221. številka. Ljuhljaim. četrtek 29. septembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p«» posti prejeman z« »\ a ti o-o ger s k e dežele za celo leto l»» gl., za pol leta H gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni zu celo etO 13 *ld. ta četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mereč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje aa dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de "'e 1 e toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode nčitelje na ljudskih šolah in aa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljauo za četrt 'eta 2 gld. f»0 ki., po posti prej'.-n«an za četrt leta 3 gold. — Za oznanila m plačaj« od četiri stopue petit-vrste t» kr.. če se oznanilo enkrat tiska, •> kr., če »e dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vrtajo. — U te d n i s t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši »gledališka stolba". Oprav niitvo, na katero saj se blagovolijo pošiljati naročnine, rek lam* ije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. gjinjanje Slovanov v „u*tavoverenu zistem, m kdor pozna nemško naš-• ustav overstvo, ne bo 8e čudil, da inj pn*izbirčno v sredstvih. Vsak pripomoček mu j h dober, »amo da aluži absolutističnim njegovim nameram! Evo, dokaza! „Neue Freie Presse", prinesla j** lokalno dunajsko notico, ki se od besede do besede tako-le glasi: „K težkemu občevalnemu jeziku učiteljev. V včerajšnjej seji Šolskega sekcijona poročal je občinski svetnik dr. Linder o postopanji proti onim učiteljem na dunajskih ljudskih šolah, ki so o priliki ljudskega steviljenja napisali za občevalni stoi jezik „Češki" ali „slovenski4. Po živahnej debati, v katerej so se o šfuvinji proti nem-fitvu in nemškemu jeziku v jezikovno mešanih pokrajinah najostrejše besede govorile, se je sklenilo: Odborom, nastavljajočim učitelje, je ostro za povedati, da v bodoče le take učitelje in učiteljice za ljudske šole na Dunaji predlagajo, ki nemškega jezika nijso samo v besedi in pisavi zmotni, temveč le tega tudi čisto, gladko, pravilno in kot svoj občevalni je/.ik govore To, da Je okrajni £o!ski svet učitelje s „češkim ob^evalnim jezikom" grajal, se odobrenjem na znanje jemlje m skrbi se naj, da tist provizorni podučitelj ki je slovenski jezik za občevalni svoj jezik izpovedal, nobedne definitivne službe ne zadobi." Tako se bere črno na belem, drobno tiskano. Vender pa stvar mj tako nedolžna iu neznatna, kakor se kaže! Gotovo nam je malo man, kakšne mehurčke spuščajo judovsko okisani mo/jani nemških ustavovercev — ali omenjena stvar se je sklepala in obrav navalo v imenu Dunaja, prestolnega mesta naše monarhije, onega istega mesta, katerega za-stop hoče biti bul) nemšk, kalror nemški Berolin sam in se tudi o vsakej priliki ue glede ni na levo ni na desno tako kaze! Tedaj pa se j« tudi ob jednein govorilo v imenu ustavovernih naših Nemcev! In če položimo omenjeno resolucijo na pravo tehtnico in jej pretipljemo obisti, ondu se moramo s strahom vprašati: ali ga res ni j več pravičnega Nemca v Avstriji, ali so mu besedo in javno mnenje vzeli popolnem v zakup znani i/voljeni .ljudje" z azi-jatskim svojim značajem V Ali pri tem se bojimo, da delamo Nemcev krivico! Oni dopuščajo, da se v nemškem njihovem imenu tako govori in sklepa in sami sebi podpišejo sodbo, da nemška njihova narav je identična z nepravičnostjo, nespravedljivostjo in brezozir-nostjo! Omenjena resolucija nam pa tudi jasno ka?e, do kako nevarne stopinje je uže dospel nemški narodnostni terorizem! Nemška ta animoziteta glede nemških narodnostij ne bije le jednakopravnosti v obraz, temveč greši v obiln* j meri proti h u m a u i t e t i in vzajemnej človeškej ljubezni! In nehote nas početje, izraženo v omenjenej resoluciji, spomina na žalostne tiste čase, ko so se krotili narodi s silo železa, s strahom ognja in s smrtjo lakote! Avstrijski naši Nemci hote dokazati, da so vkljubu Pražaka