borovcih, ko je Labiskwee rahlo pobožala Dimača po licu !n ga prebudila. "Položi roko na moje srce, moj ljubi," je rekla. "Moje srce je moja ljubezen in ti g* držiš v svoji dlani." ------ Njen glas je bil jasen, toda slaboten, kakor bi prihajal od daleč. Dolgo čaaa je preteklo, preden je zopet iz-pregovorlla. # "Zapomni si za vedno, da proti jugu ni poti. To Je ljudstvu karibujev dobro znano." Proti zapadu — to je pot — in skoro si že tam. Rešil se boš." Dimač je slišal te besede v topi omotici, ki je bila blizu smrti. Se enkrat so ga predramile njene besede. "Položi svoje ustnice na moje," je rekla. "Tako naj umrem." "Umrla bova skupaj, ljuba," je šepetal. "Ne." Slaboten trepet njene roke .ga je zadržal in tako droben je bil njen glas, da ga je komaj slišal, vendar je slišal ln razumel vsako besedico.' Njena roka je nekaj Časa stiskala pod njenim plaščem in prinesla čez nekaj časa na dan vrečico, ki jo Je položil* v njegovo roko. "In zdaj tvoje ustnice, moj ljubi. Tvoje ustnice na mojih ustnicah in tvoja roka na mojem srcu." In v tistem dolgem poljubu ga je znova objela tema. Ko se je predramil, je vedel, da je sam in da bo umrl. Obšlo ga je čudno veselje, da bo končno vendarle umrl. (Dalja prihodnjič.) 1 Viktor H a koši: Rezervirani oddelek s iire Kin». Pred tedni se Je zgodils tu v naših krajih manjša železniška nesreča. Vlak je skočil in slučaj ni zahteval več mo življenje štirih ovac. Sicer Je bilo vse v redu. Kavno sem se pripravljal, da bi> v korist stanja naše valute napisal članek, ki naj bi vzbudil splošno pozornost, pa mi Je tista železniška nesreča vdihnila čisto drugo misel. Nenadoma se mi je zazdelo primerno, podrezali prometno ministrstvo in nastopi H r* korist železniškega osebja, ki je tako preobremenjeno s delom in Jq tudi sicer tako ustvarjeno, da res ne more več odgovarjati za vse t^i težje .in lažje železniške nesreče, tki se zadnje čase čedalje |M>go«tejc dogajajo. Članek je zagledal luč sveta v uglednem dnevniku in je vzbudil splošno pozornoat. Vendar1 pa *em na zadevo pray kmalu |M»zabil, in neki dan. ko sem že zopet razmišljal o naši valuti, pride k meni možak in me p<»-vptaia, ni• sap bil ja? tisti, ki je pred krstkim napisal pameten članek o železniškem osebju. "Seveda, Jas sem ga napisal." "Sprejmite mojo najpriarč-nejšo zahvalo, gimpod. Jaz sem bil namreč glavni obtoženec pri tisti nenrečo, toda pod vtiaom vašega članka »em bil oproščen v «ake krivde." "Ceat itam!** in zdaj. gospod, bi ae vam rad izkazal hvalešnega!" "Kako?" ' 1 Prinašam vam ključ, ki za-pre v «ak oddelek v železniškem vozu. Gotovo atf še kdaj opaši* ii, da imajo nekateri oddelki na sem vlakih tablico z napisom: Rezervirano za vojake, za kurirji, službeni oddelek itd. Vendar pa so ti oddelki po navadi prazni ali pa zasedeni samo med nekaterimi ^stajami. Sicer je pa stalno nekaj Ukih oddelkov na razpolago." "Al! res?" "Res. Ce hočete torej udobno potovati, kar odprite tak oddelek, se lepo zaklenite vanj, In živa duša se ne bo zmenila ta vas." Z največjim veseljem sprejel (»onudeni .ključ. Drugi dan sem bil povabljen na svatbo v neko oddaljeno mesto. S svojim malim ročnim kovčegom sem se isprehajal po lwronu glavnega kolodvora. Ko je privozil moj vlak, sem iakal primernega oddelka. In iztaknil sem kupe. ki Je bil označen i napisom: "Rezervirano". Odprl »em vrata tako mirno, kakor bi bil oddelek rezerviran zame. V oddelku Je ležal gospod ln spal. Ker |»a sem precej hrupno ravnal z vrati, se je zbudil, iMtzdravll In rekel: "Ce bi imel tisoč oralov zemlje, bi v«eh tisoč oralov poeejal / ovsem, pa bi ves pridelek prodal vojnemu ministrstvu." "Ne bi bilo napačno,** sem odvrnil rsvnodušno. Medtem pa je oni pogledal na odprta vrata. (»osdravil in Izginil. («otovo Je na isti način prišel do proatora kakor jaz in ae je hitro pobral, ker Je najbrž mlalil, da aem jaz arečnl poaest-ni k oddelka. - '». Skrbm* aem zaprl vrata, zagrnil šipe In ae prav udobno usedel. Vlak ae Je premaknil. Prav dolgo se ni ustavil. Na prvi po-«taji |ta ao «e na moje največje začudenje odprla vrata in zagle- dal sem črno oblečenega gospoda v spremstvu dveh drugih moških, ki sta bila videti njegova pomagača ali slugi. ' "Prosim, da bi izstopili," me je vljudno pozval črno oblečen gospod. Slabe slutnje so me Izprelete-le. Izstopil sem. "Morda bi bili tako dobri in se potrudili, da bi šli z nami." "Kam?" • "K menil" • "Zaradi zasliševanja? Ampak potem bom vendar zumudil svoj vlak." "To ne bo posebna nesreča. Cez eno uro pride itak drug.'* Prišli smo is kolodvorskega poslopja. Zaprt avto prav posebne vrste je stal pred izhodom. "Prosim vstopite!" 'Kam hudiča me vendar vle-čete? Zdaj pa imám tega Že dovolj r Spremljevalca gospoda v črnem sta me zgrabila in me po-tisiftla v véailo, še preden sem mogel prav migniti. Oba slugi sta sedla poleg mene, gospod v črnem pa nam nasproti. Izpustil sem iz oddelka ne-dolžnčga norca, ki je bil pobegnil iz norišnice. Zdaj sem sam stopil na njegovo mesto. Mrzlo me je izpreletelo, po hrbtu navzdol in navzgor. Le kako bi zdaj ušel! Bil sem kolikor mogoče miren. , ¡ "Me peljete zdaj v norišnico?" sem vprašal črnega. "Ne, v tukajšnji privatni sa-natorij." Zdaj bi bil rad zvedel, ali sem norec, ki spada v prisilni jopič, ali sem bolj pohlevnega značaja. "Toda tam so sami norqf, kajne?" "Ne, samo živčno bolne imamo tam in čisto nedolžne fan-taste.'1 "V kateri oddelek pa mislite spravite mene?" Črno oblečeni gospod me je ločno pogledal. ' To mojem mnenju spadate med nedolžnejše paciente, ki so obsedeni od fiksne ideje." "In kakšna je ta moja fiksna deja?", "To, da ste Rotschild." "Vidite, toda na tem ne najdem jaz prav nič nenormalnega. Mnogo večji norec bi bil Rotschild, če bi si domišljal, da je na primer — Jaz." Na terasi sanatorija nas je pričakoval lastnik. Začuden sem ga pogledal: i ;'Ah,"t*?" Bil je včasih moj sošolec. "Poglej not Peteri" je zakli-cal presenečeno. "Resnično, Peter, tvoj bivši sošolec." Si spremljal torej našega pacienta. Toda — kakor so nam javili, je potoval sam v rezerviranem oddelku." Črni goapod mu je moral za mojim hrbtom nekaj pojasniti, kajti obraz mojega prijatelja se je nenadoma izpremenil. "A tako!" je zamrmral. VDaj, stopi z menoj v mojo sobo!" Pomigal je ostalim, naj ostanejo zunaj, in stopila sva v pisarno. Nenadoma se je obrnil k meni in rekel: "Gospod baron! Koliko ame riških papirjev naj prodamo na pariški borzi?" Gledal me je, ^aj porečem na to, jaz pa njega še bolj. "Gospod baroni Izvolite pogledati izvestje o vašem zlatem rudniku ob Riu Tinto. In mi je pomolil «nekakšen papir. , Nenadoma se mi je posvetilo. Ta človek bi rad vzbudil v met ni