PRIMORSKI DNEVNIK
^taina plačana v gotovini
Postale I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXVH. Št. 49 (7837)
TRST, sobota, 27. februarja 1971
PRAVOSODNI MINISTER REALE ŽE PODAL OSTAVKO
Alternativa med krizo in preosnovo Po republikanskem izstopu iz vlade
KD, PSDI in PSI nasprotujejo krizi - Deljena mnenja republikancev - Opozicija zahteva formalno odprtje vladne krize
ali samo vladna preosnova: to je vprašanje, v središču političnega dogajanja v Italiji. Tajnik PRI La
L.JNM, 26. — Kriza
IkJ? 'jsnes _________ r.__________ ___________ _________
p, f 1® jasno izpovedal namen svoje stranke, da izstopi iz vlade, ,*£«* ne iz vladne večine. Včeraj pa se je izvedelo, da je (^Jjj^snski minister za pravosodje Reale že podpisal pismo z j °> ki naj bi jo že izročil predsedniku Colombu. Ostavko naj p9 dal tudi republikanski podtajnik Mammi.
1K . j"10, kakšna so stališča vlad- —-------;---—
cianami naklepi ter se odpira mož-
Dj * r®nk do republikanskega iz-p7? v'ac*e- Pr' demokristjanih flllir - mnenie> da je treba po-
na jutrišnjo sejo republikan-'*"* Vodstva, na kateri bo moral jasno izraziti svoje name-
U u ,Voclstva, na kateri bo moral J J* i«no
h»J. *o bi se moralo tudi pojasniti
če je Reale odstopil v ppffi, .strankine linije ali pa v vSrJ z republikanskim tajnikom, tea	demokrščanskih krogih
it**!0 tudi, da bi bila eno-i ,i)re°sn°va vlade v nasprotju jsl mo tom- ^ ga je Colombo pre-oaragata in ki govori o «šti-vkdb ** organski levosredinski
so si v Krščanski die-edini, da nočejo vladne tl IjJ ® to tudi zaradi problemov, ^ j*h kriza odprla v stranki • ‘jKakšno pa je stališče Co-p° neuradnii vesteh naj bt osij	nameraval takoj skli-
o^t^adno sejo ter izvesti pre-(verjetno bi sam začasno
Nbtzfti
1^7* Pravosodno ministrstvo), preosnovi pa naj bi se
i|^ 00 predstavil parlamentu v levZT1' da bodo vse štiri stranke izrazile zaupnico tri-V j** vladi brez republikancev. z vliadno preosnovo pa se tudi možnost, da bi nado-4!	1 & zdravstvenih razlogov tu-
V ristra za industrijo Gavo . baj ^ktlaidemoferatskem taboru Oaj j7 bila mnenja deljena: eni se zavzemali za preosnovo, bT. P® za formalno odprtje krika^ h® bi morala biti zelo krat-HH Vsekakor objavlja današ-r^ruta1) komentar, v kate-J7r'aža razumevanje za kratili^ je izrekel La Malfa v * delovanjem vlade, pripo-P*, da je republikanski 0 izstopu le težko opravič-
dj^^sUstl go kompaktno nasprotni odprtja krize: minister za Stavil Posavino Zagari je danes ib o-’ da bi bilo skrajno negativih Preti vladno krizo, ki bi po-t% f6*® bila težko razumljiva, v ko se na eni strani •jo važne reforme, po dru-^ nevarno zaostrujejo reak-

nost gospodarske recesije. Minister je tudi dejal, da PSI ne bo pristal na enobarvno vlado. Podobno se je izrazil tudi predstavnik strankine levice Achilli, ki je dejal, da republikanski izstop ne sme privesti do krize, ker bi to pomenilo prar vo likvidacijo reform.
Republikanci bodo zavzeli uradno stališče na jutrišnji seji vodstva: že sedaj pa se kažejo v stranki jasni znaki nasprotstev predvsem med tajnikom La Malfo ter ministrom Realejem.
Stališče La Malfe je znano: iz-
stop iz vlade ne pomeni izstopa iz večine, kar pomeni, da PRI še naprej verjame v formulo leve sredine, čeprav želi imeti v sedanjem trenutku proste roke.
Od opozicijskih strank je že zavzel stališče PSIUP na današnji seji vodstva, na kateri so poudarili, da republikanski izstop potrjuje globoko krizo vladne koalicije na vseh področjih, od reform do javnega reda in zunanje politike.
O političnem položaju je razpravljal danes tudi politični urad KPI, ki je sklenil sklicati sejo vodstva za prihodnji ponedeljek.
1 Za liberalce je predsednik parlamentarne skupine poslanske zbornice Bozzi dejal, da republikanski izstop pretvarja nestabilno ravnotežje sil v levi sredini ter da je kriza edina korektna pot.
VZNEMIRLJIVE IZJAVE NKONOVIH NAJOŽJIH SODELAVCEV
ZDA ne izključujejo vdora v Severni Vietuam
Zaskrbljenost ameriške javnosti - Osvobodilne sile v Laosu so uničile še en sajgonski bataljon in silovito pritiskajo na vse postojanke napadalcev
VVASHINGTON, 26. — Tudi vlada ZDA ne Izključuje možnosti invazije Severnega Vietnama. Svetnik predsednika Nixona za obrambne zadeve Kissinger je sicer danes izjavil po televiziji da Invazija Severnega Vietnama trenutno ne predstavlja glavne možnosti Po drugi strani pa je predstavnik Bele hiše Ziegler dejal, da ne more odgovoriti, kaj bodo lahko Južnovietnamei naredili v tem pogledu. Ko je govoril s časnikarji, je Ziegler glede vojne v indokini izjavil, da ni nobenih meja pri uporabi »ame-
riškega letalstva v obrambi ameriških vojaških sil v Južnem Vietnamu in procesa vietnamizacije vojne*.
Ti dve izjavi sta vzbudili veliko pozornost v washingtonskih diplomatskih in časnikarskih krogih zlasti še če upoštevamo včerajšnje izjave sajgonskih prvakov, da je možen napad tudi na Severni Vietnam. Čeprav ugotavljajo, da Nixo-nova uprava trenutno izključuje razširitev vojnih operacij v najkrajšem času, ne zanikajo pa možnosti, da lahko do tega pride v prihodnosti. Sedanji položaj v Indokini in zlasti težave, v katerih so se znašle sajgonske invazijske sile v Laosu, kakor tudi vedno večji uspehi osvobodilnih sil v Kambodži in v samem
Južnem Vietnamu povzročajo velike skrbi v ameriški javnosti. Še posebno je presenetila Kissingerjeva trditev, da je bilo pred letom dni skoraj nemogače misliti na invazijo Severnega Vietnama, da pa postaja to vprašanje sedaj nov element v splošni vojaški strateški politiki na indokitajskem polotoku.
Kissinger je dejal, da je točna ugotovitev Hanoja, da bi Kitajska neposredno posegla v vojno, če bi bila varnost Severnega Vietnama ogrožena. Toda ZDA, je dejal Kis-singer, ne verjamejo da je »komunistična Kitajska sedaj v stanju stopiti v vojno*. Medtem pa so v krogih vvashingtonske vlade sporočili, da bodo poslali v Laos,
če bo to potrebno, tudi ameriške pehotne edinice, da zavarujejo in rešijo moštva ameriških helikopterjev in letal, ko jih protiletalska zaščita osvobodilnih sil sestreli. V vsakem primeru pa, so izjavili v istih krogih, ameriške sile se ne bodo bojevale ob strani sajgonskih vojakov. Toda samo dejstvo, da bodo pehotne edinice ZDA lahko poslane v Laos, da »pomagajo* moštvu oboroženih helikopterjev in bombnikov, ki streljajo in bombardirajo laoške osvobodilne sile, ne izključuje možnosti, da se bodo lahko jutri ameriške kopne sile znašle v neposrednem spopadu z laoškimi osvobodilnimi silami.
Medtem prihajajo iz Indokine vedno bolj porazne vesti o položaju sajgonskih invazijskih sil v Laosu. Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Hanoja, da so se vietnamski napadalci na vsej črti začeli polagoma umikati iz Laosa pod močnim pritiskom osvobodilni!’, sil
...................■■■umu.imiiuiiuuummuiiiimi.m..................
NA ZAHTEVO ŠTEVILNIH POSLANCEV VSEH POLITIČNIH SKUPIN
Ministrski predsednik Colombo je poročal poslanski zbornici o svojem obisku v ZDA
«Med Italijo in ZDA obstaja absolutno recipročno spoštovanje» - Bertoldi (PSI): Izraziti zaskrbljenost zaradi vojne v Indokini še ni dovolj - Ingrao (KPI): Nesposobnost vlade, da ščiti avtonomijo države
RIM, 26. — Predsednik vlade Colombo je poročal danes poslanski zbornici o obisku, ki ga .je skupaj z zunanjim ministrom Morom o-pravil v ZDA in ki je povzročil veliko polemik predvsem v zvezi z neko izjavo ameriškega državnega sekretarja Rogersa, ki jo je levica tolmačila kot neumestno vmešavanje ZDA v italijansko notranjo politiko.
Na začetku svojega poročila je Colombo navedel vzroke in namen potovanja: «Šlo .je za nadaljevanje iskrene in poglobljene izmenjave mnenj — je dejal — ter intenzivnega in vztrajnega dialoga, ki je običajen med zavezniškima in prijateljskima državama*. Predsednik vlade je nato omenil Saragatov o-bisk v ZDA leta 1967 ter oba Nikonova obiska v Italiji ter pouda-
ril, da že od leta 1965 ni bilo srečanj na nivoju ministrskih predsednikov.
«Na razgovorih v Washingtonu — je nadaljeval Colombo — smo se pogovarjali o glavnih vprašanjih mednarodne politike: o gradnji Evrope, atlantskem zavezništvu, politiki pomiritve, krizi na Bližnjem vzhodu in azijskem Jugovzhodu, o utrditvi OZN in njene mirovne strategije*. Colombo je tudi dodal, da so nekatere od teh argumentov poglobili v razgovoru z generalnim tajnikom OZN.
Vladni predsednik je posebno poudaril, da je zunanjepolitična linija, ki so .jo italijanski predstavniki izrazili na srečanjih v ZDA, ista linija, ki jo .je parlament odobril na razpravi o zaupnici in ki je bila večkrat potrjena v številnih par-
....Milam..............um...................................m'..
ZAKLJUČENA V PALAČI MAPAMA RAZPRAVA 0 JAVNEM REDU
Senat poziva vlado k popolnemu izvajanju Protifašističnih zakonov in ustavnih določb
sovana resolucija vladnih strank ■ Odgovor ministra Restiva v odločnem protifašističnem tonu
bv.
klw; 26. — v senatu se je za-razprava o vprašanjih jav-Izglasovana je bila re-% ki so jo podpisali načelna J^lamentamih skupin sena-vladnih strank, in sicer (KD), Pieracoini (PSI), (PSDI) ‘in CifarelU (PRI). Ob^?luclja na začetku ponavlja fašizma in škvadrističndh h L^atniških izbruhov: poudar-tH^p^vo vrednot republikanske tl ’ IV je nastala iz odporništva tlj^-V^soja met,(xio nasilja v po-v sktoi b°iu; obvezuje vlado, da z načeli ustavne listine SepL *** pravočasno izvaja ob-%LZakone ter predvsem drugi člena 18 ustave, ki prepodi; ?°lTOj®Ake organizacije, ter 645 iz leta 1952 (talko zakon Scelba).
S^ija poziva dalje vlado, naj Kdeluje, da zatre vsakr-ošibitve demokratičnega %£, kr da se bori proti vsaki Mutaciji nasilja, »naj prihaja l^MSrekoU strani*. Končno reso-^tavp^frava izjave vlade. Za so poleg vladnih strank tudi liberalci. Misovcd so *«ii. j*11 Proti, drugi pa so se vzdr-r^s°ludjo so podpisniki pred H, tj?11 umaknili zadnji odsta-*** .L-ie Pozival državljane, naj uieio svojih pravic in ^4Ve 'n popolnem spoštovanju zakonov*. Do umika tega %Vcj te prišlo, potem ko so J tosa’ Zaht«vali, da bi glasovali Svm t?nih delih dokumenta ter Qak. da bodo glasovali za y Odstavek.
6' Mari *^U današnje seje v pa S* »»ivje minister za notra-Xe Restivo odgovoril senate so včeraj posegli v di-jv« f-? hjogovem poročilu o jav-j-Jj- Pripomniti moramo, da , današnjega ministrovega , hatno različen od včerajš-
na v obsodbi fašizma, v volji, da prepreči kakršnokoli oživljanje tega pojava, v sklepu, da se zoperstavi, dokler bo uživala podporo parlamenta, nastajanju tistih vrzeli v oblasti, iz katerih se lahko rodijo avtoriitaristične pustolovščine*.
Minister je zagotovil, da namerava vlada izvajati zakon iz leta 1952, «ki je nedvoumno naperjen proti fašističnemu nasilju*. «Ne bo niti odstopov — je dejal Restivo — niti negotovosti do kršiteljev zakona, ki je bil postavljen za zaščito naših demokratičnih ustanov proti fašizmu*. Govornik je tudi zavrnil argumentacije misovcev, po katerih naj bi ostajale vrzeli v državni oblasti. *To ni samo neresnično — je dejal — ampak pomeni tudi poskus ustvariti si vnaprej alibi za kakršnokoli absurd-
1%’,, 0 te Restivo govoril pred-nasprotujočih si ekstremiz-lw	minister je že tako.
rilau. svojega odgovora po-1 Je vlada »trdna in odloč-
no avtoritarno pustolovščino.* Restivo je izjavil, da »dogodki preteklosti ter pomembne izkušnje nam pomagajo, da izvršujemo svojo dolžnost, se pravi, da ne ponovimo napak, za katere je politični razred obdobja po prvi svetovni vojni tako boleče plačal.*
Minister je soglašal z včerajšnjimi izvajanji socialističnega senatorja Banfija, po katerih so reforme pogoj za stvarno protifašistično linijo. Dodal pa je, da je vsakršna reforma nemogoča v ozračju negotovosti in neredov.
»Sedanji trenutek — je zaključil minister Restivo — ni trenutek dvomov, pač pa trdnosti, kajti ideali «risorgimenta» in odporništva vlivajo državi moč, da premosti težave, zatre nasilje in zagotovi v stabilnosti civilni razvoj dežele.*
Delegacija ZMJ odpotovala na obisk v Sovjetsko zvezo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Od 17. do 26. t.m. sta bila gosta Zveze komunistov Jugoslavije glavni tajnik komunistične partije Dominikanske republike Convč in član politbiroja Saldovaltova. Razgovarjala sta se v Beogradu s člani izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Veljkom Vlahovičem, Mijalkom Todorovičem, Dimčem Belovskim in članom tajništva CK ZK Srbije Ajtičem.
Na vabilo komunistične mladine Sovjetske zveze Je odpotovala danes na obisk v Sovjetsko zvezo delegacija Zveze mladine Jugoslavije pod vodstvom predsednika Janeza Kocjančiča. Delegacija vrača obisk sovjetskemu Komsomolu, katerega delegacija Je oktobra lani obiska la Jugoslavijo.
Na vabilo ameriške vlade je odpotoval danes v ZDA zvezni tajnik za informacije Dragoljub Budibov-ski. Zvezni tajnik za informacije se bo v Washingtonu in drugih mestih, ki Jih bo obiskal, razgo-varjal s funkcionarji državnih in informacijskih ustanov o napredku sodelovanja na področju Informacij in napredku dvostranskih odnosov.
V zvezni skupščini so se pričele danes prve neuradne razprave o predloženih ustavnih spremembah. Danes je namreč komisija zvezne skupščine za revizijo zakonov na področju financ ln davčnega slste-ma razpravljala o predloženih u-stavnih spremembah, ki se nanašajo na finančno in davčno politiko.
B. B.
lamentamih diskusijah. Colombo je izrekel pozitivno oceno o ameriških razgovorih, ki jih je označevalo — je dejal — vzdušje globokega prijateljstva, ki povezuje obe državi, ter namen obeh strani, da iskreno in torej koristno izražata lastna stališča. Colombo je dodal, da se je na ta način ot»gatil tesni odnos sodelovanja, ki obstaia rt*,! Italijo in ZDA.
Colombo je podčrtal, da so ameriškim predstavnikom predočili probleme Evrope. V tej zvezi je italijanska stran izrazila mnenje, da .je protekcionizem, pa naj se pojavi kjerkoli in v katerikoli obliki, skrajno škodljiv fenomen, ki bd lahko imel zelo hude politične posledice. Italijanska stran je tudi, po besedah Colomba, poudarila tesno vez, ki obstaja med gradnjo Evrope in pomiritvijo v smislu, da je napredek druge odvisen od uresničitve prve. Glede evropske konference o varnosti .je Colomob dejal, da je korak naprej, ki ga atlantsko zavezništvo želi storiti.
Glede krize na Bližnjem vzhodu je Colombo med obiskom v ZDA ugotovil, da prevladuje tako v Wa-shingtonu kot v OZN ocena previdnega upanja, kar je tudii stališče italijanske vlade. Ugotovljen je bil tudi splošni namen podpreti Jarrin-govo misijo in izvajanje resolucije varnostnega sveta.