in grofa Taaffeja gospodje v državi in da bi nadležne si Slovane ukrotili, sezajo po sredstva, kamor je! Učitelj, ki neče biti lažnjivec ni hinavec in izpove, da občuje v slovenskem ali Češkem jeziku, ta bodi proskribiran in trda nemška roka ga posadi v puščavo, kjer ne raste zelena bil; brez kruha in brez vode naj bo, ker mu ne moremo iztrgati jezika slovenskega ali češkega! Tako Da vemo! Nemec Slovana črti, odkar ga pozna! Od pradavnih časov sem nij bilo Nemcu druzega v mislih, kakor da Slovana utopi v žlici vode in politiko nemško vodila je od nekdaj ideja, da slovanski živelj bodi zatiran, kjerbodi iu kakorbodi uničevan! To je bila Nemcu naravna potreba, potreba vsakdanjega kruha in vedno ostanejo resnične besede, da se vsikdar Nemec čuti zatiranim, če sam ne more svobodno zatirati drugih in drugim gospodovati! Ali če se je kdaj volčja nemška narav kazala — zdaj 86 to godi iu je dan za dnem bolj jasno! Zdanje kipeče nemško sovraštvo je pa tudi naravno! Posebno v Avstriji! Časi so se toliko spremenili, da hoče tudi nas Slovane ob sijat i solnce pravice, vkljub temu, da tako dolgo ni moglo prodreti železnega nemškega zidu: opravičene naše želje so se v merodajmh krogih priznale in z vladne mize, bogato obložene, padla je tudi nam — mrvica obljub! Tako priznanje pa je Nemcu uže odveč! Zakaj njegova samopašnost ne trpi, da bi še kdo drugi — najmenj pa Slovan! — poleg njega po svoje živel; zato je čisto naravno, dasi smešno, da se posebno zdaj, ko se Slovanom v Avstriji, pravo in živobitje priznava, zgodovinsko razvajeni nemški fanatizem razodeva v vsej svojej vihravosti. Vpitje imajo tako v svojih šntorih, kakor bi jim bil z nova Faraon za petami in kakor da bi se jim Bog ve kaka krivica godila! Besni so postali, ker s svojo „velmočjo" ne morejo ustaviti teka zgodovine slovanske. Staro zakleto sovraštvo ne miruje: Slovan mora biti zatiran! Ker je pa Nemec ves v zistemih, spravilo se je pri nas tudi pre- Dolžnosti narodnega učitelja do svojega naroda. (Govoril nadučitelj Fr. Govekar, pri občnem zboru „ Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani.) Vprašanje, ki je dan denes prvo vseh vprašanj, zlasti pri nas v mnogojezičnej Avstriji, je narodnostno vprašanje. Važno, Bilno važno in imenitno je to vprašanje; beseda „narodnost" imajo na ustnih modri voditelji naroda in razumni državniki, a tudi zviti ro-varji in sebični strankarji. Vender tega na dalje ne moremo po svojem stanu in položenji razpravljati, poglejmo le nekoliko dolžnosti, katere ima narodni učitelj do svojega naroda. Kadar govorimo pri nas v Avstriji o ljubezni do domovine, moramo misliti na svojo ožjo in na svojo širšo domovino, na Avstrijo. Ako pa tukaj govorimo o dolžnostih narodnega učitelja do svojega naroda, oziramo se vselej tudi na našo širšo domovino, h katerej spada narod slovenski. Ako skrbimo za svoj narod, ne moremo govoriti zoper koristi Avstrije, ki je avstrijskim narodom občna domovina. Kar posamezno utrjuje, občnemu ne škoduje. Ljubezen do svojega rojstnega kraja, do dežele, v katerej je Človek rojen, do jezika, v katerem ga je ljubeča mati prvič nagovorila, je prirojena ali bolje izgoj^na. Kar je pa Človeku prirojenega, to se pri njem razvija, pojem se zbistri, razum raste in mislili bi, starejši in razumnejši ko je Človek, toliko bolj ljubi svojo domovino, a samopridnost in tudi druge okolnosti privedejo človeka dostikrat na druga pota, mladeniški ogenj ugasne in človek se izneveri svojemu prepričanju, svojemu rodu, ter začne delovati v korist drugej narodnosti, bodi si iz katerega koli uzroka. Tak spozna tudi dolžnosti do narodnosti; a tuje šege, tuje navade mu bolj ugajajo od domačih. Takih prizorov, kakeršnih najdemo pri vseh narodih, nečenio dalje razpravljati, poglejmo rajši, koliko je vsak dolžan storiti za svojo narodnost. Odgovor je prav kratek, a ima mnogo, mnogo v sebi, glasi se pa tako-le: Vsak je dolžan storiti za svoj narod