tisto fiksno idejo, fda sem Rotschild. Veselo sem se nasmejal : "Prav, prav, prijatelj. Meni boš lahko razkladal. Nisem namreč tisti, za katerega me imaš!" In povedal sem mu vse od konca do kraja, kakor se je zgodilo. Njegov obraz je postajal daljši in daljši, dokler ni dobil izraza po)K>lne obupanosti. "Ta je pa res lepa zdaj! Izpustil si mi mojega norca, tu zraven pa čakajo zdravniki in psihiatri, da ga preiščejo!" Razburjeno je hodil po sobi gor in dol. "Kaj naj zdaj etoriva? Zdaj vendar ne morem vsem priznati, da je norec ušel! Lahko me zadeva spravi na tak glaa; da bom moral še aanatorij zapreti. Kaj bi zdaj? Kaj naj počnem r* Nenadoma je pred menoj obstal. "Zdaj mi moraš pomagati! Izdajaj se med preiskavo za pobeglega norca." "Kaj pa ti pomaga mnenje strokovnjakov, kil bo izrečeno nad menoj? Saj vendar nisem tisti, ki si ga pričakoval." * "Vseeno. Kadar najdemo pravega, ga bom pa dal še enkrat preiskati." "Reci zdravnikom, da norca ni!" "Ko pa so vsi obveščeni, da so ga poslali!" "Toda jaz sem vendar človek s čisto normalno pametjo. Vsaj mislim." "To je postranska reč. Ce si že napravil to zmešnjavo, je tvoja dolžnost, da mi pomagaš iz zadrege." Globo sem vzdihnil: "Naj bo v božjem imenu!" "Vedi se torej pametno in ne pozabi na Rotschilda!" Pet minut rpozneje sem imel cel zdravniški svet na vratu. Prijatelj mi jih je predstavil kot svetovalce pariške borze. Začel sem z* njimi govoriti francosko. Na vsako vprašanje sem odgovoril francosko, oni so pa samo kimali. Ko je preiskava trajala že dobro uro in sem postajal že besen nervozen, so odšli. Prijatelj- mi je takoj povedal, da sta me dva izmed zdravnikov spoznala na vsak način za norca. Eden me je pa spoznal zaradi mojega pogleda za idiota. Ostali so bili bolj milostni v«avo-ji sodbi. S prvim vlakom sem se vrnil domov. Nauk, ki' je skrit v tej stori-ji, je, da se potuje v rezerviranem oddelku samo tedaj, če se lahko pošteno plača. Sicer lahko spoznajo čisto pametnega človeka za norca ... . Nenavaden zaslužek Mark Twain je nekoč postopal lačen po washingtonskih u-licah. Niti centa ni imel v žepu. Obstal je pred nekim imenitnim hotelom in premišljal, kaj naj stori. Tedaj pa je pritekel k njemu lep lovski pes in se mu začel dobrikati. Mark Twain ga je pogladil in pes je ostal kar pri njem. Kmalu je prišel mimo neki general in hotel stopiti v hotel. Ko je zagledal psa, je obstal in rekel: "Krasen pes!" "Da. Ali ner "Dajte mi ga! Tri dolarje vam dam zanj!" je dejal general, ki je bil prepričan, da j« pes Twainov. Mark Twain je vzel tri dolarje, general pa je stopil v hotel. Malo nato je prihitel neznan gospod in se astavil pred Twal-nom. "Ali ste morda vi kaj videli velikega lovskega psa?" "Sem. Tri dolarje mi dajte, pa vam ga bom pri vedel." ■ Lastnik mu je dal takoj denar, Twain je šel v hotel ih se Čez nekaj časa vrnil s psom. Odkupil ga je za tri dolarje od generala. njemu pa so ostali pošteno zasluženi trije dolarji. Razdejane hiše in cerkev v Madridu, bombe, ki eo jih vrgli fašistični letaki. P letu m. Razdejanje so povzročile Želodčno zdravilo iskreno priporočano Chicago, m. — "Uživam Trinerjevo grenko vino. kadarkoli trpim na iajodčnih ali nsprebavnih nerodnostih, ln priporočani ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlu*." Ne preiskalajte s kakimi drugimi odvajalnimi aredatvL Uživajte Trinerjevo grenko vino, Id je v zadnjih 43 letih dokazalo. da it ncjoolj zanesljivo zdravilo proti saprtju, plinom, *!