»Naši razgovori — je nadaljeval vladni predsednik — so se dotaknili tudi teme Indokine. To je geografsko zelo oddaljena pokrajina; naša država pa ne more gledati nanjo brez zaskrbljene občutljivosti, v zavesti, da .je mir neločljiv*. Colombo je dejal, da so ZDA zagotovile voljo, da se umaknejo s tega področja. Obstaja pa tudi zaskrbljenost za ravnotežje na azijskem Jugovzhodu in za jamstva, ki naj omogočijo svobodne izbire. »Mi smo prepričani — je nadaljeval predsednik — da samo pogajanja, potrpežljiva in realistična pogajanja, lahko privedejo do miru na tem nesrečnem delu sveta. To smo potrdili ter nismo prikrivali svoje zaskrbljenosti za človeško trpljenje tamkajšnjih prebivalstev*. V tej zvezi se .je Colombo dotaknil tudi obiska zunanje ministrice južno-vietnamske začasne revolucionarne vlade gospe Thi Binh v Italiji ter dejal, da so srečanja, ki so jih predstavniki nekaterih strank in člani vlade imeli z njo, omogočili boljše spoznavanje položaja v tej pokrajini, niso pa spremenili, kot ne morejo spremeniti, mednarodnega položaja Italije. Na zaključku svojega poročila je Colombo še enkrat poudaril koristnost obiska, iz katerega so italijanski predstavniki odnesli prepričanje, da obstala za Italijo pozitivna vloga, ki jo mora odigrati in vpliv, ki ga mora izvajati, ter da sta ta vloga in ta vpliv priznana in cenjena.
V diskusijo o Colombovem poročilu so posegla predstavniki vseh političnih strank in skupin. Prvi je govoril predsednik komunistične skupine v poslanski zbornici Ingrao, ki je izrazil svoje razočaranje nad Colombovim govorom. Ingrao je izrazil prepričanje, da itali janska vla da ni bala ob tej priliki sposobna, da uveljavi svojo pravico - dolžnost, da brana avtonomijo naše države pred ameriškim zaveznikom. Komunistični predstavnik je tudi obtožil Colomba, da je skušal olepšati Ni-xonovo doktrino, da pa je prav včerajšnji govor ameriškega predsednika o položaju v svetu potrdil voljo ZDA, da razširijo vojno v Indokini. Ingrao je tudi obžaloval,
da je predsednik vlade skušal minimizirati nedavni obisk gospe Bin-hove v Italiji.
Za liberalce je poslanec Canta-lupo izrazil podporo svoje skupine pomiritvi, «s pogojem — je dejal
—	da se ta ne prelevi v nevarno spremembo nestabilnega ravnotežja sil, ki je doslej zajamčilo mir na svetu*.
Ceravolo (PSIUP) je Colombovo poročilo označil kot nezadostno ter dejal, da v trenutku, ko ZDA razširjajo imperialistično agresijo v Indokini, so italijanski vladni predstavniki šli stiskat roko Nixonu.
Predsednik parlamentarne skupine PSI Bertoldi .je priznal »dostojanstvo in korektnost* Colambovega in Morovega zadržanja med obiskom v ZDA. Socialistični predstavnik pa je po drugi strani podčrtal, da ni dovolj, kot je storil Colombo, izraziti pravično zaskrbljenost Italije za vojno v Indokini. Socialisti — je dejal — so ogorčeni zaradi te vojne ter izražajo svojo solidarnost vietnamskemu ljudstvu. Bertoldi je poudaril, da »smo v Indokini priče premišljenega pokola, ki v nekaterih primerih doseže raven genocida*. Prav iz teh razlogov .je PSI izrekel dobrodošlico predstavnici Z RV, ki ni samo — je dejal Bertoldi
—	minister neke revolucionarne vlade, ampak predvsem simbol dolgotrajnega trpl.jenja in trdega boja nekega celotnega naroda za lastno svobodo in napredek.
Predstavnik neodvisne levice Bar-tesaghi je obsodil ameriško agresijo v Vietnamu ter poudaril v tej zvezi soodgovornost italijanske vlade. Podobna stališča sta izrazila tudi predstavnik skupine «Manifesto» Caprara in neodvisni levičar Origlia.
Za republikance je govoril poslanec Compagna, ki je označil atlantsko politiko kot »politiko solidarnosti med parlamentarnimi demokracijami in kot aktivno pripravljenost na pomiritev med blokoma*. Tudi Carigha (PSDI) je poudaril doslednost vladne politike do atlantskega zavezništva ter ostro polemiziral nekaterimi predstavniki PSI in de-mokrščanske levice v zvezi z obiskom zunanje ministrice ZRV.
Končno je stališče demokristjanov
orisal predsednik parlamentarne skupine KD Andreotti, ki je poudaril, da «naše prijateljstvo z ZDA nam ne odvzema pravice in dolžnosti, da izrazimo različna mnenja, ki obstajajo, o nekaterih aspektih in problemih. To je celo edino jamstvo za iskrenost in odprtost odnosov*. Andreotti je tudi v sicer zelo umirjenem tonu polemizira z nekaterimi Bertoldijevimi izjavami o vietnamski vojni ter poudaril, da se je ta vojna začela že s predsednikom Kennedyjem ter da se je pod Nixonom ameriška prisotnost v Južnem Vietnamu skoraj za polovico zmanjšala.
in da namerava sajgonsko vojaško poveljstvo prekiniti operacije, ki jih je začelo v Laosu. V Hanoj je prišla danes vest, da so osvobodilne sile popolnoma uničile štiri sajgonske bataljone, ki so bili razporejeni ob severnem boku ceste številka devet.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija je danes sporočila, da so laoške osvobodilne sile popolnoma uničile tretji bataljon tretje padalske brigade sajgonske vojske. Radio Patet Laa je pojasnil, da je bil bataljon uničen v ostrem spopadu v vzhodnem Laosu severno od Van Donga. Osvobodilne sile so v tej akciji zajele več kot 120 sovražnikov, med katerimi tudi mnogo častnikov. Hkrati pa so zajele tudi vse orožje uničenega sajgon-skega bataljona. Po vesteh iste a-gencije je omenjena brigada do danes izgubila dva od treh bataljonov. Prvi bataljon so osvobodilne sile uničile 13. februarja.
Zahodne tiskovne agencije poročajo iz Sajgona, da osvobodilne sile v Laosu sedaj naskakujejo tretjo utrjeno postojanko Sajgoncev v Laosu, se pravi «koto 30» potem ko so uničile že »koto 31», kjer se ni rešil skoraj noben sovražnik. Po istih vesteh je položaj sajgonskih padalcev na »koti 30» že obupen in pričakujejo, da ga bodo osvobodilne sile v najkrajšem času z dokončnim jurišem uničile. Sajgonsko poveljstvo skuša z oklepnimi edinicami napadati osvobodilne sile, da bi zmanjšale pritisk na obkoljene padalce. Vse sajgonske invazijske sile, ki doslej še niso bile uničene, so dejansko blokirane na položajih, ki so jih dosegle v prvih dneh od 21 do 26 km v notranjosti Laosa.
Poveljnik sajgonskih oboroženih sil je danes v Sajgonu izjavil, da so v teku ostri spopadi v Laosu in da so osvobodilne sile, ki jih sajgonski' general imenuje «sevemo-vietnamske*, začele napadati tudi s tanki. V kratkih besedah povedano se sajgonsko - ameriški napad na Hošiminhovo stezo spreminja iz dneva v dan v vedno večjo katastrofo,
V Sajgonu so dones sporočili, da so ameriški helikopterji že opravili najmanj 6000 poletov v podporo saj-gonskim invazijskim silam v Laosu. V istih krogih poudarjajo, da so Američani v zadnjih dneh to ogromno letalsko moč še povečali. Poleg
tega pa Američani uporabljajo veliko število lovskih in težkih bombnikov. Vse to pa doslej ni mnogo pomagalo Sajgoncem.
Predsednik sevemovietnamske vla de Pham Van Dong je obtožil ZDA, da so spremenile vse tri indoki-tajske države v eno samo bojno polje. Ko je predsednik vlade sprejel predstavnika laoške patriotske fronte v Hanoju mu je zagotovil vso podporo in izjavil, da bodo ameriške operacije v Indokini doživele popoln poraz.
Iz VVashingtona poročajo, da je skupina demokratskih in republikanskih senatorjev predložila senatu resolucije, ki prepoveduje Nixonovi vladi vsako udeležbo ali podporo pri morebitnem napadu Sajgoncev na Severni Vietnam brez prehodne odobritve kongresa. V to prepoved spada tudi uporaba ameriškega letalstva, ki je s tolikšno silo poseglo v Kambodži in Laosu. Podobna resolucija je bila predložena tudi v predstvniški zbornici, ki zahteva, da mora kongres preprečiti z vsemi sredstvi nadaljnje širjenje ameriške vojaške dejavnosti v Indokini.
Današnji sestanek med Kosiginom in veleposlanikom Severnega Vietnama v Moskvi povezujejo v moskovskih diplomatskih krogih z zaostritvijo položaja v Indokini ter nevarnostjo vdora v Severni Vietnam. Glede tega današnja »Izvestja* pišejo, da Sovjetska zveza ne bo ostala križem rok, če bodo sajgonske in ameriške sile napadle Severni Vietnam.
Mirko Tepavac ponovno v Moskvi
MOSKVA, 26. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac ln člani jugoslovanske delegacije, M se nahajajo na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, so se vrnili da/-nes z letalom v Moskvo iz Volgograda, kjer so bili včeraj na obisku. Med bivanjem v zgodovinskem mestu na Volgi je Tepavac položil venec na spomenik borcem padlih v borbah za Volgograd (takratni Stalingrad) in obiskal hidroelektrarno na reki Volgi. Predsednik Izvršnega mestnega komiteja Volgograda Ivan Koroljev je priredil kosilo v čast jugoslovanske delegacije. Med kosilom so bile izmenjane priložnostne zdravice.
			 	
rfšS.
Khe Sanh — Pogled na ameriško bazo v Južnem Vietnamu od koder Američani zalagajo sajgonske
invazijske sile v Laosu
IBBBaBBBIBlBBIBIBBBIBBBIIBIRIIItBIIBBlBBBIIiaBBBIBIliailMIIIIIMIfrfllBBaBBBBBBBBBBIBBtBIlIBIBBBBBBBlIBBBBIlBIIBinBBItBBIllIIIIllllBlIllIlllllllinilllllllllBIBIBBIBIBIBBIBliaiBIIBIBIBBlIBBIBBIBIBBBBliaillllBllllllIBaBliaiBIBBBIIBIIIlIllBliailllBBllBIlillBllIiailiaillll
Odmevi na Nixonovo poročilo v izraelskih in egiptovskih krogih
TEL AVIV, 26. — Nixonovo poročilo senatu o ameriški zunanji politiki je naletelo na negativen odziv na Bližnjem vzhodu. Zlasti so močno reagirali Izraelci. Zunanji minister Aba Eban je nocoj izjavil, da se Izrael ne bo nikoli umaknil iz a-rabskega predela Jeruzalema, iz stratežke base v Sharm El Sheiku ob vhodu v Akabski zaliv in iz gričevja Golan. Ta izjava, ki se posredno nanaša na Nixonovo poročilo, je bila dana tik pred odgovorom Izraela na egiptovski predlog o pogojih za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Pod predsedstvom Golde Meir se je danes sestal ožji ministrski odbor, ki je sestavil in odobril izraelski odgovor na egiptovske predloge. Odgovor bo predložen v odobritev na nedeljski plenarni seji vlade.
Politični krogi v Tel Avivu so sprejeli z odobravanjem samo tisti del Nixonovega poročila, kjer je re-
čeno, da je Washington naklonjen pogajanjem med Izraelom in Arabci pod pokroviteljstvom Jarringa brez vmešavanja štirih velesil. Po drugi strani pa z velikim nezadovoljstvom ugotavljajo, da Nixon govori o »manjših mejnih spremembah* po umiku izraelskih čet z zasedenih arabskih področij. To seveda vzbuja »zaskrbljenost* v Tel Avivu, saj je znano, da zahteva Izrael bistvene spremembe meja, kar je danes omenil tudi zunanji minister Aba Eban. Poleg tega pa se izraelska vlada boji, da bodo ZDA pritisnile nanjo, naj ne bo preveč zahtevna ter ji zagrozila z ukinitvijo gospodarske in vojaške pomoči, če bo vztrajala na nesprejemljivih zahtevah.
V Kairu pa danes ugotavljajo, da je Nixonovo poročilo v neki meri naklonjeno Izraelu, da pa vsebuje tudi nekatere točke, o katerih je
vredno premišljati. To je danes napisal najbolj vplivni kairski dnevnik »Al Abram*. List ugotavlja, da je prvič, da Nixon priznava, da A-rabci ne bodo sprejeli nobene rešitve brez umika Izraelcev z zasedenih področij, da priznava upravičene zahteve palestinskega naroda in da je v poročilu prvič poudarjena možnost »manjših mejnih popravkov*. Podobno stališče glede meje je že zavzela tudi Francija, ki je poudarila, da bi morali imieti manjši popravki le o bojestranski upravni značaj zlasti na jordanski meji.
Nekateri drugi egiptovski listi pa ocenjujejo Nixonovo poročilo, kot običajno in že izgubljeno propagando, ki naj bi prevarala ljudske množice v Ameriki in na svetu.
BEJRUT, 26. - »Al Fatah* je to danes sporočil, da že tretji dan
zaporedoma jordanska vojska bombardira in obstreljuje s strojnicami palestinsko bazo, medtem ko patrulje gverilcev »opravljajo svojo sveto dolžnost na zasedenem ozemlju*. To vest so potrdili tudi v Tel Avivu, kjer je list »Maariv* napisal, da je jordanska vojska napadla gverilce, ko so skušali napasti izraelske postojanke v beisanski dolini.
Od prvega marca dnevniki po 80 lir
RIM. 26. — Zveza založnikov Italijanskih časopisov sporoča, da Je danes medministrski odbor za cene sklenil povišati prodajno ceno dnevnikov od 70 na 80 lir, od 1. marca 1971 dalje, ne glede na število strani. Zadevni ukrep bo objavljen v Uradnem listu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SINOČI NA MINimSTVU ZA NAČRTOVANJE V RIMU
PREDSEDNIK BERZANTI OBRAZLOŽI DEŽELNI DOKUMENT 0 POMORSTVU
L Urbanistična komisija bo kmalu razpravljala o «varianti» regulacijskega načrta za Kras
Trstu in deželi je treba priznati večja težo v mednarodni trgovini po morju - Napovedani še drugi sestanki o tem problemu
Sinoči je bil na ministrstvu za proračun in načrtovanje napovedani sestanek med predstavniki naše dežele in predstavniki skupine izvedencev, ki pri medministrskem odboru za gospodarsko načrtovanje CIPE obravnavajo napovedano preosnovo pomorskih storitev pretežnega državnega prometa. Sestanka, ki ga je vodil podtajnik na ministrstvu za proračun Del Giudice, so se udeležili predsednik deželnega odbora Berzanti, odbornik za industrijo in trgovino Dulci, odbornik za načrtovanje Stopper, glavni ravnatelj tržaške luke Colautti in načelnik urada za načrtovanje pri deželi An-tonini. Medministrsko skupino so sestavljali zastopniki ministrstva za zaklad, za trgovinsko mornarico, za državne udeležbe, za delo, in za proračun in načrtovanje.
Na sestanku so predstavniki de ielne uprave prikazali gledišča tukajšnjih poslovnih krogov v zvezi z napovedano preosnovo državnega pomorstva. Praktično so obrazložili dokument, ki so ga pred kratkim odposlali pristojnim oblastem v Rim, in ki izhaja iz dejstva, da morajo državni organi po členu 47 deželnega statuta upoštevati mnenje deželne uprave, ko gre za uvajanje sprememb v prometne tokove, kateri zadevajo interese Furlanije -Julijske krajine. Predsednik Berzanti je v tej zvezi zahteval, naj bi si vlada postavila na področju pomorskih zvez pretežnega državnega pomena smelejše cilje, in sicer tako glede udeležbe italijanske zastave na tem področju, kakor tudi v zvezi z deležem, ki naj ga državno pomorstvo zavzame v primeri z zasebnimi ladjarji,
Berzanti je nadalje naglasil, da načrt IRI za preosnovo pomorskih dejavnosti uvaja še večje neurav-novesje med Jadranskim in Tiren-skim morjem, kakor je bilo doslej, ter je zagovarjal potrebo po priznanju večje teže Jadranu, zlasti upoštevajoč blagovni tranzit iz »tujine za tujino* prek tržaške duke, kar ima izredno ugodne posledice za celotno državno gospodarstvo.