toliko, kolikor more. Torej vsacega, tu nij izgovora, nij izjeme, tedaj tudi učitelja veže sveta dolžnost, delati, truditi se za svoj narod. Pripoveduje se, da je neki knez jeden-krat svojim podložnim ukazal, naj mu velik sod napolnijo z vinom. Ljudje so hiteli z vrči in posodami polnit sod, in ko pijačo pokusijo, ni bilo to vino, ampak voda. Jeden vrč vode več ali menj, to se ne bode pri sodu vina poznalo, mislil si je vsak, in v resnici se nij poznalo. Stanovi 80 mnogoteri, prva dolžnost je pa Človeku povsodi, da si služi svoj vsakdanji kruh, pa ravno v tem kaže človek svoj značaj, svoje poštenje, ako dolžnosti svojega stanu vestno 8polnuje, in v prvej vrsti služi učitelj svojemu narodu s tem, da svoje stanovske dolžnosti zvesto in kar najbolj mogoče izvršuje. govori nemško-hegemonistična klika! Če človek zna slovanski, to je greh in če ne zna, to j*' zasluga: tako daleč smo prišli! Ne vprašamo te, koliko da znaš — vprašamo te, kedo da si! Z lakoto hote prisiliti, materijalno ubiti nasprotnika: s tako človeka nevredno taktiko se bijejo! Potem pa naj še nosijo po u si h avstrijski ti Nemci liberalnost, humaniteto in kulturo! Fej! In stranka s tacim značajem naj bi nas vladala? Sprave — 8 tako stranko nij! — Ali naj govorimo o konsekvencah nazorov in sklepov, kakor se bero v onej resoluciji? Da bodo taki nazori mej nemškim narodom poganjali korenine kakor polipi — za to po rok nam je ustavoverna agitacija! Saj seje v istem smislu obnesel deželni šolski svet Niže avstrijski in baje se ima jednaka taktika raz tegniti celo i\n srednje šole! Saj nam je pre dobro znano, da o času te napetosti slovenskemu študentu na Dunaji zagrizen Nem-c ne privošči zaslužka, ravno zato ne, ker bore — slovenskega viaokošolca nij rodila n^m*ka mati! Tacih slavnih činov še več doprinese nemška kultura v svojem sovraštvu do Slo vanov! Ali bojimo se, da postane nemški ta terorizem še v druzih ozirih nevaren! Kaj, kadar sila do vrha prikipi se bo Slovan moral navzeti jednakih principov ter začel — vračati? Ali nij bil kdaj uže upravičen, upravičen prav po nemških pravilih? „Čisto, gladko, pravilno" mora nemško govoriti, kdor hoče nemško deco poučevati in nemški kruh jesti. Kaj pa pri nas, v slovenskih naših deželah? Ali nam „pravicoljubni in logični" Nemec ne bo pritrdil, da smemo Slovenci v svojej domovini glede lastnega svojega jezika isto zahte vai, kar Nemec glede svojega ? In če začnemo mi po tacih nemških principih ravnati, mi katerim tuji nemški elementi — siti našega kruha — najhuje zaničujejo jezik ravuo po učiiiščih in uradnijah! Ali je uže svet kdaj videl tako purifikacijo, kakeršne bi bilo treba pri nas, da se spravi vsa nemška krama iz slovenskih naših dežel?! Kaj bi porekla tedaj nemška samopašnost, če bi mi jeli po nemških vzgledih odstranjevati, kar nij našega? — — — Ali pustimo to! Nemec je Nemec! Čudno, neumevno se nam zdi, da zdanja grof Taaffejeva vlada, ki si je v prvo točko svojega programa postavila n narodnostne sprave" princip, more dopuščati, da se vedno in vedno napadajo ter žalijo nenemške avstrijske narod- nosti. Pa ne, da bi mi Slovani v dobi sprave, vkljubu njej ali celo zavoljo nje — bili spet trpini ?! Slovenci, b >d um odločni, vztrajni — za pravico! Danilo. Politični ra/jjgteri. Golimi «» <'I«. V Ljubljani 28. septembra. Predrznost uemiko. ii,'j vprašanji t^mi j^ tudi to le: Al mislite, *\» le sprava s slovanskimi elementi mogoča?" In na to vprašanje so odgovorili: ne! Nn, aH n i i to motenje javnega miru. ali nij to ka/.njivo po na^ih zakonih? V to vprfišanje se nečemo spuščati tudi nij naš nalog, saj državni pravd-nil* nij konficual listov, ki so to objavili. Mi s^ moramo le čud ti. da vlada skuša še te nemško-nacijonalce za-se pridobiti, saj jej ven der odločno kažejo, da rijlril nij do^L- do jed note državne, oni hote vse pritiskati na steno. Ali se jih vlada m<*rd * boji? Čemu, s*»j je jasno, da je ta stranka popolnem