«tManu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim teškočara. - — i—.. - Pilite po brezplačni vzorec — _ _ Triner'i Bitter Wine Co., $44 S. Welle St Chicago, IlL | Send me r free semple. 1 Name________________________ i Address ............................................................. t Pri vseh drugútih AU ate naročeni na dnevnik •Proaveto*? Podpirajte evoj list' NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa IS. redne konvencije ae lahko naroči na Ust PraavaU Is prišteje eden, dva, tri. štiri ali pet članov Is aaa družina k eni aareč-aiai. List Proeveta ataše aa vae enako, sa člane ali nečlane $6Jt sa ena letno naročnino. Ker pa člani žp plačajo pri aeaementa $1.20 sa tednik, aa jim to priiteje k naročnini. Torej sedaj ni vsrolca, reči. da Ja Uat predrag sa Člane 8.N.PJ. List Prosveta Je vaša laatniaa is gotov« |a v vsaki družini nekdo, ki M rad čital llat vsak dan. Česa liatu Proeveta je: Za Zdrui. država in Kanado.$6JO Za Cieero In Chieago Js....$TJ9 1 tednik la..............4.80 2 tednika in./.....................3.4« t tednika la.................2.4t 4 tednika In..................1.20 5 tednikov In.................nič 1 tednik la..............4 J« 2 tednika in............. 1.11 S tednika la.............I JI 4 tednika In.............2.7» 5 tednikov in............144 • ' Za Evropo Je..............$9.00 Ispolalte spodnji kupon, priložite patrebho vsoto denarja ali Moasf Order v pismu in al naročite Proevefta, Hat, ki J« vaša laatniaa. Pojaanila:—Vselej kakor hitro kateri tah članov preneha biti člaa SNPJ, ali če sa preseli proč 04 družine in bo sahheval sam svoj llat tednik, bode moral tisti član it dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stors, tedaj mora upravniitvo znižati datum sa to veoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 8o. Laumdale Ave* Chieago. III. Prilošeno pošiljam naročnino ss list Proeveto vsoto I......... D I«*-..:................................ČL društva št........ Naalov ....................................................j..., Ustavile tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih člaae? ■oje druiine: *>.........................................ČL društva št......... *>.........................................ČL društva št........ š).....................................Čl. društva št......... W........................................'ČL društva št........ Maalo .Država .............«•••••♦• r < Nav naročnik..................Star naročnik..................... TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča dela e Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnika knjige, koledarje, lepake itd. v slovenskem, hrvaUkm slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drufi f lani federalne kuwUije. kateri je Mle JV »t^ VODSTVO TISK ARN K A PK LI RA NA ČLAN*!*! S.N.PJ., DA TISKOV INK NA ROÍ A V SVOJI TISK A UNI - . - Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne í>nr smerne, uaijsko «tekr prve rrsU najem n Ht va v južnih državah. P .lite pe informacije na naeiovt ' S.N.P.J. PRINTERY 2«r»:.5! so. lawn n ai.k švenhe 1 Telefon Rockwell 494)4 jï thicago. ii i.. 3 Tan. «a dofce aa lelje tad* vsa