Na osnovi razprave, ki je sledila Berzantijevemu nastopu in ki so se je udeležili vsi prisotni strokovnjaki, so sklenili, da bodo organizirali pri ministrstvu za proračun in načrtovanje serijo tehničnih sestankov za podrobnejšo analizo predlogov, ki jih je v zvezi z načrtom IRI v omenjenem dokumentu navedla deželna uprava. Deželno odposlanstvo se je v tej zvezi obvezalo, da bo
skupini pri medministrskem odboru za gospodarsko načrtovanje CIPE, ki se bo ukvarjala s temi vprašanji, preskrbela še podrobnejšo dokumentacijo o posameznih predlogih in zlasti o posameznih pomorskih linijah iz tržaške luke v čezmorje.
Berzanti in Dulci pri ministru Gavi
Predsednik deželnega odbora Berzanti ln odbornik za industrijo in trgovino Dulci sta se včeraj sreča, la v Rimu z ministrom za industrijo Gavo. Deželna predstavnika, ki sta se o tem pred tednom dni raztovarjala že z ministrom za kmetijstvo Natailijem, sta predočdla ministru Gavi položaj v zvezi z napo- I ljudstva proti vedano prekinitvijo proizvodnje v i polkovnikov.
tovarni sladkorja v Oervlgnanu. Naglasila sita pomen te tovarne za gospodarsko življenje širšega področja Furlanske nižine.
Srečanj« s Parnassosom
Danes ob 10.30 bo na sedežu Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini na Trgu Verdi št. 1 srečanje med grškim antifašistom ln zgodovinarjem Giorgiom Pamasso-som in predstavniki antifašističnih strank, krajevnega tiska, sindikalnih, mladinskih in drugih organizacij.
Razpravljali bodo o sedanjem po-ložaju v Grčiji in o borbi grškega režimu fašističnih
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Zahtevo, naj se z «varianto» zaščiti naraven razvoj kraških zaselkov, je sprožil inž. Cuffaro (KPI), ki mu je župan dal ustrezna zagotovila 2 milijardi za 75 avtobusov ACEGAT - Morda čez 2 leti municipalizacija SAP
Za trenutek, morda vsega deset hišo, je ne more, ker predvideva
minut, je obširna in važna problematika razvoja kraških vasi postala osrednja terna razprave v občinskem svetu. Na zahtevo komunističnega svetovalca inž. Cuffara je namreč župan inž. Spactini sprejel obvezo, da bo o »varianti* regulacijskega načrta za kraško področje razpravljala urbanistična komisija.
Vprašanje je inž. Cuffaro načel takoj po poteku ure, ki je navadno namenjena odgovorom na vprašanja sevtovalcev. Izkoristil je priložnost in opomnil župana, da ni v seznamu vprašanj njegovega, v katerem se je lotil prav tega vprašanja. Nadaljeval je rekoč, da gre za važno vprašanje, ki prizadeva prebivalce kraških vasi, saj jih sedanji regulacijski načrt omejuje prav pri naravnem demografskem razvoju. Kraški človek, ki bi si želel graditi
niiiiiiiiitiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiutiiiiiniiiiitimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiii*
SINOČI SPREJEM KONZULATA SFRJ V KULTURNEM DOMU
Danes zaključek 7. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem
Nekaj umestnih pripomb in predlogov šolnikov glede nadaljnjih seminarjev
Danes se zaključi 7. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem, ki je bil v Kulturnem domu in se je začel v ponedeljek. Na seminarju, kot smo že poročali, so za slovenske profesorje, učitelje in dijake višjih srednjih šol imeli predavanja priznani univerzitetni profesorji in pedagogi iz Slovenije. Ob zaključku seminarja je sinoči generalni konzul SFRJ Boris Trampuž priredil v Kulturnem domu sprejem za šolnike in predavatelje. Sprejema so se poleg konzulov Vidasa, Žvaba in Cipoviča udeležili namestnik sekretarja za kulturo in prosveto SRS Dušan Kompare, načelnik urada za narodnosti pri IS SRS Albert Zomada, član mešane jugoslovansko - italijanske komisije Črtomir Kolenc, direktor zavoda za šolstvo SRS Boris Lipužič, pedagoški svetovalec prof. Stane Mihelič, člana mešane komisije prefekt Vin-cenzo Molinari in prof. Giuliano
•HiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiniiiiiiimiimiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiimi
Za naše pomorstvo gre
Rimski razgovori predsednika deželnega odbora Berzantija, odbornika za načrtovanje in delo Stop-perja in odbornika za industrijo in trgovino Duleija, imajo namen o-pozoiriti vlado in pristojna ministrstva, posredno pa zlasti medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, na vrsto neskladnosti v IRI načrtu za preosnovo pomorskih storitev »pretežnega državnega pomena*, neskladnosti, ki pomenijo v bistvu še nadaljnje popuščanje italijanskega ladjarstva v konkurenčni tekmi s tujimi prevozniki, nadaljnje »no tranje* popuščanje državnega po morstva v tekmi z zasebnimi italijanskimi ladjarji ter še zlasti novo gospodarsko nazadovanje Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine.
Za današnjo sestavo trgovinskega ladjevja so značilne nekatere ob čutne pomanjkljivosti: ladjevje ob sega predvsem preveč potniških in premalo tovornih ladij, poprečna starost ladij pa je razmeroma visoka (ena izmed štirih družb v sklopu FIN MARE, Tirrenia, pošilja še vedno v svet ladje vrste «Liberty»). Od leta 1960 do leta 1968 se je delež blagovnega pro meta za in iz italijanskih luk, ki
so ga opravile domače ladje, skrčil s 40 na 28 odst. Državno pomor-
stvo pa je hkrati prepustilo večji prostor zasebnim ladjarjem, tako da .je sedanje razmerje med prometom, ki ga opravljajo zasebniki in prometom, ki ga opravlja Fin-mare, 2/3 proti 1/3.
Namesto da bd skušali sedaj izpolniti te vrzeli in izboljšati položaj domačega ladjevja, se sestavljavca novega načrta omejujejo na njegovo skromno večanje v razmerju 5% na leto, sam načrt pa ne sega dali kakor do leta 1975. Petletno razdobje pa je prekratko za vidnejš' razvoj neke mornarice, tudi zaradi tega, ser bodo nove in tehnično sodobne ladje lahko odplule iz ladjedelnic šele v letu 1973 ali 1974. Načrt pred videva, da bodo italijanske ladje v letu 1975 opravljale 35% vsega prometa za in iz domačih luk. Tudi ta cdl.i je preskromen, saj bi morali optimalno razmerje dvi gniti vsaj na okoli 50%, v tem okviru pa znatno okrepiti tudi de lež državnega ladjevja v primeri z zasebnim.
IRI načrt nadalje predvideva odpravo dobrega dela sedanje potni ške tonaže. Glede na upadanje števila potnikov zlasti na progah prek oceanov, je ta sklep v bistvu pravilen, vendar tudi z razdira njem potniških enot ne gre pretiravati. Načrt je namreč sestavljen na podlagi podatkov, ki segajo do leta 1968, medtem ko se je po tem letu in vse do danes potniški pro met na nekaterih progah ponovno povečal, kar zadeva promet v Sredozemlju in na Jadranu, pa je
tudi v razdobju 1960-1968, na katerega se oslanjajo »popustljivi* IRI sklepi, stalno naraščal zlasti zaradi čedalje živahnejšega križarjenja po Sredozemlju.
Finančna sredstva, Iti jih je vlada namenila obnovi domačega ladjevja, 200 milijard lir, so precej skromna in postanejo še manjša, če upoštevamo, da omenjena vsota obsega postavko 33,4 milijarde za gradnjo sedmih trajektnih ladij, s katerimi bo »Tirrenia* okrepila zveze s Sardinijo na osnovi že zdavnaj poprej sprejetega sklepa, in pa ker se vse cenitve novih ladij nanašajo na višino stroškov, ki je veljala v maju 1970, medtem ko so tudi na tem področju v zadnjih 10 mesecih nastopile precejšnje spremembe.
Vse te neskladnosti zadevajo celotno pomorsko politiko F IN MARE in našo deželo kot sestavni del državne skupnosti. Deželno odposlanstvo v Rimu pa mora predo-čiti pristojnim dejavnikom še nekatere posebno škodljive plati načrta za tržaško in deželno gospo darstvo. Predvsem .jim morajo o-meniti, da IRI načrt kljub številnim zagotovilom o nasprotnem predvideva zmanjšanje števila delovnih mest v državnem pomorstvu za 3.200 enot. V pomorstvu pa število delovnih mest ne ustreza tudi številu zaposlenih ljudi, saj je slednje zaradi specifičnosti pomorskega dela poprečno za tretjino višje. To se pravi, da bi se moralo število ljudi, zaposlenih v pomorstvu, do leta 1975 po IR.I-rvačrtu zmanjšati za nad 4.200 e-not, od tega dober del tudi pri Tržaškem Lloydu.
Načrt se opira na razne pred postavke, med katerimi je ena ponovno odprtje Sueškega prekopa: kakor bo Tirensko morje še nadalje povezano z deželami on kraj Sredozemlja z Gibral tarski mi vrati, tako da bo Jadran povezan odprtimi morji s Suezom. Do leta 1975, pravi v tej zvezi načrt, se bo ladijski promet v italijanskih lukah povečal za 379 pristankov. Toda medtem ko se bo število pri Stankov v vseh drugih lukah po večalo za 433, se bo število pristankov v Trstu zmanjšalo za 54 na leto.
Ta zadnja IRI namera bo verjetno zelo olajšala delo deželnih predstavnikov v Rimu. ka jti njena kri vičnost do Trsta, Furlanije • Julijske krajine u, samega Jadrana .le tako velika, da '>o težko našla zagovornika. Mimo tega pa bi taksen ukrep postavil na glavo ce lo.ei petletni načrt za gjspodnrsko-s<Kialni razvoj dežele, vse uačrte o boljših cestnih in letaisKin zvezah z zaled.jem itd., predvsem pa vlo go mostu, ki jo sicer /si, tudi v Klinu, priznavajo naši deželi v lem občutljivem delu Evrope.
E. Fornazarič
Angioletti, šolski skrbnik dr. Peri-cle Fidenzi, šolski nadzornik dr. Federico Leban kot zastopnik šolskega skrbnika v Gorici, šolski nadzornik Oskar Bole, ravnatelj višjih srednjih šol in didaktični ravnatelji, predsednik upravnega sveta Kulturnega doma od v. Frane Tončič, predsednik obalne konference SZDL Mario Abram, predsednik SKGZ Boris Race, podpredsednik in tajnik SPZ Miro Kapelj ter Edvin Švab in drugi. Sprejem je potekal v prijetnem vzdušju in je dal možnost za sproščeno izmenjavo misli, pripomb, kritik ter razgovore.
Na stopniščih smo tudi tokrat zapazili plakate, in sicer z naslovom »Kdo je kriv?* in ostro kritiko — odgovor na to vprašanje: »Kdo je kriv, da pravni in gospodarski položaj slovenskih profesorjev še ni urejen?* Po zakonu, pravi plakat, samo tisti, ki mu je pristojno sodišče dokazalo krivdo. Zato nihče nikogar od spodaj navedenih ničesar ne dolži. Da pa imajo ti možje vse zasluge (v okviru svojih kompetenc) za vse doslej urejeno, je vsakomur jasno. Zatorej slava jim*. Sledijo imena vseh ministrov za šolstvo od leta 1954 naprej, načelnikov šolskega urada, šolskih skrbnikov, »sivih eminenc*, »bogsi-gavedikaj* itd. Iz grafikona je razvidno, kdo ima večje »zasluge*, da problem ni še rešen.
Ob koncu je še pripomba, da je »odgovornost v premem sorazmerju z višino plače in dolžino službovanja ter v obratnem sorazmerju z oddaljenostjo od kraja dogodkov*.
Na sprejemu smo izkoristili priložnost in zaprosili nekatere šolnike za njihovo mnenje in oceno seminarja. Vsi se na splošno strinjajo, da so seminarji zelo potrebni in koristni in da je bil letošnji seminar na višku, imajo pa tudi svoje pripombe in predloge.
Naj navedemo nekaj odgovorov.
Prof. Demetrij Sancin: »Sedanja oblika seminarjev se mi ne zdi več dovolj primerna. V enem tednu se namreč zaposlijo vsi profesorji in predavanja so prenatrpana. Po mo jem mnenju, bi treba prirediti ločene tečaje, ki naj bi trajali približno deset dni, posebej za slaviste, za prirodoslovce, za poučevanje tujih jezikov itd., kakor je že
urejeno za šolnike v Italiji. Potrebno bi bilo tudi več vaj in praktičnega dela.*
Šolski nadzornik Oskar Bole: »Seminarji so zelo koristni, morajo pa se izpopolniti in je treba poskrbeti, da bo snov vedno bolj aktualna. Ta seminar je bil na zelo visoki ravni in so bili vsi slušatelji zelo zadovoljni. Učitelji so se stoodstotno udeležili predavanj, na katera so prihajali tudi suplenti. Zdi se mi, da bi bilo bolj pravilno, da bi seminarje organizirali tik pred začetkom šolskega leta. Prav tako bi rad pripomnil, da bi bilo bolje in bolj učinkovito, če bi bila predavanja samo dopoldne. Posledice seminarjev se v šoli občutijo polagoma, saj
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 6. strani
regulacijski načrt (kot smo svoj čas | tudi obširno pisala) le gradnjo več-| jih skupin hiš. Zato pa bi v krajšem času bili ljudje prisiljeni oditi v mesto ali četo drugam, kar bi po-vzročdio pravcat val izseljevanja.
Cuffaro je za ureditev tega vprašanja, Id ga je načela tudi deželna uprava, predlagal, naj bd občinska urbanistična komisija, ali celo občinski svet, sprejela varianto k regulacijskemu načrtu. Ta varianta, je poudaril Cuffaro, naj upošteva predvsem dvoje zahtev. Prvo, da je treba zaščititi Kras in naravno kraško okolje, kar pomeni, da je potrebna določena zaščita pred gradbenimi špekulacijami. Pri tem pa mora občina zagotoviti krajevnim skupnostim, vasem in trgom, naravni razvoj, ki izhaja iz demograf skega prirastka prebivalstva.
Župan inž. Marcelto Spacdnd je Cuffaru takoj odgovoril, da se je o tem že razpravljalo in da so sprva mislili ustanoviti posebno komisijo. Vsekakor pa bo o varianti regulacijskega načrta za kraško področje razpravljala urbanistična komisija čimprej.
Pred tem je župan odgovoril na nekatera vprašanja svetovalcev. Mi-sovcema Morelliju in Geftherju -IVondrichu, ki sta načela polemiko o znanih člankih pisateljev Bettizze in Tomdzze v listu »Corriere della
pač
til sprejemanju raznih upravnih sklepov, ki so jih predlagali odborniki. Med temi .je izredne važnosti sklep, ki ga .je sprejela večina, o nakupu 75 avtobusov različne velikosti, za obnovitev sredstev mestne prevozne službe ACEGAT. V ta namen bodo potrošili eno milijardo in 960 milijonov. Župan, ki je orisal sklep, je pove dal, da ne gre za razširitev de javnosti Aeegata, temveč za obnovitev starih avtobusov in zamenjavo filobusov na električni pogon z avtobusi. Tako bo prevozna služba poenotena, odkar so bili odpravljeni tramvaji. Različna velikost avtobusov pa je potrebna ne samo zaradi zavojev, ki jih v nekaterih predmestnih četrtih večji avtobusi ne zmorejo, temveč tudi zato, ker so
sera*, je odgovoril, da je to pravica vsakega lista, da se loteva
v svojih reportažah naše stvarnosti iz svojega specifičnega zornega kota. Zavrnil je namig, češ da je nekdo iz občine navdihnil Bettizzo pri pisanju članka.
Spaccini je tudi odgovoril svetovalki Jole Burki (KPI) na vprašanje v zvezi z družinami (15), ki so bile izgnane iz stanovanj in so doslej živele v podrtijah v UL Co-londa 26 in Ul. Monte Cengio. Spac-cini je Burlovi povedal, da je občina dala pobudo za pogajanja z IACP, ki naj bi podrla stavbo, v kateri živijo sedaj te družine in uredila tam zgradbo z več ljudskimi stanovanji, v katero bi jih naselila. Občina bi ustanovi za ljudska stanovanja zagotovila zemljišče, v zameno pa bi v tej zgradbi u-redila prostore krajevnega decen-triranega občinskega urada in sedež rajonske konzulte.
V Ul. Monte Cengio pa ni več revnih družin in bo stavba, v kateri so doslej bile, podrta za ureditev ljudskega parka.
Več časa je občinski svet posve-
aiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiifiituiiimiifiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiii
PO KRAJI TABEL SLOVENSKIH ČASOPISOV
Župan je obsodil zadnje izzivalno dejanje fašistov
Na to sta ga opozorila s pismom dr. Dolhar in z vprašanjem svetovalec Cesare (PSDI)
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je župan Spaccini obsodil vandalsko izaivalno dejanje proti našemu dnevniku, ki sta ga uresničila pred nekaj dnevi neofašistična mladinca.
župan je odgovoril na vprašanje svetovalca Cesara (PSDI) in po tem, ko mu je pisal odbornik dr. Dolhar daljše pismo, v katerem ga je obvestil o dogodku, poudaril pomen dejstva, da so zlikovca prijeli občani in ju izročili policiji ter označil na neobjektivno poročanje Italijanskih listov, da sta le «desni. čarja». Kraj, kamor sta se zatekla (MSI) zgovorno priča o pripadnosti.