razp.la. Taaffejeva vlada pa je močna, ona uživa naklonjenost vlad;.rjevo, čemu torej tako popust Ijiva politika? Naprej, ljudstva pričakujejo re-šitve, hrepene* po svobodi in jednakopravnosti! Kadar je nevarnost vel ka, pravijo, takrat začne tudi brezbožnež moliti. Če je ta stavek resni« en, je gotovo nenvkn-nneijonalna stranka v velikej nevarnosti, kajti «rtr. Ilt»rb«t dvign 1 je svoje koščene roke proti nebu in prosil V^e mogočnega, naj blagoslovi namere nemško-nacnonalcev potem pa je še opominal svoje voblce v Rumburgu, naj tesno stisnejo falango in se združilo pod zastavo „nemško-nacionalnega klub.i". Tu je z vso mu lastno zgovornostjo govoril Herbst za vst.novitev nemško -nacijonalnega kluba, a v Cvikavu bil je mož drugih misl'j, tam je dejal, da nij dosta ležeče na tem klubu. Tudi Herbst se spreminja, tudi njegovo prepričanie je omajala „D. Ztg.", tudi njega so jeli vod ti na lanc . Nu, če ta star vojak tako menja svoje prepričanje, potem se nij bati hudega napada tudi ni od mladega nemško-nacijoualnega kluba. V il it nI«' dr/i»»e. Italijanski listi vedo pripovedovati, da je gotovo, da se v Vatikanu zopet trdno mnl*, da bode papež zapustil Rim in se preselil drugam, ker vedno še ne ponehajo v Rimu demonstrirati proti garancijskemu zakonu ki ureja razmere mej papežem m italijanskim kraljem). Kam se misli preseliti, se ne ve. A gotovo je, da ne pojde na Malto, ker bi bil od tod težko v zvezi s cerkvijo in bi težko iz- vrševal vladarstvo. Menda so to le ugibanja italijanskih listov, zato jim tudi prepuščamo odgovornost. Nemci v cesarstvu in naši Nemci, ki kaj radi gicdajo čez meje v Nemčijo, so vedno na straži in pazijo, kje bodo zasledili mej Slovani le kako malo nekorektnost, da jo potem obesijo z lažmi pobarvano na veliki zvon in svet svare* pred slovanskim barbarizmom. Koliko veselje zavlada v nemškem taboru, če jim prinese brzojav iz Rusije vest, da je samo-vladar, ruski car, poslal dvojico trdoglavnežev v Sibirijo. To vest obračajo na vse strani, jo stiskajo in ožimajo, ogledavajo jo 8 povečal-nim steklom, potem pa zavpijejo v svet: „Gle-dite, to je ruski despotizem, Nemčija pa deli svojim podanikom blagonosno svobodo. Rusija je gnila!" In malo da ne odobravajo javno rovanje nihiiistov. Pri njih velja menda pravilo: Pometaj najprej pred tujim pragom; vsaj tako se mora soditi, če gledamo, kake so razmere v Nemčiji. Tam se pripravljajo na volitve. Tolike agitacije in s takimi sredstvi še pij biio. Btsmark, železni kancelar, zahteva, da se mu ljudstvo uda slepo v njegovo vladarstvo, kar on diktira, se mora sprejeti, č' š ali nečeš, saj ima silo in sila gre nad pravico. Vrhu tega ima pa še več delavcev, kričačev, podkupljen h, listi so v njegovej službi in pri vsakej priliki ljudstvu pripovedujejo, da, kdor glasuje proti Bi-marku podkopuje državo. Če se ne uresniči, pravijo Bismarkovci, program Bismarkov, poginila bode kupčija in obrtuija, tuje države se bodo od Nemčije odvrnile, z jedno besedo: Nemčija se bode sesula, kakor zidovje stare palače Se ve da, to so le najeti glasovi, da despotično postopanje Bismarkovo nekoliko olepšavMJo in ljudstvu lažejo, da brez Bisrnarka nij rešitve. Svetovati bi bilo Nemcem, ki toli radi pripoveduiejo o ruskem barbarizmu in despoti zrnu, naj naj prvi je se otresejo jarma, ki lim ga je Bismark nalovil, naj najprvlje odpra-vjo v Nemčiji Bismarkov despotizem, potem naj stoprv govore o ruskem. Kakor poroča „Germania" iz Rima, po-nehuje nekoliko kulturni boj. B-je se je izrazil paj>< ž, da so njegovi nasprotniki uv deli, da delajo krivico. Vender pa se upa še v Rimu, da bode boja kmaiu konec, da-si se do zdaj še nič bistvenega doseglo nij. V Tunisu so razmere jako zamotane. Na jednej strani 3e boji prebivalstvo, da bodo Francozi zaseli mesto, na drugej strani pa je okolica nevarna. Povsod se velike čete roparjev zbirajo, in poroča se, da se je celo oddelek francoske vojske moral njim umakniti. Rop, umor m poboj so na duevnem redu. Najnovejši br/ojavi trdijo, da sta se Francija in Anglija sporazumeli, kako jima je postopati v Eiriptii. Obseg, kateri nam še nij znan, se je naznanil uže raznim velevlastim, a nikjer nij našel nasprotnika. Tudi Turčija je sprejela dotične določbe z molčečo resignacijo. Iz Azije se vedno še čuje rožljanje orožja. V Afganistanu se Ejub in Emir še Takega učitelja morajo spoštovati tudi taki, ki v političnih rečeh nijso z njim jednakih misli. A to še nij vse; učitelj nij le učitelj mej štirimi šolskimi stenami, ampak on mora mej svet, učit se svet spoznavati in ga razumeti, ter od tod zajemati za šolo, za svoj — poklic! Da bode uspešno izrejeval prihodnji rod, naj gleda a paznim očesom svet, njegovo življenje in vse ljudske, občinske in državne zadeve. Učitelj, kateri pri vsakej priliki očitno kaže, da ga zelo malo ali celo nič ne brigajo narodue gospodarske in obrtne zadeve njegovega naroda, si bode zastonj prizadeval pridobiti njega zaupanje, veljal mu bode za čudaka ali še celo za nevedneža. Zato naj gre učitelj mej svet, in rabi svoje prirodoznanske in druge vede pri gospodarstvu in kmetijstvu, ter naj se uči spoznavati življenje otrok, sta-riaev in celega naroda, da more potem temu primemo svoje delovanje vrediti in požlahno-vaje delovati nanj, in narod ga bode čislal ter mu bode hvaležen. Učitelj živi mej svetom, javna osoba je, pri dnevnih vprašanjih gleda vse nanj, stranke tekmujejo, katera bi ga na svojo stran pridobila, takrat pride čas, ko se more temu ali onemu zameriti, pridejo tisti kritični momenti, ko more Človek barvo pokazati. Pri takih prilikah naroden učitelj ne bode zatajeval svojega prepričanja, mtrveč obračal se bode, kakor mu veleva poštenje in modra previdnost, on se ne bode podajal v prednje vrste boje-valcev, ako se to od njega ne zahteva, a tudi ne bode zatajil svojega prepričanja. Uganka pravi: Kaj je bolje kakor vol? — Dva! — In kaj je bolje kakor značaj? — Dva! — Tega pravila se ne drži naroden učitelj, njemu je prva skrb, moška beseda. Kdor hoče po-vsodi prvi biti iu zvonec nositi, naj vleče veter od juga ali od severa, od vzhoda ali zahoda, mora tako ravnati in plašč po vetru sukati, morebiti da je tako ravnanje politično in preudarjeno, ali moško nij. Ako nij drugače, mora človek tudi pripravljen biti za svoje pre- pričanje, ali v tem slučaji za svojo narodnost, kaj nepovoljnega, kaj britkega prestati. Brez žrtve nij nikjer nič mogoče, narodnost nam ne more biti molzna krava, ki bi nam dona-šala materijalne koristi pa časti. Težko je dostikrat plavati zoper deroče valove, posebno če prihajajo iz človeških glav, a nij mogoče ljudem vselej ustreči; ako nij mogoče prikupiti se vsem, ravnajmo tako. da se bomo prikupili svojej vesti in modrim ljudem. Kdor ravna brez prepričanja, brez pravih načel v svojem življenji, je nezmeren v veselji in žalosti ; v srečnih dnevih oaaben, v tužnih dnevih upada mu srce. Nij pa dosti, da narodni učitelj dela le bolj pasivno za narodnost, on mora poleg tega tudi dejansko truditi se in storiti za svojo narodnost, kolikor more. A narodni učitelj veliko more, ako trdno hoče; malokateri stan ima toliko prilike, koristiti svojemu narodu, kakor ravno ljudski učitelj, tukaj ga čaka obilo truda in dela, zahteva se veliko požrtvovalnosti. Bo- vedno bojujeta z* vrhovno oblast. Mesto Kan-dahar ae j« udalo Emirju, E«ub pa je moral bežati v Herat, zapustivši topove in pertljago.__ Dopisi. fz Gradca 27. septembra. [Izv. dop.