Spaccini Je v svoji izjavi obrazložil svoj odnos do dogodka. Pri tem se je skliceval na resolucijo,
•iiitiiiiminiiiuiimiiiiiiitiiiiiiiiitiiimiiiimitnmnHimiiimai!
iiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiitiit
VČERAJ V PALAČI COSTANZI
Otvoritev razstave o Salveminiju mislecu in antifašističnemu borcu
Otvoritveni nagovor je imel Salveminijev učenec prof. Eli o Apih
Po vrsti italijanskih mest bo tudi Trst počastil spomin velikega italijanskega misleca in antifašističnega borca Gaetana Salveminija. Sinoči je bila namreč v palači Costami odprta razstava fotografij, publikacij in dokumentov, ki nazorno prikazujejo napore, trpljenje, zavzetost in doslednost Salveminija va njegovi 84 let dolgi življenjski poti. Slavnosti ob začetku razstave se je udeležilo nekaj znanih tržaških javnih delavcev, med katerimi smo videli podpredsednika deželnega sve ta Arnalda Pittonija, občinske odbornike Lonzarja, Hreščaka in dr. Dolharja, nadalje pokrajinskega odbornika Lucijana Volka, občinskega svetovalca Rinaldinija, deželnega šolskega skrbnika Angiolettija, ravnatelja odseka za kulturo pri de želnem odborništvu za šolstvo in kulturo dr. Alfreda Vemirja in druge.
življenje in delo Gaetana Salveminija je prisotnim prikazal prof. Elio Apih, ki je spremljal Salveminija od njegove rojstne Moljet-te, pa preko družinske tragedije v Messini v času velikega potresa leta 1908, nato skozi njegovo dejavnost v italijanski socialistični stranki, od katere se je bil za nekaj časa tudi ločil; prikazal je nato Sal-
veminija kot profesorja in publicista, pa tudi kot ustanovitelja lista *L'Unita», nakar je sledila doba Salveminijevega političnega zavzemanja u času prve svetovne vojne. Prof. Elio Apih je nato prikazal Salveminija vse do aretacije leta 1925 in do izpustitve iz zapora ter do njegovega odhoda v begunstvo, kjer je polnih 22 let deloval na Angleškem in v ZDA izključno za to, da bi svetu prikazal, kakšno zlo in nevarnost predstavlja fašizem ne le za italijanski narod, pač pa za vso Evropo in dosledno s tem za ves svet. Prav na kratko je prof. Apih očrtal tudi Salvemi-nijeva gledišča glede tako imenovanega jadranskega vprašanja, to se pravi glede ureditve odnosov med Italijo in jugoslovanskimi narodi. Končno je prikazal tudi Salveminije-vo vrnitev v domovino leta 1949, ko se je Italija po tolikšnih žrtvah vendarle otresla fašizma, proti kateremu se je Salvemini boril od vsega začetka in je tej borbi praktično žrtvoval svoje najboljše moči.
To njegovo delo prikazuje tudi že omenjena bogata razstava slik, dokumentov in publikacij, ki bo od prta do 7. marca. Razstavo toplo priporočamo.
ki Je bila sprejeta v decembru po fašističnih Izgredih, na ljudsko manifestacijo ln pred dnevi dano antifašistično lajavo. Spaccini je ugotovil, da se Izzivanje, ki prihaja samo z desne, stopnjuje ln se pri tem vključuje v gnusni okvir rasizma In ščuvanja narodnostne mržnje v trenutku, ko živita oba sosednja naroda omikano drug ob drugem in v prlateljstvu. Župen je ugotovil, da so taka dejanja namenjena ščuvamju Incidentov ln pozval vse k budnosti, da se «odstra-nijo ln uničijo taka ln podobna dejanja«.
Cesare Je z Izjavo bti zadovoljen. Poudaril je, da je Izzivanje obsodila mestna javnost ln predvsem združenje časnikarjev. Pri tem je tudi on poudaril, de je leglo teh nasilnih ln Izzivalnih dejanj samo na eni strani.
Danes v Križu predavanje v regulacijskem načrtu
Kmečka zveza priredi danes, 27. t.m. ob 20. url v prosvetnem domu «A. Sirk« v Križu predavanje z diskusijo o njenih predlogih za tržaški regulacijski načrt. Ker je vprašanje zelo važno, je zaželena številna udeležba.
kmečka
vabi na
ZVEZA
OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 7. marca 1971 ob 9. url v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronlo št. 4.
obč-
Dnevnl red:
1.	Izvolitev predsednika nega zbora.
2.	Predsedniško poročilo.
3.	Poročilo tajništva.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Pozdravi ln diskusija.
6.	Volitve.
7.	Razno.
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, Je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
Član, ki bi se ne mogel udeležiti občnega zbora, lahko podpiše pooblastilo drugemu članu Vsak lahko sprejme največ 5 pooblastil.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Razna obvestila
odbor Krožka absolventov slovenske trgovske akademije sporoča, da bo redni občni zbor 8. marca 1971 ob 20. uri v prvem In ob 20.30 v drugem sklicanju.
Predavanja za gospodarstvo ln trgovino tržaške univerze. Nemški kul. turni inštitut in Akademija za gospodarske in socialne študije »Cenacolo triestino«, prirejajo v petek, 5. mar. ca ob 19. uri v avli »Felice Vene-zian» tržaške univerze, predavanje prof. Guenterja Hedtkampa z univerze v Giessenu o temi: aDavek na dodatno vrednost: njegovi učinki na za_ hodnonemško gospodarstvo, prednosti in slabe strani sistema«. Predavanje bo v nemščini z istočasnim prevaja, njem v italijanščino. Sledila bo di-skusija,
V soboto 6. marca bodo repentabrske žene praznovale v gostilni Križman v Velikem Repnu adan žena« igral bo priznan orkester. Bogat srei av. Vabljeni vsi.
Razstave
NATURA VIVA — TRŽAŠKI EXOTARlUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava in trgovina tropič. nih, sladkovodnih In morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. zilcev, dvoživk) Odprto vsak dan. tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek takuklarna razstava
V	Tržaški knjigarni je razstava del znanega slovenskega slikarja prof. Av. gusta Černigoja, ki je na stene knji-game razobesil osem svojih del in sicer štiri oljnate slike In štiri od. tise »znamenj« s kraških kalon. Cer. nigojeva dela so na vpogled občin, stvu še danes.
V	umetnostni galeriji Torbandena razstavlja do 9. marca avstrijski Slikar Adolf Frohner. Umik galerije od 10.30 do 12.30 In od 16.30 do 19.30 Ob praznikih od 11. do 13 ure.
V	umetnostni galeriji «11 Tribbio« razstavlja do 13 marca tržaški slikar in kipar Mariono Černe Urnik ga lerije: od 11 do 13. ter od 17.30 do 20. ure. Ob praznikih od 11 do 13. ure
V	občinski umetnostni galeriji razstavlja do 2. marca svoje tempere slikar Emidio Ereditž. Urnik galerije: od 10. do 13. In od 17. do 20 ure Ob praznikih od 10 do 13 ure
V	Ljudski knjižnici bo v poriede Ijek, 1. marca ob 19. url v razstavni dvoranici odprta razstava, posvečena izdajam Zibaldone v Trstu ob objavi knjige Anite Plttonl «Passeggtata ar mata«.
V	umetnostni galeriji «La Lanter
na« razstavlja do 20. marca Sandro Somarč.
Slovensko planinsko društvo Trst or. ganlzlra v dneh 19., '20. In 21 marca (sv. Jožef) zimovanje v MISURIN1 (1.756 m) v Dolomitih, v hotelu Crlstallo, Za smučarje so na razpolago proge za začetnike (2 vzpenjači na Col de-gll spirlti) in dobre smučarje (sedežnica na Col de Varda). Cena 14.000 lir vključuje 2 penziona, 21. marca pa samo zajtrk, ter prevoz do hotela ln prevoze do smučišč. Na žičnicah popust FIS1. Vpisovanje je v Ul. Gep. pa 9/11., do 27. februarja, ker Je le malo mest na razpolago Tekom tega dne Je treba poravnati vsaj polovico vpisnine, ostalo polovico pa do 6. marca, sicer ne moremo Jamčiti za mesta na Izletu.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 27. februarja
GABRIJEL
Sonce vzide ob 6.48 In zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 10.49 — Lu. na vzide ob 7.30 ln zatone ob 20.52.
jutri, NEDELJA, 21. februarja
roman
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,6, najnižja 2,3, ob 19. url 7,2 stopinje, zračni tlak 1007,5 stanoviten, veter severozahodnik 5 km na uro, vlaga 58 odst., nebo 4 desetine poobla. čeno, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. februarja 1971 se Je v Tr-stu rodilo 11 otrok, umrlo Je 8 oseb.
Umrli so: 85-letna Ermenegilda De Silvestra vd. Comin, 82-letni Federico Brunch, 59 letni Fablo Marslgllo, 71. letni Lulgi Candare, 65-letni Pietro A. gostlnt, 80-letnl Lulgi Giambrl, 57. letni Ollvlero Spangher, 77-letnl Gio. vannl Negrello.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do K. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Glulla 14, Man-zoni, Largo Sonnino 4, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Al Gemelli, Ul Zoruttl 19-c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.10 do 1.3«)
AlUAngelo d’oro, Trg Goldoni 8, Clpolla, Ul. Belpoggio 4, Al Due Luc. d, Ul. Glnnastica 44, Miani, Drev, Ml-ramare 117 (Barkovljt),
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
Dominik Smole
ANTIGONA
Soeoa: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija:	MILE KORUN
Osebe:
Ismena
Kreon
Haimom
Teiresias
Paž
Stražnik
Glasnik
Mira Sardočeva Anton Petje Silvij Kobal Jožko Lukeš Livlj Bogateč Alojz Milič Stane Raztresen
Zbor:	Bogdana Bratuževa,
Marta Cancianljeva, Miranda Caharijeva, Nora Jankovičeva, Lidija Kozlovi čeva, Mira Lam-petova ln Marija Oficlja.
Premiera v soboto, 6. marca ob 21. uri (RED PREMIERSKI)
Ponovitve:
V toreik, 9. marca ob 20. uri (red mladinski v četrtek) v sredo, 10. marca ob 20. uri (red mladinski v sredo) v nedeljo, 14. marca ob 16. uri (red B — nedeljski popoldanski)
Prodaja vstopnic od torka dalje vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
Cenjene abonente redov B— (nedeljski popoldanski) in MLADINSKI. V ČETRTEK opozarjamo na spremembe v vrstnem re. du predstav, do katerih je prišlo zaradi programskih obvez, nosti Slovenskega gledališča. U-prava Slovenskega gledališča jih ob tem nezaželenem ukrepu vljudno prosi za razumevanje.
Prosvetni društvi PRIMOREC	TABOR
Trebče	Opčine
vabita
JUTRI, 28. februarja 1971, ob 17. url, v Prosvetni dom na Opčinah, na
vokalno
instrumentalni
koncert
mešanega pevskega zbora P.d Primorec Iz Trebč, s sodelovanjem orkestra «MIRAMAR», Tria lž Trebč in harmonlkar-ke, državne prvakinje, DORINE KANTE
Dirigenta:
OSKAR KJUDER CEZAR MOŽINA
Vljudno vabljeni!
PD SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi
DANES, 27. t. m. ob 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«
PROSLAVO 25 LETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA
združeno s
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Sodelovali bodo: svetoivanskl cerkveni pevski zbor, Tržaški oktet, otroci osnovne šole, domača dramska družina z Nuši čevo enodejanko.
Vljudno vabljeni 1
P D IVAN GRBEC V SKEDNJU
priredi v sredo, 3. marca ob 20.30 v počastitev slovenskega kulturnega praznika
literarno-glasbeni večer
na katerem nastopajo mladi tržaški pesniki Fillbert Bene-detlč, Filip Fischer, Miroslav Košuta ln Marko Kravos ter domača glasbenika 2arko Hrvatič ln Neva Merlakova.
Vstop prost I Vabljeni 1
BANCA Dl CREDITO Dl TRIEBTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRSI
Ulica P. Filzi št. 10 lal. 38101/38045
Gledališča
Danes sta v
opravila via bančne posla
kupola tu|o valuto Včara|Sn|l odkupni devizni tečaji:
Ameritk. dolar Kanadski dolar Brit. »terllng švlc frank Franc frank Belg frank Hol. florlnt Nemške marka Avst. šiling Dinar
620,-590,— 1.4 75,-142,— 110,— 12,-172,-170,— 23 80 37.50
Tudi v naaoci urodniotvu aprojeinmao priapevko ?.a aolo-apomonik v Corknem
VERDI
_.......... . gledališču Verdi«
sporedi) dve operi:	absolutna
vost someščana Maria BU!Tb gl in Donlzzettijeva opera, ki s 9 absolutna novost, pa lahko i i tako, saj je bila poslednjič ^ jena v Trstu 1. 1833. Gre za nJ. Janko «La Fontana«, za katero j pisal libreto Mario Nordio P° nu Dlna Buzzatlja ter za »L'	^
nienze e inconvenlenze te*tr*L5
jo je napisal Donizzetti leU , p. Bugamellijevo opero bo dirts^ ^
do Faldi, v glavnih vlogah P ^ nastopili Gianna Jenco, Gln0 „ ter Enzo Viaro, Vito Susca, J;jUl
__	   -	.	Djjljl
Ronchlni in Laura Cavalieri. Francesco Macedonlo, scene Bregni. Zbor, ki Ima pretežno je uvežbal Gaetano Riccltelu.
»Le convenienze e incon' teatrali« bo dirigiral špans_k . p, gent Jezus Lopez Cobos, nast %|»l, bodo Daniela Mazzuccato	j,
Glorgio Zancanaro, Anseimo Marisa Salimbeni, Arracelly “ .^j, Sergio Tedesco, Alessandro M ^ na, Ledo Freschl, GianluiP gro In Giovanni Antoninl. -fl.
Režija Helmut Kautner, Kor y|(| fija Suše Prelsser v povzetka ^ Veghin, scene ln kostumi n* _ n movna. Balet in scenska OP":

opere »La Fenlce« v Benetkah
2*
današnjo predstavo, ki se b° ^ * ob 20.30, in ki bo veljala z* ^ g
v parterju in ložah ter za J(jjlj9'
na galerijah in balkonih, se n šj je prodaja vstopnic (telefon 'g|li Predstava za dnevni red, J“ 7 ^ najavljena za 28. t. m., Je . «i di tehničnih razlogov prenese nedeljo. 7. marca ob 16. url.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20,30 predstavami^,
Rogerja Planchona «Trije v izvedbi
hanenona «i rije " atro • igralske skupine *	g.
Predstave bodo 1	g.
Insieme«.	---- .
bonmaja z običajnimi P°PU« jj, i« bonente na sezono Teatra St predstave «Teatro Oggi«. F
bodo samo do nedelje. VstoP^jj
v prodaji v pasaži Protti (tel 38.547).	pr»
Danes popoldne pa ^dstava11
gramy ob 16.30 še ena Preai študente. Po sporazumu s
Muuciue. ru ipuidzumu -	-j
skrbnikom bodo vstopnice za stavo po izredno znižanih cen
ri M
V sredo 3. marca ob 21.
stoval za en sam večer v
Rossetti znani francoski vvr j Charles Aznavour. Abonenti n ^ no Teatra Stabile bodo 'me 1 r, tP’ popust. Rezervacije vstopnic , gajni v pasaži Protti (tel-
38547).
	
	
Nazlonale 15.00 »La figUa Robert Mitchum, Trevor^
Sarah Miles. Prepovedano
pod 14 letom	, Ilci*
Fenlce 15.30 «Gli orrori "‘mo«1 femmlnile«, Lilli Palmer, J°n
der Brown.	. (P
Eden 16.00 #Anonimo venezian pe rinda Bolkan 'Tonj Mu^|pi P°" chnicolor. Prepovedano ml*
14 letom	«iu Pj
Grattacielo 15.00 «In fonde
scina«, Carole Baker, Craig.
Excelsior 15,00 «Wyomtng ''Lrr** vaggia«, Vera Miles, Steve Jack Elam.	P
Ritz 16,00 «Dlngus quello SP dlviduo«, Frank Sinatra,
Kennedy. Technlcolor.
*
Alabarda 16.30 «La battagU* (. lismano verde«, J. Sink° Ruttkay, Technicolor. „ i\^, Filodrammatlco 16.30 »II tron° co». Christoper Lee, Ma«a l8 P Prepovedano mladini P°“ tom-	-nni<;
Aurora 16.00 «Strogoff». 'rec^te **
Cristallo 16.30 «La prima
dott. Danielli, industrialc g# plesso del giocattolo« LaJ]a[lo i"*1, zarica, technicolor Prepove®
rit
dim pod 14 letom	, 0reic'
del --*•*
Sofia Loren, Marcello
Capltol 16.00 «La moglle del.,„,)f!c1.
S
Mast'01’
lechnlcolor.	()a|!*
Moderno 16.00 «L'uomo vetlUu»rlel1 ploggia«, Charles Bronson.