*) (Štaj« rs ki deželni zbor) se j« 14. t m. pričel. Pri prvej seji smo v zbornici videli iz-mej slovenskih poslancev le g. Hermana, Žol-garja, dr. Šuca in Flucherja. V drugej seji 15. septembra so se volili posamezni odseki. Izmej slovenskih poslancev je liberalna stranka samo g. dr. Dominkuša v neznatni policijski odsek volila, zato se pa Slovenci te volitve nijso udeleževali. Slovenski klub Šteje 8 poslancev, tedaj ved ko osmi del celega zbora; po tem takem bi po navadnem parlamentarnem redu moral v vsakem odseku jeden Slovenec biti, posebno ker slovenski poslanci dve petinki vseh šta-jarskih prebivalcev zastopajo. V 3. in 4. seji dne 17. in 19. septembra nij bilo nič posebnega. V 5. seji 22. septembra se je volil poseben odsek 9 poslancev (mej katerimi je vsaj Herman), ki se ima posvetovati o dveh važni k vladnih predlogah, namreč: kako bi se odstranile napake dvojne vlade ali dvojnih ob-lastnij, in pa, kako bi se domovinska pravica prenaredila. Posebno važen je prvi predlog, kajti zdaj imamo le preveč in pri vsem tem veliko predragih oblastnij. V 6. seji 24. sept. so slovenski poslanci gg. dr. DominkuS, dr. Rađaj, Kukovec, Flucher, dr. Šuc, Žolgar in Herman (kje pa je g. Š ni d ar si č ostal? Ured.) vlado interpeliruli zavoljo prostorov mariborskega gimnazija. Volil se je potem odsek 9 poslancev, mej njimi tudi dr. Radaj, za posvetovanje o novem zemljiškem davku. V 7. seji 26. septembra se je sprejela postava, da se mora obrežje Savinje od Mozirja do Celja t letih 1883 in 1884 popolnem do-ravnati. Nova postava o uničevanji Škodljivih rastlin se je vrnila dotičnemu odseku v dalje pretresanje, ker ima preostre kazni. Konservativni Nemci, pa tudi mnogi liberalni, nijso za to postavo, ker Župane s prevelikim poslom obklada in preostre kazni nalaga, kar mnogokrat nepotreben razpor mej »renjčani in Žu-pauom, pa tudi mej županom in politično oblastnij o prouzrokuje. Izmej slovenskih poslancev so dr. Dominkuš, dr. Radaj, Kukovec in Herman za postavo glasovali, drugi pa s konservativno stranko zoper postavo, katera se je sprejela z *) Hvaležno Bprejmemo Vašo ponudbo in prosimo nadaljevanja. večino kakih treh glasov. Kakor se misli sploh, imamo uže tako preveč postav, posebno pa se moramo takih izogibati, katere kmetom in županom nove brezuspešne sitnobe pripravljajo. Kmet je tako prisiljen Škodljive rastline zatirati in to sam rad stori; Če je pa neveden, ga je treba le podučevati in to bi se moralo poskušati, predno se izda tako ostra postava, katere morebiti celo treba ne bo. Ko se je o spremembi ljubenske velike realke v višji gimnazij govorilo, je poslanec Žolgar posebno poudarjal, da mora ta sprememba le začaBna ostati, ker je tam premalo učencev; zahteval je tudi, da bi se risanje učilo le kot prost predmet. Slednje se nij sprejelo, prvo pa odobrilo. V tej seji se je deželnemu odboru še naročilo, da ima vstcd prošenj vranskih podobčin Ločica in Prekop potrebne korake storiti, da bi se mogli Pre-kopčani in Ločičani od Vranskega trga ločiti in prvi v posebno srenjo „Prekop", zadnj' pa s Hijeronimčani v jedno srenjo združiti. Domače stvari. — (Deželnega zbora) prihodnja seja bode Btoprv v soboto ob 10. uri dopoludne. Vesteneck, kateri se uže slednje nij udeležil je baje za delj časa prosil odpusta. — (Umrl) je včeraj dopoludne ob 9. uri g. dr. Karol I p a v e c v Mariboru. Pogreb bode jutri ob 4. uri popoludne. — (Prigodba brez komentara.) Naši čitatelji naj si predočijo to-le prizorišče: Gospod prezident Gertscher (= Grčar) sedi v svojej pisarni. Vrata v predsobo so na ste žaj odprta. V tej predsobi plazi se nekoliko boječih pisačev okrog in pri zidu slonita tudi dva kmeta, ki hočeta gospodu pre-zidentu potožiti svoje gorje. Ali gospod prezident je slabe volje. Pred njim stoji uradnik, ki Želi dopusta, in dopustov gospod prezident ne daje rad. Kakor je uže gospoda preži denta navada, da rad vskipi, ne da bi bilo uzroka, prišel je tudi denes v ekstazo. In vso svojo jezo je izlil na dopust prosečega uradnika. Mej drugim mu je očital, da se ne obnaša kakor zahteva spodobnost (Anstand) Radovedni amo na dalje, kaj bode počel Čitalnični o tbor, ali b de mol al na to razžaljenje ali — ne! — (Prvi jour-f(x Sokolov), ki otvori letošnje narodne zimske zabave, bode prihodnjo soboto 1. dan oMobra v riulničiiej restavraciji. R.ditHja sta mu SoMovca Ivan Wblfling mi Rajko Kui fic Proumm tega zabavnega ve •■era bode poleg petja obseg«! tudi razne komi' ne prizore. Povbjeni so članovi Sokola s p^.gnjo, da 8" blagovoli* kolikor BtOgofa v ob'lnem *te ilu udeležiti te društvene vet«el ce. — (Vlak povozil) j^ v ponedeljek zvečer bliau Postojne tam, kjer gre železnica preko državne ceste, kola tigovca in posestnika g. Kanca iz Dn.vilj nad Ljubljano. Kanec je bi nu sejitid v Postojni in se je o mraku vračal domov. Ker ZJigmja pri žele/.niei nij bila z*prta in st» se pred njim peliala dva voza preko železo ivk«j, prišle v človeški želodec in da so tu pot m Se daje živele; vender ae je vedno Ae m ko iko dvomilo o tem. Pred kratkim pa se le dogodil n* Češkem iedn.»k slu -ij Krovec E tipi ?e uže dalje časi na čudnih boiečinMh v /i lodc.i, tožil je, da nijma apetita, da ga v želodci tišči, gloje in grize in da večkrat čuti, kakor bi se nekaj gibalo v njem. Dalie je pravil ta mož zdravnikom, da je o B nkošt h tega leta vačutd prve boiefvn , ko je prej nekaterekrati pil tekočo vodo brez ko zarca. Te bolečin" so bile osobito hude po jedi; le če je pil mleko, je bilo vse mirno. Zdravniki so mu dali zdravilo, jel j« bljevati in sebi v strah in veselje vrgel je iz sebe gašča-rico ali martinčka, ki je bil 7 centimetrov dolg in je potem še dve do tri minute živel, ta Bitni gost v že'odci. * (Sesterni umor.) V Vizovici na Mo-ravskem umonl je kiojač Tyhy s sekiro svojo ženo in štiri otroke, potem se je še sam obesil. Možu se je bilo zmešalo zaradi prevelicih skrbit za družino * •'Zmrznil) je dne 24. t. m. v Kojedi-cah na Češkem 54 letni delavec Lavrencij Tam. Palo je bilo po noči nekaj snega in on je obležal v njem in tako nesrečno umrl. * (Hrošči — vojaki.) It Amerike se poroča, da je odličen član irske revolucijske stranke zbiral hrošče v državici Illinois. Ko so gn vprašali, čemu bode rabil te nevarne hrošče, je dejal, da jih bode poslal ni Angleško, da bodo uničili krompir. To so sicer male, a ne varne žr.alice, ki bi lehko v malo dneh uničile krompir, ta dobri plod Angleška vlada skrbuo pazi, da se ne zanese ta mrčes v Angleško. * (Abbeokuta, kralj v Dahomevu) bode prišel v Piris, kjer si je najel uže več sob. Ta vladar ima posebno veliko glavo in roke dolge do kolen. Velik pa je le 1 meter 50 cm. Doma ima ta kralj mnogo opravil. Iz varčnosti oskrbuje sam posel davkarja, sod nika in krvnika. Ta ljubeznjivi mož jo pred dvema letoma se jed« 1 človeško meso, zdaj pa se je baje uže odvadil te nikakor ne človeške navade. "(Izselilo) se je letos do zdaj 100.000 ljudij iz Evrope v Ameriko. Sklepajo, da se jih bode do konca leta še okolo 30 000, vseh vkupe 130.000 v letošnjem letu, torej za 60°/0 več od lanskega leta. XVII. izkaz o darilih za Jurčičev spomenik. Do zdaj je bilo nabranega . . 1549 gld. 02 kr jedna srečka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin. Temu so dodali: Kundernal Fran na Dunaj i .... 4 . — B Nune £oj Ivan vv Prošeku .... 5 9 — 9 Neiinenovanec v Št. Vidu poleg Ljub- Unne........... 1 • — • Prislan Fran v Braslovčah .... - , 50 , Pogorelec Ivan v Trstu .... 2 9 — w Klemenčič Ivan „ m .... 1 9 — Friftkovic Ignacij ,, „ .... 1 . — , §**bona Andrej „ „ .... 1 , — „ veiger M. iz loške doline ... 2 m —' Vilar J. -, „ „ ... 2 . — J Ž. Gr. „ „ „ . . 1 „ _ Be čina J. „ „ „ . . . 1 . — , K. A „ „ . . . — „ 60 „ Mandtdc J. „ „ „...—„ 50 „ iCotmar O. „ „ „...—„ 50 „ Toraec M. „ „ „...—„ 50 „ Za^ar Fr. „ „ „ . . . — „ 50 „ MlekuS T. „ „ „ . . . — „ 50 „ Piauecki J. „ „ „ . . . — „ 50 „ Mlakar J. „ „ „ . . . — „ 50 „ Planinec „ „ „ . . . — „ 50 „ Lah Gr. „ „ „ . . . — „ 40 „ Hlapse Gr. „ „ „...—„ 40 „ I Neimenovan „ „ „ . . . — „ 40 „ Zabukovec V. „ „ „ . . . — „ 20 „ Nachtigal Fr. „ „ „...—„ 20 „ ! Piecmk A. „ „ „...—„ 20 „ Kveder J. „ „ „...—„ 40 „ Kattin Fr. v Postojni...... 2 . — „ Mili -sir in Dolonec v Tratn ... 2 „ — „ i St J. v Zagrebu....... 2 „ — „ N'illi Josip v Florenci (10 lir) . . 