Jobert. Technicolor	..allPP’1
Viftorio Veneto 15.30 «00 p el«11' Jean Paul Belmondo. A**1 Technicolor Ideale 16.00 «Ray Colt e f# Jack«, vvestern film. Mar'
Bret Halsey Technicolor. impero 16.30 «Un caso di c°5	&
Lando Buzzanca. Prepoved* din! pod 18. letom.	&F
Astra 16.00 «11 presldentea-Sordl. Technicolor.	n
Abbazla 16 00 «L’ulttmo *vv p#, ) ra«, Charles Aznavour, Ann*^,#* Technicolor. prepovedano pod 14. letom.
KINO NA
predvaja danes ob 18. uf* ^ ni detektivski film:
A I R p O R T pgifi Igrajo: Buri Lancaster, Martin ln Jean Sebert-
KINO «|K|$» PR
predvaja danes ob 19,3® ni briljantni film:
MA CHI T’HA DAT°
LA PATENTE	0»
Igrata: Franco Frainchi N* clo Ingrassla.	___/
Darovi in prispevki
Ulj
s
?
55
fi
*>&
“5
H
$
j.
$
iti
"s
$
h
s
S
s
$
&
s
&
jjv]
Na
|
S
K



\\
Justi Race daruje 10.000 '"oj)j*','||( menlk padlim partizanom h* jg.OV1 10.000 lir za PD »Tabor* *n za SD »Polet«.	|irl'
JO.O°°
4 K
V spomin svojega sošolc’ g( ^ K Zerjul darujejo učenci ,go t,r, le v Dolini 1500 lir za DlJ89* ^tr ^
Ob prvi obletnici
Tvrdka «Velox» daruje SD «Po!et».
$
C*
smrtljvK“, K
brata, strica In svaka jUst
garca, darujejo Sonja 1° 'nK» 2.000. Melita, Silva in Ur za Dijaško matico.
Mali oglasi
--------------------------»nlt*1^
Iščem družabnika s K"V ’wf1. Sirjenje trgovske dejavno^, na: EST. postni predal 559 •	>
jjjcD T I®
Prodam pomembno tr9u',"p|V|)1jd’1 JetJe z Jestvinami, vinom. , p likerji. Pisati na: EST, P°
559 - PM, Trst.
GORIŠKI DNEVNIK
V*.	«•
: ' ■ » - \
27. februarja 1fF|
--------------—*
IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODISCfl
Zaradi izsiljevanja prednosti tovornjaka je bil avstrijski turist na mestu mrtev
Do smrtne prometne nesreče je prišlo predlanskim pri Sesljanu, ko sta se mlada avstrijska zakonca vračala s počitnic • Zloglasnemu Jonnyju, vodji razgrajaške skupine, ki je decembra lani vdrla v stanovanje v Ul. Machiavelli, je (vsaj za nekaj časa) odklenkalo
tržaškim kazenskim sodi-Jr® (preds. Corsi. bož. Tavella, *JJ®tearka Federicd) se .ie včeraj zagovarjati 27 - letni Franco ji*® iz Gorice, Brigata Treviso je bal obtožen povzročitve nesreče, ki se .ie pripe-®e 17. julija predlanskim in kateri je izgubil življenje mladi fT^lBki državljan, 29-letni Gerd iz Reutteja na Tirolskem, nje-al? ^O-letna žena Helene Wex pa je
Pri tem hude telesne poškod-W 86 ^ morala zdraviti kakih
.strahovite prometne jtnšlo na državni cesti 202 pri ji~Janu, ko sta se mlada avstrij-zakomea, ki sta v Jugoslaviji Wlv!6'a Počitnice, v zgodnjih ju-urah vračala mimo naših
nesreče
A?? godnega trčenja je prišlo S '■ ure zjutraj, ko .je bilo na injr državni cesti še sorazmero-prometa in je Frick neko-pognal svoj volkswagen. ie tako s precejšnjo brzi-ij^ r^teno privozil do km 27-700, taj-fc.ua desni strani ceste ben-črpalka »Shell*, a tu .je nič sluteča zakonca pričakovala 5. J0® smrt. Iz nasprotne stra-»(jjfjržiča proti Trstu, je ravno i jjfCj trenutku privozil tovornjak ^“Usolicso goriške registraci.je, ki ijl"Pravljal Franco. Ne da bi Hj *®4»st drvečemu avstrijske-t) j®^°n»bilu, .je tovornjak zavil nanj?0 k omen.jeni bencinski črto10 tedaj se je neizogibno pri-l^najhujše. Frick je v zadnjem ^azil nepravilen manever i»3a tovornjaka in .ie skušal w’’ a trčenje je bilo, žal, ne if000- Močan volkswagen se je zaril v prednjo desno
urah
domov.
^aTJ810 zaril v prednjo <tyLtovornjaka. Močan tresu uu>-kmalu priklical na kraj 41^ Ra. brizora osebje bližnje čr ie skušalo ponesrečenima (‘.“'■na Doma vati Že na r>rvi nn-
5 * bilo očitno, da za voz-t(^.ptfewagna ni bilo več nobene • Skrotovičena pločevina avto-it Sa je stisnila ob sedež, kjer L "a mestu mrtev. Njegovo Pa so vendarle potegnili in naložili v rešilni av-
*
1
c#
X
tir
,l<’
Ot'*
*#*
ied1”'
>
isft.
jo je z vso brzino od ‘D s,, v„ tržaško glavno bolnišnico.
t ugotovili številne* udarce Jjstif .	vsem telesu	ter jo	za-
teli	na nevrokirurškem	od-
x * Prognozo, kot rečeno. 40
\
^J^ajšnji razpravi, kjer so ^ tovornjaka Franca Bruna ^adi nenamernega umora, * 5, ,*>al, da je, preden .je za-1	**<>, k črpalki,	dobro	po-
* desno in se prepričal, če Jlfa .Prosta, šele v zadnjem tre-’ to bil volksvvagen kakih oddaljen od	njega,	je
d*1
M'
zaslutil grozno trčenje, a bOo je že prepozno.
Frickova žena, Helene Wex, ki se je v osebi branilca odv. Marossi.ja predstavila kot prizadeta stranka, pa je povedala sodnikom, da je prav tako zapazila v zadnjem trenutku tovornjak in menila, da je med zavijajočim tovornjakom in privzdignjenim zidkom še dovolj prostora. Zato .je tudi njen mož zavozil dalje, kar pa je bilo za oba usodno.
Najprej je spregovoril odv. Ma-rossi, ki je zahteval za svojo klient* ko visoko denarno odškodnino ter obsodbo obtoženca. Javni tožilec dr. Tavella pa je predlagal za Bruna
1	leto in 6 mesecev zapora ter odvzem vozniškega dovoljenja za dobo
2	let.
Sodniki so ga obsodili, brez vpisa v kazenski list, na 1 leto zapora, na denarno odškodnino prizadeti stranki ter na enoletni odvzem vozniškega dovoljenja, istočasno so mu
tudi odpustili celotno zaporno kazen.
# # #
Pred istim sodiščem se je morala zagovarjati tudi četverica razgrajačev, ki so ponoči 3. decembra lani s silo vdrli v sobe stanovanja v prvem nadstropju stavbe št. 13 v Ul. Machiavelli in pod vodstvom zloglasnega Giovannija Gianonija, alias Jonnyja, do krvi pretepli tam kajšnje pleskarje.
Na zatožni klopi so sedeli 42-letni Giovanni Gianoni iz Ul. F- Severo 147, 36-letni Alfredo Piccolo iz Ul. Machiavelli 13, 56-letni Eugenio Po-letti s Trga Venezia št. 6 ter 34-letni Alfredo Modmas z Lovca št. 22.
Vsi so bili obtoženi vdora v stanovanje ter motenje .javnega miru, prvi trije pa še posebej povzročitve osebnih telesnih poškodb.
Kot rečeno je do dogodka prišlo v večernih urah meseca decembra lani, ko .ie 33-letni pleskar Fausto Toffoli iz Koprske ulice št. 39 ves upehan pritekel na kvesturo in zaprosil za pomoč. Agentom je povedal, da je z dvema tovarišema, 36-letnim Fulviom Varcounigem iz Ul. Domus Civica 11 in 32-letnim Ser-giom Filipdchem iz Koprske ulice št. 36, pleskal sobe stanovanja v Ul. Machiavelli 13, ko je s silo vdrla v sobane skupina razgrajačev, ki jih je vodil zloglasni Jonny.
Avtomobilska policijska patrulja se je nemudoma odpeljala na kraj, toda o pretepačih in razgrajačih ni bilo nobenega sledu več. Pleskarji so pojasnili preiskovalcem, da so delali v sobah, ko so slišali na ulici kričanje in petje fašističnih pesmi. Nekateri stanovalci naj bi z oken okregali skupino šestih razgrajačev in nekdo naj bi jim zlil na glavo vrč vode. Prav to je bil verjetno povod, da se je v Jonnyju zbudila škvadristična žilica in je hotel »žalitev* oprati s pretepam...
S silo so odprli vrata, vdrli v stanovanje, pretepli in obrcali pleskarje, prevračali lestve in posode z barvami ter nato, kot po navadi, zbežali in pravočasno odnesli pete. Po opisu sodeč naj bi bili v družbi Jonnyja še neki Moimas, znan tudi kot «ženska», Alfredo Piccolo in Genio Matto, ki so že vsi imeli opravka s sodno oblastjo.
Toffolo, ki je bil precej potolčen, se je proti jutru odpravil v bolnišnico, kjer pa so ga odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Medtem pa .je policijska patrulja izsledila pijanega Jonnyja v baru »Moderno* v Carduccijevi ulici.
Kot je bilo pričakovati, so na včerajšnji razpravi vsi štirje sistematično in, kot da bi bili že vnaprej zmenjeni, zanikali, da bi vdrli v stanovanje in pretepli pleskarje, Moimas pa je celo zanikal, da bi sploh bil ob tisti uri prisoten v Ul. Machiavelli.
Najbolj bujno fantazijo pa je prav gotovo imel Gianoni. ki je skušal prepričati sodnike, da so ga napadli pleskarji, on pa se je samo branil. In zakaj? Po Jonnyjevem mnenju naj bi to reakcijo povzročila fašistična, kolonialistična pesem, ki sta .jo prepevala skupaj s prijateljem, beguncem, ki se je pravkar vrnil iz Libije.
Sploh pa so bila vsa »pričevanja* obtožencev tako zapletena in nerazumljiva, da so se cela sodniki v določenem trenutku naveličali poslušati njihova tarnanja in iz trt izvita opravičila.
Javni tožilec je predlagal za Gianonija in Moimasa po 1 leto in 3 mesece zapora ter 100 tisoč lir denarne kazni, za Piccola oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za Polettija pa, kar zadeva obtožbo vdora oprostitev, ker ni zakrivil kazmvega dejanja, za ostali dve obtožbi pa 100 tisoč lir denarne kazni.
Bran!lci, odvetniki Pacor. Galdin in Vinciguerra pa so se potegovali za oprostitev, ker niso zakrivili kaznivega dejanja ter zaradi pomanikania dokazov. Sodniki so obsodili Gianonija in Moimasa vsakega na 1 leto in 3 mesece zapora, 30 tisoč lir globe in 6 tisoč lir denarne kazni, Polettija pa, kar zadeva motenja javnega miru in telesnih poškodb na 3 mesece zapora, 30 tisoč lir globe in 6 tisoč lir denarne kazni, kar zadeva vdor v stanovanje pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Prav tako so sodniki oprostili z isto utemeljitvijo vseh obtožb tudi Piccola.
'■'iiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiMuisuiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
BIL ASFALT... BEL
Iz prevrnjene prikolice steklo 10 stotov mleka
Šofer avtocisterne se je rešil brez poškodb
Vdu po opoldnevu je pril M jih to nakazal zalntereet ,b5° državne ceste št. 141 milJsM občinski svet lin torej ®°1 poti med bivšim blo-hLr, to Štivanom zastal ves
C tfraT' bromet. Na cesti to V*, aiff^tona prikolica avtoci-r ihUi Pa je bdi zaradi raz-F 5to?a ves bel.
^ ni bilo ranjencev, ško-™ <Nicii . kar precejšnja. Cest-JSkej 'n a8enti devinsko-na-. V komisariata javne var-lltl V Jtootovili, da je okoli opol-I^“a D° cesti iz Trbiža na-V n .st avtocistema z re-ki jo je vozil 25-V bn Uiustozzi iz Macerate.
bivšem bloku je začelo t\toni®ftotno zaradi okvare na 'IS v* 5a-iPrej na desno, kjer ,tfo. /'.skalnato steno in nato j,*} čemer se je prikolica ™ silovitem udarcu ob
nakazal zainteresirani m
osnovi Javne konfrontacije mnenj In usmeritev med vsemi mlljsklmi političnimi silami.


4
M
lOto
tf* jg M silovitem udarcu vj J* cisterni zazijala pre-\ i"	to katere to v
•5 s* 10 °d 20 stotov mle-j.to razlil« po cesti.
Vi sj. s°veda zaprli za pro-"a usmerjali po drugih 'tokler se ni gasilcem Ai^raviti po napornem de-terjava oviro z glav-^ e^v^naše mesto.
\ likanju predsednika ^ ustanove v Miljah
J0»
llf
—_ ln tajnik trža. 'jto KPI inž. Antantno ™ 4	08 predsednika
Vk fjbbra vprašanje, če od-^snlcl glasovi o skorajš-predsednlka no-Avtonomne letovi-
k t Avtonomne lete D A ^rtstlftne ustanove
bi se prej posveto-občinsko upravo, ki
<0 /
M
U»'(
nK	^ Povsem Izven vseh
a	2 ustanovitvijo no
'togoti'. Nadalje vprašuje, če ne menl, da Je f vi 4 v očitnem nasprotju |t*10V HS^^to ln decentralt-,tl. i V' V tu n°silec Je alt bi mo-j .V	s«tna ln če ne nar
.i rjt k^nr,0 Posredovati, da prl-^%)V.VanJa predsednika mllj-pl P v	* Po Izbiri med Imeni,
• Danes ob 20. url bo pri Rumeni hiši v Barkovljah jarao zborovanje sekcije KPI «Marlo Matjašič-Mllan», na katerem bodo razpravljali o okrajnih komzultah. Uvodno poročilo bo podal občinski svetovalec Franc Gombač o temi »okrajne komzulte to njihov pomena. Sledila bo diskusija. Ob tej priložnosti bodo razpravljali tudi o seznar mu okrajnih potreb ln zahtev ta Izbrali svetovalce za krajevno konzul to.
Padec delavca z višine 4 m
Zaradi zloma stegnenice desne noge ter ran in odrgnin po glavi so včeraj dopoldne sprejeli s prognozo okrevanja v 00 dneh na ortopedskem oddelku 36-letnega občin, skega uslužbenca Vlnoemiza Brlzzlja lz Ul. S. Nazario, Tega Je spremil v bolnišnico mestni redar, ki je pojasnil, da Je Brlmi med delom na podstrešju stavbe trga na debelo na Nabrežju Ottavlarvo Augusto padel skozi špranjo na podu, ki jo seveda ni videl, z višine 4 m v sobano polno materiala. Nesrečnega delavca so iz nerodnega položaja rešili gasilci, ki so ga nato Izročili v varstvo bolničarjem Rdečega križa, ki so ga spremili v bolnišnico.
Avtomobilist podri žensko na prehodu za pešce
Med prečkanjem Drevoreda San-zlo po prehodu za pešce se Je 46-letma Marija Kosnovlč z Lonjerske ceste 171 znašla pred fiatom 1500 katerega šofer, 34-letnl Alfredo Scherlan lz Ul. ToneUo, je sicer pritisnil na zavore, vendar ni mogel preprečiti trčenja v žensko.
Koenovičeva se Je z rešilnim av tom zatekla v bolnišnico, kjer so Jo zaradi udarce po glavi ln raznih odrgnin po glavi ln nogah sprejel! na nevrokirurškem oddelku. Okre vala bo v dveh tednih.
PO OSEMMESEČNEM SPORU IN NEDELAVNOSTI
Z zamenjavo oseb v odboru odstranjena kriza v Števerjanu
Hude omejitve v predlogu grudbenegu pravilnika in zazidalnega načrta ■ Poskusna ukinitev šole na Valerišču ter prevoz otrok v osrednjo šolo v Števerjanu
Obsežen požar dračja v Poljanah pri Vižovljah
Včeraj ob pol dveh popoldne to kraju Poljana pri Vižovljah izbruhnil požar, ki je v kratkem za-,el dračje na površini 10.000 kv, m. Na kraj so prišli domačini, gasilci z Opčin, agenti javne varnosti devinsko • nabrežinskega komisariata in agenti gozdne policije, katerim se to kmalu posrečilo pogasiti plamene, škoda je po poročilih gasilcev neznatna.
Včeraj so morali tržaški gasilci kar 17-krat iz njihove vojašnice. V glavnem so morali v okolico, kjer so požari zajeli večje sili manjše površine, kjer ni bilo drugega kot suhljad. Njihov poseg so zahtevali pri Lazaretu, pri Ricmanjih, pod Kontovelom, ob Bazoviški cesti, v Naselju s. Sergio itd.
Padec ženske v stanovanju
Bolničarji so morali včeraj zgodaj popoldne v D’Annuziov drevored, kjer Je 794etna Elena Mocitalc malo prej padla v stanovanju. Bolničarji so priletno žensko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi ran na čelu pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh na 11. zdravniškem oddelku.
Na seji občinskega sveta v Števerjanu, ki je bila v četrtek zvečer, so odstranili krizno situacijo v občinskem odboru, ki je za osem mesecev omrtvičila občinski svet.
Spar je posegel tako globoko v odnose med pripadniki vladajoče katoliško-liberalne politične skupine, da so ga mogli poravnati le s posredovanjem zunanjih, se pravi go-riških politikov iz vrst SDZ. Rezultat tega posredovanja je odstop dosedanjega podžupana Skoka ter izvolitev novega podžupana Valentina Klanjščka z Jazbin. Spor se torej ni nanašal na kakšno načelno vprašanje.
Občinski svetovalec večinske skupine Hadrijan Corsi je po spremembah v občinskem odboru omenil možnost nastajanja nesporazumov, vendar je važnejše to, da se ti nesporazumi odstranjujejo. Pristavil je še, da težave niso nastale zavoljo osebnih koristi, ter se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri premagovanju težav.
Predstavnik opozicije Slavko Šte-kar je po izvršenih spremembah u-gotovil. da je bilo v teh osmih mesecih narejeno malo dela ali nič, kar je škodovalo občinski upravi.
Spremembe v odboru so bile izvršene na zaključku občinske seje. Najprej so zaradi osebnih razlogov, zaposlenosti ali zdravstvenih razlogov podali ostavke stalni odborniki in namestniki Komjanc, Skok, Knez in Terpin. Večina je ostavke vzela na znanje, manjšina pa se je vzdržala. Nato so svetovalci večine izvolili odbornika Valentina Klanjščka z Jazbin in Cirila Terpina, ki sta prejela 11, oziroma deset glasov, ter namestnika Alojza Mužiča (11) ter Nikolaja Komjanca (10 glasov). Glasovanje je potekalo v skladu s poprejšnjim dogovorom med nasprotujočima si skupinama Terpin - Corsi znotraj Kmečko -delavske zveze ter posredovanjem zunanjih političnih dejavnikov.
Občinska seja se je pod predsedstvom župana Stanislava Klanjščka pričela z obravnavo gradbenega pravilnika ter zazidalnega načrta, ki ga je opisala urbanistka Codellia. Svetovalci se bodo po vsi priliki ponovno sestali prihodnji četrtek ob 20. uri, da bi povedali svoje mnenje o predlogih strokovnaki ter o tem seznanili občane.
Arh. Codellia je uvodoma povedala, da so ob upoštevanju pristojne lege posameznih zemljiških površin, obstoječih zgradb zgodovinskega središča ter služnostnih potreb razdelili občinsko področje na posa inezne cone. Za gradbeno dejavnost bo najugodnejša zemlja, ki se razprostira vzdolž cest v ščednem, ceste na Križišču, Bukovju, Valerišču in Jazbinah. Na tej površini bi bilo mogoče graditi 0,20 ms na m2 (eno petino kubika na kv meter). V praksi to pomeni, da ob
sprejetju teh predlogov bi bilo potrebno razpolagati s 3.000 kv m zemljišča za gradnjo 600 kub. m, kar nekako ustreza enostanovanjski hiši. Po sedanjem zakonu «ponte», ki bo veljal do odobritve zazidalnega načrta, pa je dovoljeno graditi komaj 0,10 kub. m na kv m. Izven tega področja (gre pretežno za doline) bi bila zazidljivost štirikrat manjša.
Potem so še tri cone z omejitvami, ki veljajo za javna poslopja in naprave, za zgodovinsko središče (grič okoli cerkve in Formentinijevega gradu) in za širše področje okoli griča, ki mora ostati nespremenjeno in turistično mikavno. Poročevalka je izrecno omenila, kako vinska klet kvari podobo Steverjana.
Svoje izvajanje je oslonila na možnost izgradnje največ deset, kvečjemu 15 stanovanjskih hiš na leto, kar po mnenju domačinov celo presega zgornjo mejo gradbene dejavnosti v tej občini. Opozorila je svetovalce, da teoretično obstaja možnost prejema državnih finančnih sredstev za nakup zemljišč ter
Ranjena potnica avtobusa zaradi nenadnega zaviranja
Včeraj ob 15. uri so v bolnišnici razkužili rano n» nosu 27-letnl jugoslovanski državljanki Sonji Petrič, začasno stanujoči v Ul. Gla-etati ln Jo n“to s prognozo okrevanja v tednu dml odslovili. Petričeva Je povedala, da se je ranila zaradi nenadnega zaviranja avtobusa št. 8, s katerim se Je peljala po Cavour-jevem toorzu.
njihovo parceliranje in izgradnjo infrastruktur za cenene ljudske grad-
Predlog načrta seveda izhaja predvsem iz dejstva, da je Števerjan kmečko področje z visoko specializiranimi kulturami, ki bo takšno tudi ostalo.
Svetovalci so nato sklenili zaprositi prispevek za nakup šolskega avtobusa, da bi poskusno ukinili dvo-razrednico na Valerišču ter vozili otroke (skupno s tistimi iz vrtca) v šolo v Števerjanu, ki bi postala tako popolna. Morda bi tjakaj vozili tudi otroke z Jazbin. Vsekakor gre za poskus, ki ne ukinja z dekretom priznane šole na Valerišču.
Odobrili so še izvršilni načrt za ureditev županstva. Poslopje so v tem letu nadzidali za eno nadstropje, opremili pa ga bodo z novimi zapirali ter s centralno kurjavo. Po načrtih arh. Makuca bo delo znašalo 16.3 milijona lir ter bo zanj potrebno vsaj še eno leto. Ko bo županstvo modernizirano ter bodo urejene tudi poti v njegovi okolici, bo predstavljalo za Števerjan precejšnjo pridobitev.
V ČETRTEK IN PETEK V GORICI
Nastop Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
Predvajali so Ustinovo cRomanov in Julija>
»V Arktiki je vse tako preprosto», meni Julija Ustinova in se pol naivno pol ironično sprašuje, zakaj bi ne smelo biti *vse tako preprosto» tudi drugod po svetu.
Peter Ustinov, ki je preoblekel Shakespearovega Romea in Julijo v današnjo *nošo», je sicer Juliji ugodil. Kajti Shakespearova tragedija se je pod peresom Ustinova spremenila v komedijo, med sprtima tdružinama» pa je zmagala ljubezen. Vendar pa je avtorjeva vera v zmago ljubezni le začasna epizoda oziroma premirje med dvema skreganima blokoma. Če je kje kako izhodišče, je edinole v naših sanjah. Ustinov nam torej v tej komediji kramlja o elementarnem, a večnem vprašanju, ki se nam vsak dan postavlja in terja odgovora; odgovora na to vprašanje pa ni in ga nikoli ne bo. Svoje kramljanje je avtor odel v preprosto odrsko obliko, ga posejal z naivno ironijo, ga popestril s prijaznimi domislicami, iz ljudi je napravil lutke, dejanje pa se je spremenilo v mehanično igro.
Komedijo «Romanov in Julija» je predsinočnjim in sinoči uprizorilo j Katoliškem domu Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, ki je že drugič naš gost v le-
......................................................
TISKOVNA KONFERENCA V BOLNIŠNICI
Po povečanju in preosnovi bo bolnišnica zadostovala potrebam naše pokrajine
Deželni odbornik Devetag zagotovil nadaljnjo pomoč dežele za celotno izvedbo načrta
tošnji gledališki sezoni. To nam je priliko, da pobliže zasledujem* rast in razvoj tega mladega gl0> dališča, ki si šele utira pot v <gUb dališki prostor». Očividno je nj#> gova sedanja zmogljivost taka, da ga veže na določen repertoar, in komedija Ustinova sodi nedvomno med primerne tekste tako po svoj| zgradbi kakor po svoji aktualnonU
Režiser Andrej Stojan je bil • dialogih jasen, pa malce prepočasen, zato ni mogel dovolj izstopat ironični pridih, ki bi vsekakor elegantno odločal o nesmiseln dveh blokov in bi bili poleg tega tudi Lebanovi tlirični oklepaji* bolj «dvoumni». Primemo markantna je bila vsekakor ruska amba* sada, morda bi bilo bolje, ako M bila ameriška še bolj *plitva».
Kar se igralcev tiče, so bili vd precej sproščeni. Hudomušni Matjaž Turk je odlično pomagal razvozlati vso situacijo. Stane Leban je spretno speljal svojo nmežmr-sko» vlogo. Izrazita in simpatična Mateja Glažerjeva v Julijini vlogi, zelo postaven kapitan Dragica Kokotova, da se omejimo samo na važnejše.
Zelo dobro je Vladimir Rijavec po godil sceno, s tem da je prikifr cal v spomin s poznogotskim ogrodjem Shakespearov ambient.
m. r.
Včeraj dopoldne ob 11.30 je bila v prostorih splošne bolnišnice v Gorici tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki bolnišnice obrazložili novinarjem in krajevnim predstavnikom splošen načrt o dograditvi m popolni preobnovi sedanje bolnišnice, da bo kos predpisom v okviru novega sanitarnega zakona, ki se pripravlja.
Med udeleženci so bili deželni od bomik za zdravstvo odv. Devetag, za finance dr. Tripani, župan Martina, predsednik pokrajinske uprave dr. Chlentaroli, predsednik po krajinskega kontrolnega urada odv. Macoratti, pokrajinski zdravnik dr. Montagna, več članov upravnega sveta bolnišnice in drugi.
Zbrane je pozdravil predsednik upravnega odbora bolnišnice odv. Sanzin, ki je na kratko govoril o načrtu, katerega Izvedba se bo Izvršila v več letih, delno pa se je že izvedel ali se Izvaja. Prosil je prof. Scaragatta naj bi podrobneje obrazložil bodoče gradnje in ves kompleksen načrt.
Primarij Scaragatto je podrobno
imiitiiiimuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiaiiiiiiiiiiiiiimtinuiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiimiiiuHiiiiuiniii
POBUDA PARLAMCNTARCCV KD
NOV ZAKONSKI OSNUTEK O VOJAŠKIH SLUŽNOSTIH
Po tem osnutku naj bi vojaške služnosti omejili krajevno in časovno - Nujna vladna odškodnina prizadetim krajem
Bolje pozno kot nikoli! Ta pregovor lahko damo kot uvod komentarju o zakonskem osnutku o vojaških služnostih, ki so ga v teh dneh tako v poslanski zbornici kot v senatu predložili demokrščanski poslanci in senatorji dežele Furlanije - Julijske krajine.
O vojaških služnostih je bilo že precej napisanega. Z njimi se vsa povojna leta bavijo občinski in pokrajinski sveti v naši deželi. Ni je skoro občine v goriški, videmski in pordenonski pokrajini, ki ne bi bila s temi omejitvami prizadeta. To je seveda eden izmed razlogov za prepočasni gospodarski dvig. v nekaterih primerih pa so vojaške služnosti povzročile padec gospodarstva v določenem kraju.
Marsikje na Goriškem se je pripetilo, da niso tovarnarji zgradili svojih objektov ker jim ni vojaška oblast dala dovoljenja. Marsikje niso banke dale posojil za nove industrijske zgradbe, ker bi bile te m ozemlju podvrženem vojaškim služnostim; banke seveda ni-
so hotele tvegati svojega denarja. O vojaških služnostih se je precej govorilo tudi ko je izgledalo, da bodo na doberdobski planoti zgradili jedrski pospeševalnik.
Levičarske stranke so večkrat v vseh izvoljenih forumih zahtevale odpravo ali vsaj omejitev teh služnosti. Vsakokrat so njih protesti naleteli na gluha ušesa. Splošni protesti prebivalstva so končno prepričali tudi najmočnejšo stranko vladni koaliciji, ki je sicer odgovorna za vso povojno politiko italijanskih vlad, da je treba spremeniti zastarele zakone na tem področju.
V parlamentu leži več osnutkov za omejitev vojaških služnosti. Tem so sedaj dodali še osnutek poslancev in senatorjev najmočnejše stranke v državi. Javnost naše dežele upa, da bo tokrat, z združe nimi močmi, zakon prodrl. Seveda če ne bo kak državni funkcionar s preživelo mentaliteto vrgel polena med noge parlamentarcem.
in nazorno govoril o načrtu, katerega orisi so bili izobešeni po stenah konferenčne dvorane in o katerem smo pisali že v naši včerajšnji številki. Po njegovem nazornem poročilu se je razvila debata, v katero je poseglo več prisotnih.
Dr. Montagna se je pohvalno izrazil o novem načrtu, čeprav je imel še nekatere pomisleke, ki pa so mu jih razblinili ko so mu povedali, da so v vseh podrobnostih proučili načrt že posamezni primariji in da je bil potem sprejet soglasno Dr. Sanzin je tudi povedal, da so že izvedli ali pa so v gradnji dela za skupnih 1,6 milijarde lir In da bodo morali prejeti za izvedbo načrta od dežele še dve milijardi. Dr. Chlentaroli je izrazil sedanjemu upravnemu odboru želje, da bi srečno Izvedli velikopotezen načrt ln tudi župan Martina, ki je opozoril na zanimanje občinske u-prave v preteklih letih za ureditev bolnišnice v Gorici, Je ugotovil, da gre za racionalno ln radikalno pre-osnovo goričkega zdravstva.
Zaključil je odv. Devetag z ugotovitvijo, da je po sprejemu novega zdravstvenega zakona, ki predvideva še druge bolnišnice na Goriškem, morda načrt za goriško bolnišnico še preveč ambiciozen, takoj pa je dodal, da bo deželna uprava poskrbela sredstva za njegovo popolno Izvedbo, ker se je v tem smislu obvezala to so dela v polnem teku. Omenil je tudi združitev splošne bolnišnice s sosednjim sanatorijem INPS, kar bo še bolj povečalo učinkovitost združenih bolnišnic.
Po novih zakonskih predpisih morajo občine in pokrajine odobriti svoje proračune pred koncem leta. Skoro vse občine so se tega roka držale, nekoliko pozneje so proračune odobrile pokrajine ter večje občine. Nov zakon, ki je stopil v veljavo lani, je v tem pogledu zelo strog. Kontrolni odbori so dopustili določene zakasnitve ker je bilo to prvo leto aplikacije zakona.
Ponarejeni bankovci v Vidmu
V Vidmu krožijo v zadnjih dveh tednih ponarejeni bankovci po 5.000, 1.000 in tudi po 500 lir. Uslužbenci raznih bančnih zavodov so te bankovce izročili kvesturi.
Ker je Videm blizu Gorice obstaja možnost, da bi kak ponarejen bankovec prišel tudi na Goriško. Paziti je torej treba na take bankovce!
V	Tržiču kmalu debata o proračunu
Vodstvi KD in PSI sta v Tržiču odobrili proračun občine za tekoče leto. V prihodnjih dneh bodo o proračunu razpravljali v občinskem svetu.
Tržič je poleg Vidma edina občina v vsej deželi, ki ni še odobrila proračuna za leto 1971. S tem v zvezi je predsednik pokrajinskega kontrolnega odbora poslal prejšnji teden tržiškemu občinskemu svetu pismo v katerem grozi s komisarjem če ne odobrijo do 5. marca letošnjega proračuna.
Na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču so zastopniki raznih skupin protestirali proti tej grožnji s komisarjem.
V	Vidmu pa so že pričeli z de bato, predvidevajo, da jo bodo zaključili na treh sejah občinskega sveta.
OSNUTEK NAČRTA ca povečanje In popolno preuredbo splošne pokrajinske bolnišnice v Gorici. K dozidavo novega trakta se bo povečala njena zmogljivost od sedanjih 480 na 800 postelj. Poleg tega bodo temeljito preuredili tudi stari del bolnišnice, ki bo tvoril homogeno celoto ■ novim, lavodta oatotoega načeto bo stala M milijarda la od tega je ta 1,6 milijarde ie Uvedenih ali v gradnji
Sporazum za bolnišnico v Tržiču
Na včerajšnjem sestanku županov tržiškega okraja v Staranzanu so se sporazumeli za lokacijo nove o-krajne bolnišnice. Župani so izjavili, da soglašajo s tem, da se zgradi nova bolnišnica v San Polo in priporočali pospešitev priprav za gradnjo- Obenem so predlagali, naj se ne trosi več za staro bolnišnico izjemo novega paviljona.
Občinska seja v Tržiču
Na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču so obširno razpravljali o funkcionalnih avtonomija!!, ki jih je na Moščenicah dosegla uprava pa-pirnice Timavo. V posebni resoluciji so jih zavrnili in župan poslal ministru Villianesiju brzojavko v kateri naproša za sprejem posebne občinske delegacije, ki mu bo obrazložila položaj.
Na seji so tudi odobrili tri načrte za javna dela za skupnih 141 mi lijonov lir. Gre za javno razsvetlja vo, za gradnjo še ene peči za smeti in za popravilo nekaterih občinskih ulic.