4 , 65 „ Kotnik Fran na Vrhniki . . . 10 , — „ Skupaj . .169? gld. 77 kr. T7"aTbilo- Podpisani odbor naznanja, da se prične 1. oktobra v čitalnici pouk v petji za gospode in gospodičine. Za gospode bo pevska šola vsak ponedeljek in vsako sredo ob 8. uri zvečer. — za gospodičine vsak četrtek ob 7. uri zvečer. — Pevske vaje za moški zbor bo, kakor do-zdaj ob torkih in petkih točno od 8. do 9. nre. Kdor se hoče v pevsko šolo oglasiti ali pa vstopiti v pevski zbor, naj to stori v omenjenih dneh in urah v čitalničnej pevskej sobi v I. nadstropji. K obilnej udeležbi vabi čitalnični odbor. jedna srečka ljubljanskega posojila in jeden o. kr. cekin. Umrli no v I i u l»l hini : 26. Bcptembra. Sofija Pirnat, pekova hči, 4 mes. Poljanska cesta St. 47. za vnetico pluč. V deželnej bolnici. 26. septembra. Luka Diuiec, gostač, 62 1. za rakom v želodci. Tulci 27. septembra: Pri ni ona x Oompare iz G«>rice. — pl. Bari-s.mi. Siikljr iz Dunajsko Novega mesta. — Koch iz Bihaća. Pri MT «11411 Lehman iz Brna. — Bergenicht, Kaiser z Dunaja. Neumau iz Zagreba. — Bregar iz Ljubljane. Pri itvNtfi)rtU«iu oesarjti Lorber iz Mtirz-zuscklaga. — Kremondek iz Gradca. Dunajska borza 28. septembra (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg t bankovcih . . 76 gld. 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 „ 80 „ Zlata renta.........94 „ 95 , 1800 drž. posojilo ...... 131 „ 50 ; Akcije narodne banke.....830 „ „ Kreditne akcije....... 366 „75 „ Londos..........117 „ 75 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 34 C. kr. cekini........5„6) „ Državn" imuke.......57 „ 65 _ Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca se prične novo naročanje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovć, ako hote list dobivati redno \ roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta.....3 gld. 30 kr. Za jeden mesec .... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.....4 gld. — kr. Za jeden mesec .... I „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Opravništvo ,,8lov. Naroda'4* . MARIJA KRISTAN, Šivilja, "v Qxm.Aa.filc2.la. iaJLloa.li. St. 1, pritlično, se priporoča gospom in gospodičinam, da jej blagovole _ dati obi lega dela. (546—2) Vajenec. slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnem zmožen, sprejme se z dnem 1. meseca oktobra pri glavnem zastopu banke „Slavlje" _ ▼ Izubijani. (549—2) Za jesensko in zimsko saisono! Jesenska oblačila Havločniki . . . Zimske suknje . . Menčikor-snknje. . Suknje od bukovice. Obleko za dečke . . Hlače..... Salonsko obleko . . od gld. 14 do 35 28 12 14 14 » 45 , 28 8 n 15 5 , 15 5 j, 12 28 „ 32 prodaje (550—2) EMERIK GRUJLA, v I. i uh Ij t ni, Gledališka ulica št. 5. Pri pod. Trančo št V«'lil<;» izbirka (531—6) vseh šolskih, pisnih, risalnih potrebščin in pisarničnih del. i Za jesensko in zim saisono dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, solidne, to- in inozemske robe ca obleko* katero najtoplejo priporočamo p. n oi-činstvu, obetajoč največjo postrežbo in najbolj modno facpno. (535—4) Pr±tojoištvo \ Cyet zoper trganje, po dr. Malici, ja odločno najbolji« cdravllo aoper j>rotiti ter rmniitizrm, trgnnj* po mliit, holr-citir !• liriki ter i i it i it, otr letino, ot >•/)/«■ uitr in i*itr itU., malo časa ca ia rabi, pa mine ponoluam trganja, kar dokaaule obilno ■al-ral. Zahteva naj ae lamo ,,rrrtu tojier trt/attjr po dr, lUttlirl- m trtu rti. ttoje-ii»n tnatnei\)?tn; 1 iteldenica SO kr,, pra-▼etfa prodaj* tamo (836—1) lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczjja na Mestnem t runi it. 4 t Izubijani NAJBOLJŠI JjJBjjb LE HOUBLON FRANZOSIU IZDELEK. 1! SVARI SE I! PRED PON A R E JE V AN JEM. Ta papir je pravi samo tedaj, oko ima vsak list znamenje hLiE houblon iu vsak karton spodaj stoječe varstveno znamenje in signaturo. CAWLEY ft HENRY, jedini birikutje PARIŠ. Izdatelj in odgovorni urednik Makao Ar m i fc. Lasunna in tisk „Narodne tisknrmv 8531