• Nad vasjo Gorjani v zajpadnl Benečiji so gasilci po treh dneh naporov pogasili ogenj, ki Je divjal v gozdovih. Skoda je za 13 milijonov lir.
Vladni prispevek za šolske ambulatorije
Minister za zdravstvo je sporočil včeraj goriški federaciji PSI, da je odredil dodelitev prispevka za šol ske ambulatorije v Farri in Turja ku. V Farri bodo prejeli v ta na men en milijon, v Turjaku pa 200 tisoč lir.
Stanje snega na goriških smučiščih
Po podatkih, ki nam jih Je posredovala Goriška turistična zveza Iz Nove Gorice Je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih gori-šldh smučiščih naslednje:
Lokve: jasno, —4 stopinje, 10-20 centimetrov zmrznjenega snega, vlečnice obratujejo;
Lažna: jasno, —4 stopinje, 30 cm zmrznjenega snega^ vlečnice obratujejo;
Livek: jasno, —3 stopinje, 4—45 om »Hranjenega snega, vlečnice
obratujejo;
Orni vrh nad Idrijo: Jasno,
stopinje, 30 cm zmrznjenega snega, vlečni oe obratujejo,
DANES, 27. FEBRUARJA 1971 OB 19.30 BO V NOVOGORIŠKI DVORANI V SOLKANU
BEVKOV VEČER
V ORGANIZACIJI PRIMORSKIH ŠTUDENTOV
Sodelujeta člana Slovenskega gledališča lz Trsta Bogdana Bratuž In Stane Raztresen ter člana Primorskega dramskega gledališča lz Nove Gorice Jerica Mrzel ln Matjaž Turk. Nastopil bo tudi primorski pevski zbor Vinko Vodopivec.
Razna obvestila
Predavanje o temi »Človek proti naravi« bo imel v ponedeljek, I, marca v Gorici znani ljubitelj narave iz Ljubljane dr. France Av. čin, avtor zanimivih planinskih knjig. Predavanje bo ob 20.30 v ma-dvorani Katoliškega doma na pobudo SKAD.
Slikar PINO GIUFFRIDA is Trsta otvorl svojo razstavo danes, v soboto ob 18.30 v prostorih Cafih Teatro v Gorici. Odprta bo do 13. marca. Prikazal bo več svojih naj-novejšlh del.
VERDI: 17.00—22.00 «Le piaoevoU esperienze dl una giovane čarne-rlera», U. Jacobsan ln F. Anglavs; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO: 17.00—22.00 «Omicidio al neon per l’ispettore Tibbs», S. Poitler in B. Mc. Nolr; film Je v barvah.
MODERNISSIMO: 17.30-22.00 »Alu. to! mi ama una verglnen, V. Ven-del, G. Wlller; nemški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA: 17.15—21.30 »Festa per 11 compleanno del caro amioo Harold»i K. Nelson ln F. Combs; angleški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE: 17.00—21.30 »Lo irrlta-rono... e Sartana fece piazza pulita«, G. Garko ln W. Bogard; kf-nemaskopskl film v barvah.
Iršič
EXCELS1GR: 16,—22 «Mezzanotte d’amore», Romtaa Power ln Al Banu.
PRINCIPE: 17.30 »Sergente Flepp — U piano ribelle«, Antony Qudn ln C. Ackins; kinemaskop v barvah.
AZlcLRRO: 18.30 «11 debito verso la mogli e*, L. Buzzanca ln B. Bouchet. Barvni film.
SAN MICHELE: 18.30 «1 Llbetun-ghi», M. Martoll in U. Bayer. Dodatek slikanice.
/Voru Gorica
SOČA (Nova Gorica): «Rfo Bravo*, ameriški barvni film — ob 18, in 20.
KANAL: »Jaz ljubimec«, švedsko-danski film — ob 19.30.
SVOBODA (Šempeter): »Ali Babe In sveta krona«, francoski barvni film — ob 18. ln 20.
DESKLE: »Redford strelja brez obvestila«, ameriški barvni film — ob 19.30.
SEMPAS: «Zdravnik iz Satnt Pec-lia», zapadnonemški barvni film — ob 19.30.
RENČE: «V času charlestona«, Italijanski barvni film — oh 19.30.
PRVACINA: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici Je danes ves dan ki ponoči dežurna lekarna D’Udtae, P. S. Francesco 5, tel. 2124 .
V	TRŽIČU
Danes ves dan ln ponoči v Tržiču dežurna lekarna «Centrale« Frlts in Enneri, Trg republike It. M — tel. 72341.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri bo ▼ Gorici odprta cvstt-čarna MICHELI FERDINANDO, 1 Ul. XXIV Maggto 22, tet. 2330.

27. februar]«
NASPROTNIKI RAZPOROKE MISLIJO ZARES
Že čez mesec dni se bo začelo
zbiranje podpisov
Predsednik odbora za borbo proti ra z poroki zatrjuje, da bo zbral milijon podpisov
Kdor je mislil, da se bo Italija * uvedbo razporoke brez vetjih težav uvrstila med napredne države, ki so razporoko že davno prej uvedle, se je uštel. Zdi se, da se bo zbiranje podpisov tistih, ki so razporoki nasprotni, za referendum, o katerem že dalj časa govorijo, začelo že 22. marca. Tako vsaj pravi Gabrio Lombardi, predsednik državne zveze proti razporoki.
Kot je bilo že večkrat napisano, je za tak referendum potrebnih 500 tisoč podpisov. S predhodnimi ukrepi za zbiranje podpisov so začeli že pred kakimi dvajsetimi dnevi: v obrobne kraje so že poslali faksimile obrazcev za zbiranje podpisov, na katere se bo podpisalo po deset oseb.
na razpolago vdova nekega pravnika, v bližini kasacijskega sodišča, ki naj bi nato podpise sprejelo. Sodišču pa bodo morali oddati dokumentacijo s podpisi tri mesece po začetku zbiranja, to je 22. junija, če se bodo natančno držali predpisanega roka. Zdi se, da bi morali do takrat zbrati kakih 30 ton raznih dokumentov. V navodilih, ki so jih z obrazci poslali po raznih krajih Italije, pa piše, da morajo podpise oddati že do 31. maja, očitno zato, da bi ne prišlo do neprijetnih presenečenj. Ko bodo izpolnjeni obrazci začeli prihajati v Rim, jih bodo sproti spravljali v nekem tajnem prostoru, kajti člani zveze proti razporoki pravijo, da nočejo doživeti kakega nepredvidenega zastoja.
Sedež zveze proti razporoki je v Rimu, v treh sobah, ki jih je dala
•iimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiH
Pred proslavo 50- let niče
dabinske
Predsednik zveze Gabrio Lombardi, ki je star 58 let in profesor zgodovine rimskega prava na državni univerzi v Milanu, je prepričan, da bodo nasprotniki razporoke zmagali. Njegov smoter je, da bi zbral milijon podpisov, to je še enkrat več, kot jih je potrebnih, za to, da bi dokazal, kako so močni nasprotniki razporoke.
republiko
V Lafoinju in v Rabcu v Istri se pripravljajo na veliko slavje, ko bodo 2. in 3. marca proslavili 50-letnico «labinjske republike«. O (ilabinjski republiki«, ki je zdržala 37 dni, in sicer od 2. marca do 6. aprila 1921 in klonila le pod pritiskom italijanske vojske, smo obširneje pisali ob raznih priložnostih. Sedaj pripravljajo pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita to v organizaciji Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti znanstveno zasedanje in več stranskih manifestacij. V Labinu in bližnjem letoviškem kraju Rabcu bodo imeli dvodnevno znanstveno zasedanje o tistem burnem razdobju v življenju istrskih rudarjev pred 50 leti, nadalje bo tu priložnostna razstava in razdeljene bodo nagrade , zaslužnim ljudem za njihovo revolucionarno delovanje, za njihov delež v delavskem gibanju.
Nekateri pravijo, da bo za zbiranje podpisov potrebnih kakih 800 milijonov lir, toda tajnik zveze pravi, da jih bo za tako akcijo dovolj že 50. Lombardi, ki vsak dan dobi več desetin pisem oseb, ki mu ponujajo svoje sodelovanje, se zelo zanaša na prostovoljno delo. Upa celo, da se bodo številni notarji, ki bi po zakonu mogli zahtevati po 50.000 lir za avtentifi-kacijo vsakega podpisa, temu plačilu odrekli.
Na znanstvenem zasedanju o »labinski republiki«, na Katerem bo kakih 250 gostov, bodo govorih številni domači in tuji znanstveniki, ki bodo skušali z več plati osvetliti dogajanja v zgodnji pomladi 1921. leta o tem kaj je Istrske rudarje privedlo do tega odločnega koraka, zakaj so se uprli in kakšne so bile posledice «labinske republike« v poznejšem razvoju delavskega giba n.a
ijetos bodo tud! prvič razdelili nagrade in priznanja iz sklada ulablnske republike«, 'pravni od bor sklada bo skušal dostotoo nagraditi vse tiste, ki so sodelovali v revolucionarnem razdobju republike ln tiste, ki so po zlomu •labinske republike« ln .še posebej v času narodnoosvobodilne borbe pripomogli k razvoju delavskega gibanja in k ustvarjanju sodobiie družbe v Jugoslaviji. Nagradili bodi- še posebej zaslužne ljudi, ki so se izkazali v gospodarstvu, zdravstvu na kulturnem ln drugih p*dročj'h.
Hkrati s tem slavjem bo prišel sedaj na vrsto tudi problem obstoja Labina, tega sicer tako starega hkrati pa tako prizadetega mesteca, ki ga ne ruši le zob časa, pač pa ga spodnašajo tudi premiki terena zaradi rudnika, ki je pod njim.
m::~ -
ClOlA TAL’H O Panorama djtlia Marin« Panorain^S* 1« Marinc ^	1 vicw
s š
t
£s « '
PR (M OR Ipti * C>	tf
•8
111
v , **<
JR.iO?=Z.:T..T
MA.. M 0 Ničeč H/.K°.&.
§
S
Š-
A
JiKSdL Luci Salv«tore -8iv. lab, 1 - C.itna Taoro (8c*
TRI.BTE..3r MJO.CL.
■
TVrft'^	« o na"
UGOTOVITEV AMERIŠKIH ZDRAVNIKOV
Brizgalke za heroin prenašajo malarijo

Q.. .
..'.j..	------------
RfC,/, (O / r a! * r- r. ■> .
Slovenski fantje iz naših krajev, ki služijo vojaški rok v Kalabriji, se spominjajo svojega slovenskega lista
in nam pošiljajo tople pozdrave.
.................................................................................................................................................................iiiiimintiiiiiintiMi
NEW YORK, 26. — Ko so zdravniki v ZDA opazili, da so nekateri narkomani zboleli za malarijo, so ugotovili, da včasih to bolezen prenašajo brizgalke in igle, ki jih uživalci mamil uporabljajo za injekcije heroina. Sicer je ta pojav za sedaj omejen, vendar strokovnjaki menijo, da bi se mogel v daljšem razdobju zelo razširiti.
Že lani je bilo med ameriškimi vojaki v jugovzhodni Aziji 4000 primerov malarije pri tistih, ki se niso ravnali po predpisih posebne profilakse. Znano pa je tudi, da se vojaki, ki se vrnejo v domovino, velikokrat še naprej vdajajo mamilom. Prav zaradi tega bi se mogla malarija vedno bolj širiti. Do okužbe pride največkrat tako, da se zdrav in za malarijo bolan narkoman poslužujeta iste brizgalke za injekcije heroina. Po podatkih dr. Myrona G. Sculza, ki
Drugi pripadniki zveze so mnenja, da bo prišlo do večjih stroškov kasneje, to je od 15. aprila do 15. junija, ko naj bi vsi Italijani morali glasovali za ali proti zakonu Fortuna — Baslini, če bo nasprotnikom razporoke uspelo zbrati dovolj podpisov. Tako misli tudi Luigi Gedda, voditelj organizacije »Comitati civici», ki poudarki «Zbiranje podpisov bo brez kakih večjih zunanjih manifestacij, da bi se izognili vsakršni politični špekulaciji. To bi moral biti le dokaz omikanosti.*
Zdi se, da bodo organizirali le nekaj »obveščevalnih uradov* in skupin za »ideološko propagando*, ki naj bi na svojih konferencah govorile o enotnosti družine. Nekega demokristjanskega župana so le s težavo odvrnili od namere, da bi peljal vse vaščane v sprevodu pred notarja z godbo in praporom na čelu...
Večino organizacijskih odgovornosti bodo morali sprejeti na svoje rame člani organizacije »Co-mitati civici*. Pokrajinski voditelji so i ta namen že vnaprej rezervirali prostor za svoje podpise. Ligurija je n.pr. zagotovila prispevek 55 tisoč podpiso ’ (33 tisoč že iz same Genove in okolice) in Kalabrija 50 tisoč. V Rimu upajo, da bodo zbrali 100 tisoč podpisov.
Pomembno spodbudo so baje dali škofi:	predsedniški svet italijan-
ske škofovske konference, ki je bila v Rimu od 3. do 5. februarja, je seveda bil odločno na strani nasprotnikov razporoke Strinjal se je namreč s tem, da izvršijo izredno ugotavljanje ljudskega mnenja o zakonu Fortuna — Baslini, v smislu, da »omikanega in de mokratičnega primerjanja mnenj o načelih in vrednotah družine ni nikakor mogoče zamenjavati z versko bitko*.
S tem so se tudi italijanski škofje rešiji obtožbe, ki so jo mnogi na njihov račun izrekli po zborovanju lani novembra, to je, da želijo italijanski škofje, glede de-j likatnega problema o referendumu, biti neangažirani.
TONE SVETINA
V H ASA
PR«* KNJIGA
KER JE DOLGOLASIH OPOREČNIKOV IZ LETA V LETO VEC...
Zabodnonemški vojaki smejo nositi do ramen dolge lase
Po dolgih razpravah je obveljalo mnenje, da je treba popustiti Kako se nad dolgolasci maščujejo pristaši «stare, resne vojske»
V rimskem parlamentu so pred dnevi razpravljali o tistih italijanskih vojaških obveznikih, ki nočejo služiti vojske. Qre za tako imenovane »obiettori di coscien-ki bodo odslej služili neko-
za*,
lase, kolikor jih zahtevajo vojaki z dolgimi lasmi.
Ne le neposrednim vojaškim
liko dlje kot ostali vojaki, ki pa ne bodo primorani nositi orožja. Skoraj v istem času, ko so se v Rimu ubadali s tem vojaškim vprašanjem, so se tudi v Bonnu in v vsej Zahodni Nemčiji ukvarjali z nekim podobnim vojaškim vprašanjem. Rekli smo podobnim, pa čeprav ne gre za tako resno zadevo. Od srede tega meseca kakih 30.000 zahodnonemških vojakov nosi posebno mrežico za lase, mrežico, ki so jo dobili iz vojaških skladišč, kot bi šlo za čevlje, vojaško suknjo, puško in ostalo opremo. Vojaške oblasti so namreč dovolile, da more nemški vojak nositi do ramen dolge lase, da pa jih mora zviti v mrežico, kadar si mora nadeti čelado. Če pomislimo na staro prusko vojaško disciplino, če pomislimo na nemške vojake iz druge svetovne vojne, se zdi skoraj neverjetno, da si more vojak iste vojske privoščiti danes »razkošje*, da se ravna po modi. Zato je tudi razumljivo, da sklep, ki je odobril nošnjo dolgih las, ni bil sprejet nalahko. Mesece in mesece so šefi zahodnonemške vojske in tudi politiki razmišljali, nato pa so polnih deset dni podrobno pripravljali »reformatorsko* potezo na posebnem tajnem posvetovanju, ki so ga sklicali na obrambnem ministrstvu. Končno je najvišji oficir generalni inšpektor Ul-rich de Mesier objavil »senzacionalni* sklep »o vojaški frizuri in bradi*.
Vsem enotam in vsem vojaškim garnizonom po vsej Zahodni Nemčiji so s teleprinterjem razposlali nova navodila na temelju »ugotovitve*, da »Bundesvvehr ne more glede svoje zunanjosti ostati neobčutljiv do obstoječega razvoja splošnega okusa*, kot je rečeno v uvodu. Seveda gre za »okus* mladih ljudi, ki že dalj časa posnemajo Beatlese in zato negujejo dolge lase.
Zadeva je bila tako pomembna, da se je z njo moral ukvarjati sam obrambni minister socialni demokrat Helmut Schmith, ki je tudi podpisal »katalog* o dolžini las ter o tem, kako mora vojaško skladišče poskrbeti za mrežice za
enotam in njihovim poveljstvom, pač pa tudi vsem zainteresiranim profesionalcem, kot na primer fotografom, časnikarjem itd. so bile dane na razpolago fotografije, ki prikazujejo posodobljeni »profil* zahodnonemških dolgolasih vojakov. Vsi ti so dobili štiri fotografije: na prvi fotografiji je
iiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiiiitiitiiiiiiiiumiiiHuiiiiiii*'*
Tradicionalna
bitka
Perujcev
LIMA, 26. — Vsako leto dive kmečki skupnosti okraja Cuzco v Peruju, to je 1300 km jugovzhodno od Lime, priredita bitko za osvojitev mladih deklet. To je že tradicionalni boj, ki izhaja iz starodavnih časov.
Letos se je boja med skupno-stima Chumbivllcas ln Canas u-deležito približno 2000 kmetov, ki so se diva dni bojevali na pobočju neke gore, ne da bi mogle oblasti, kot se je že dogajalo vsako leto doslej, preprečiti spopada. Kmetje se v boju poslužujejo grčastih gorjač, kamnov m prač, dokler se ena od obeh skupnosti ne umakne z bojišča.
Boj se je letos končal z re zultatom: trije mrtvi in dvajset ranjenih. Zmagovalci so si, Kot je že navada, priborili pravico, da si razdelijo dekleta premagancev. Značilno je, da kmetje ne žalujejo za tistimi, ki so u-rnrii v takem boju, ker so uver jeni, da bo prelita kri namakala zemljo in pripomogla k temu, da bo pokrajina rodovitnejša
Ob koncu bitke se zaslišijo vesele pesmi, ki povzdigujejo Krepost zmagovalcev. Tl odpeljejo s seboj dekleta in živijo z njimi teden dni. Po tem roku se marajo odločiti, če Jih sprejmejo k sebi ali jilh vrnejo za plačilo. Nekaj dni kasneje pa pripadniki obeh skupnosti priredijo prijateljsko srečanje, na katentn obvestijo vse o novih porokah O-stali bodo v prijateljskem razpoloženju do naslednjega leta, ko bo zopet čas za bitko.
prikazan zahodnonemški rekrut s čelado na glavi, izpod katere se kažejo »štrene* las, ki gredo preko ovratnika. To je »zgled*, kako naj bi član Bundeswehra ne stopil na ulico. Na drugi sliki je isti vojak, ko si nadeva mrežo za lase. Na tretji sliki je vojak z dolgimi lasmi, zavitimi v mrežico. Četrta slika pa prikazuje vojaka s čelado na glavi in brez »štrene* las, kar pomeni, da ima svoje dolge lase zvite v mrežici pod čelado. V takšnem stanju more vojak tako na vajo, kot tudi na paradno prireditev, ne da bi se spravljal v nevarnost, da se mu kaj pripeti.
In vendar ne gre vse tako gladko. Preden vojaku dovolijo, da si pusti dolge lase, mora dokazati, da ga ne ovirajo pri natikanju plinske maske. To velja za tiste vojake, ki hočejo imeti zelo dolge lase. Če si pa vojak pusti lase le do ovratnika, ni obvezno, da nosi mrežico. To preverja dežurni častnik, ki meri vojaku dolžino las in odloc , ali sme na ulico brez mrežice ali si mora mrežico natakniti. Brž ko seže dolžina las čez rob ovratnika, je mrežica obvezna.
Samo ob sebi je razumljivo, da je ta zadeva povzročila precej živahno polemiko. Nekdo se je v zvezi s tem vprašal, aii ni to tako smešno, da bi se človek razjokal. Drugi menijo, da Zahodni Nemčiji danes ne manjka drugega kot to, da bi vojake oblekli v iruksi plašče, jim iali lak za nohte in še rdečilo za ustnice, ker da bi nato pred njimi zbežala sleherna vojska. Nekdo drug se spet norčuje, da imajo dolgi lasje to prednost, ker da se bo »sovražnik — pa naj bo ta ali oni — valjal od smeha, ko bo videl nemškega vojaka*.
Vtem ko se »civilisti* šalijo na račun vojakov z dolgimi lasmi na bolj ali manj posrečen način, se drugi lotevajo tega problema vse drugače. Poborniki »stare, resne in slavne* kratkolase nemške vojske so proti vsakemu popuščanju dolgolascem. In ni redek primer, da pristaši kratkih las ostrižejo dolgolasce do kože. To se dogaja v vojašnicah ponoči. Neki podčastnik, ki mu je bilo veliko do stare kratkolase nemške vojske, ki pa ni mogel nič proti vojakom z dolgimi lasmi, je šel v skrajnost in si kupil razkošno lasuljo.
s katero se sedaj pojavlja tako pred svojimi vojaki kot tudi pred častniki.
Zakaj pa je zahodnonemška vojaška oblast pravzaprav pristala na dolge lase v vojski? Ni samo Nemčija tista, kjer si precejšen odstotek mladih ljudi pusti rasti dolge lase in brado. To je zelo razširjen pojav po vsem svetu. V Zahodni Nemčiji pa so se vojaške oblasti znašle pred drugim problemom: samo v lanskem letu je kar 19.000 vojaških obveznikov zahtevalo oprostitev služenja vojske iz — političnih razlogov, prvenstveno zaradi tega, ker so pristaši miru in proti vsakemu militarizmu. V Italiji sp taki ljudje znani kot »obiettori di coscien-za*. Iz tega izhaja, da imamo tudi v Zahodni Nemčiji veliko, celo več nasprotnikov vojske in orožja kot jih imamo pri nas. In ti zahodnonemški operečniki izražajo svoje nasprotovanje militarizmu tudi s tem, da si puščajo dolge lase in brado.
Ker se število »upornikov* naglo veča in ker je vedno manj tistih, ki bi bili pripravljeni služiti vojsko, so se v vodstvu zahodnonemške vojske odločili za to popuščanje. Še več, da bi vojski dali kar se da privlačen videz, začenjajo v posameznih enotah uvajati jazzovske orkestre in tudi plese in zabave v vojašnicah, na katere smejo priti tudi civilisti. Če pomislimo na nekdanjo togost nemških vojaških krogov, vidimo, da se v Zahodni Nemčiji vendarle nekaj premika. Tudi v sami vojski.
deluje v »Središču za nadzorovanje bolezni* v Atlanti, je znanih le osem uradno zabeleženih primerov okužbe med narkomani, in sicer v Kaliforniji in v Severni Čarobni. Zdravniške oblasti pa menijo, da je takih okužb več, kajti za malarijo zbolele osebe največkrat nočejo povedati pravega vzroka okužbe.
Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo. da bi se mogla malarija med narkomani zelo razširiti. Vsi tisti namreč, ki uživajo heroin s tem, da si dozo mamila vbrizgajo v žile, se nekako čutijo sokrivi in si na skritem pomagajo. Poleg tega pa so med osmimi primeri okužbe, ki so jih omenih, tudi civilisti, ki niso nikob odšb iz Združenih držav, to pa pomeni, da se pojav ni omejil le na vojsko.
Kot je znano, prenaša klice malarije komar anofeles, ki ga še vedno nahajamo v nekaterih krajih ZDA. Čeprav so v Ameriki to bolezen v glavnem zatrti, bi ponovna razširitev bolezni zaradi okužbe z brizgalkami, pomenila lahko vebko nevarnost, prav zaradi tega, ker bi jo bilo težko omejiti, če bi bolniki ne hoteli povedati izvora okužbe.
Problem ni novost. Že pred drugo svetovno vojno je dr. Milton Helpern, ki je sedaj ravnatelj zdravstvenih laboratorijev v New Yorku odkril epidemijo malarije med narkomani, ki so se posluževali istih brizgalk. Tedaj pa so
Proizvodnja
elektrike
v Sovjetski zven
Ko smo pred nedavnim ■*^ nekaj podatkov o predlogu P*, nega načrta za gospodarski ^ Sovjetske zveze, smo rekli. ^ SZ leta 1975 razpolagala s 1070 milijard kWh električne gije, s čimer da se b0 ^ Lee zveza povzpela na vrn glede proizvodnje električne
gije na svetu. Kakor P<>r, „ ,veja cija Novosti, je Sovjetska* v lanskem letu proizvedla ^ jard kWh elektrike, kar je vet so skupno imele električne . gije v istem letu Vebka Bn nj. Francija, Zahodna NemčijaJ11^
lija, kar je nekaj nad^OOOj^
električne energije na P®*”"- p ga prebivalca Sovjetske *vc■ ■ je vsekakor precejšnja k ^ čeprav je Sovjetska zveza s . no za Švedsko. Švico in ne ^
mi drugimi državami, kar se proizvodnje in porabe ^j.
na posameznega
valca na leto. Če pa uPosv:^0,
energije
razvoj zadnjih let, bomo f da bi znala Sovjetska
razmeroma kratkem času morda celo prehiteti marš bolj razvito deželo. O tern n ^ ^ pričujejo naslednji podatki; \ 1969 so v Sovjetski zveaJrale, obratovati hidro in termo c a(j. ki so dale v prvem letu . vanja 51 milijard kWh e| to se pravi, da se je Prol u po-
»T nnnm camPltl ie - A
elektrike v enem samem večala za obilnih 50
Če vrhu tega upoštevamo da je Sovjetska zveza _ fileta proizvedla v celoti w. £ jard kWh, to se pravi, če ^ oktobrske revolucije do ko® ^
razširjenje te bolezni preprečili sami izdelovalci in razpečevalci mamil, ki so začeli dodajati dozi mamila tudi dozo kinina.
Brez
komentarja...
Demokristjanski poslanec Guido Bernardi je naslovit na parlament vprašanje o kriterijih, ki odločajo pri izbiri del v državni galeriji za moderno umetnost v Rimu. Poslanec trdi namreč, da je izvedel, da državna galerija prikazuje ganjenemu italijanskemu občinstvu konservne škatlice z zalepko, na kateri je napis «u-metnikov drek» s podpisom Piera Manzonija.
Poslanec Bernardi piše. da bi ničesar ne imel pripomniti k izbirnim kriterijem, ki so vodili gospo Palmo Bucareili, voditeljico galerije, če bi razstavljeni izdelki res bili sad svobodne ustvarjalnosti omenjene osebe.
Ker pa je razstavljena snov, četudi je zaprta v škatlah, zato da ustreza higienskim vorman, obvezen sad tnormalne prebave», poslanec vprašuje:
1.	katera zagotovila ima občinstvo, da je delo res pristno umetnikovo;
2.	ker je bil poslanec doslej prepričan, čeprav morda zmotno, da je taka umetniška stvaritev, ki jo gospod Piero Manzoni tako vrednoti in ki jo gospa Bucareili tako povzdiguje, vsakodnevni proizvod vsega človeštva, vprašuje, ali ni primemo, da bi tako umet-
ge svetovne vojne ustvaril*;	*
........ kolikor jih je usP -
ljivosti, kolikor jih je .“-jg si sedaj v letu dni, P°men’,’ i;nrf
možnosti sovjetskega n,L if
Za konec ^
razvoja velikanske.
naslednji podatek. V
lanske®1
1970.
tu, to se pravi v letu 13‘“Lj# Sovjetski zvezi montirali ge jev v termičnih in hidrocen ^ za skupno 12,2 milijona p je enako vsem zmogljivpstl^ t iikor so jih v Sovjetski t ^ stvarili do leta 1946, to se da so v enem letu ustvariu ljivosti, kolikor so jih v
1J1VU5U, tvUlJKUI SU J1‘*	’ UQ I®
zvezi ustvarili pred °kt°b^
volucijo in po njej vse i
PREJELI SMC'
KOLEDAR GORIŠKE
r' io7l I*
VE DRUŽBE ZA LETO tisnila tiskarna Budin v jj.
Hubert Močnik: SPOMINI ^ KUSTVA. Izdala Goriška jeva družba. Gorica l®71' .gj
F. H. Achermann: GOBAMI ^ Izdala Goriška Mohorje® ba. Gorica 1971.	9
Vinko Beličič: MED dala Goriška Mohorjeva Gorica 1971.	p{J
Lio Bettin: VAmOCRtfj&ffl/ MOVIMENTO STUDENl^g^ Ed. Agenzia 70, Padova "
Elio Franzin: LONGO CON^V GLIATTI. Ed. Agenzia va — Roma 1970.	'
L’ARTIGIANATO DEL ^ $ VENEZIA GIULIA. R1V1S l’ESA. Dicembre 1970. j
POLITICA ESTERA. commenti, studi, notiz> menti. Roma — Milan®-
1971-	J
nost kar najbolj razširili.
bolj diskretni. Skušajte **
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Če sprejmete neki program, naj bo natančno določen. Koristno bo, če posvetite nekaj časa tudi razvedrilu.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bolj se posvetite poglavitnim vprašanjem, vse ostalo se bo rešilo samo od sebe. Prišlo bo do spora * nekaterimi mlajšimi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Osebe, ki se ukvarjajo z umetnostjo, danes ne bodo dosegle uspehov. Prijeten večer v krogu družine.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Možnosti za uspeh na poklicnem področju ne bo veliko. Dan Je primeren za daljši izlet.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Če bo-
HOROSKOP
jati tudJ z dobrim čtlvoM1- ^ STRELEC (od 22. 11. 0° .
ste stopili po novi poti, se vam lahko zgodi, da zgrešite. Mimo obdobje glede srčnih zadev.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Mobilizirajte svoje sile ln gotovi boste, da niso tako neznatne, živčna napetost zaradi zlobnosti drugih.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Med poslovnimi razgovori pazite, da ne pozabite na svoj poglavitni cilj. Na čustvenem področju manjša napetost.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V svojem poslovanju bodite
Izvrstne zamisli pri vseh. kvarjajo s trgovino. „ ji \ KOZOROG (od 21. 12- c%ij' če boste v času sprejeli ^ govomost, bo to samo v gp Ne navdušujte se za h0*0	.
ki tega ni vredna. . j9. j.
VODNAR (od 21. L 60Jp \ Deležni boste kritik lD k do spora. Bodite odločneJ3* deva neko pravično stv®®-, > flf RIBI (od 20. 2. do 20-V bajte se malomarnosti. ^or po nepotrebnem opravil®^ ^ ga dela Neko pismo vaj® krilo pravo vrednost P®1'
__________
Zakaj? Tisti jih je pripeljal, ld so mu dali lačnemu Jesti in se je prezebel grel ob njihovi peči. če bd bored pravočasno odkrili to kačo med seboj, bd bili še živi in dve domačiji bi bili še vedno naše zavetje.«
Primož je molčal in gledal na tla, kjer so mravlje obvladale hrošča. Vse črno se jih je zgnetlo okoli njega. NI se več brani’. lezle so druga čez drugo. Od drobnih ugrizov otrpel brošček je bil raztrgan. Z vztrajnimi sunki so ga mravlje vlekle skozi suha stebelca naravnost v mravljišče.
«še nekaj v premislek. Mnogo žrtev imamo po svoji lastni neumnosti. Nam pa je za človeka največ. Mi se borimo zato, da ostanemo živi.«
Kot bi se zdramil, je Primož dejal: «To se pravi, da ne
smemo nikomur zaupati.«	.... lllv.
«Ne! Zaupati moramo! Toda vedeti, komu. Ljudi, kd Jih vodimo, je treba spoznati in jih zaščititi.«
«Dobro,» je rekel Primož, ((premislil bom vse, kar sd povedal. C tem še nisem razmišljal dovolj. Ce bom opazil kakšno posebnost, tl pridem povedat!«
Gcrazd se mu je nasmehnil. »Videl boš sam. Prav Je. Razmisli' Z nami je večkrat tako: skočimo, kadar pade šiba na hrbet, namesto da bi skočili takrat, ko se dviguje. Drugič se pomeniva več. Samo niti besedice o tem, kar sva govorila!«
sijaj nisem baba,« je užaljeno dejal Primož.
«Ne zato,« je odvrnil komisar. «Na splošno nismo dovolj previdni. Tajnost je potrebna prav tako kakor kruh in strelivo. Preveč govorimo o naših načrtih. Povedal ti bom prigodo, ki sem sd Jo zapomnil iz neke knjige. V duplu sredi gozda je živela stara sova. Cim bolj Je molčala, tem manj je govorila. In čim manj je govorila, tem bolj je molčala. Zato je v gozdu, kjer je bilo mnogo nevarnih živali, ta ptica lahko postala stara in modra. To sd lahko zapišeš v dnevnik!«
«Dnevnik?» je začuden in jezen oporekel mitraljezec.
«No, mimogrede. Prišli so me opozorit, da pdšeš dnevnik, kar je v naših enotah, glede na možnost, da pade Nemcem v roke, prepovedano.«
«Kdo kvasi neumnosti? Prosim te, povej mil Izstrelil bi mu ta pas nabojev v trebuh.«
«Ne bom ti povedal. Je eden takih, ki se boji pametne J ših od sebe. Taldh pa je mnogo. NI dolgo tega, ko je predlagal, da bi študenta, ki ga dobro poznaš in ld je prišel s kravato v partizane, ustrelil. Osumil ga je, da Je zavoljo kravate buržuj in zavoljo buržuja vohun.«
Primož mu Je razložil, da ne piše dnevnika, da so to le Izpiski iz Manca in Lenina, včasih pa kakšna razpoloženja, bežni vtisi in misli, nobenih imen, ne ljudi In ne krajev.
Gorazd ga je potolažil. ((Neumnih informacij od neumnih ljudi nikoli ne zmanjka. Zato sem izbral tebe.«
Komisar je vstal, se nasmehnil in mu krepko stisnil roko Potem je vrgel šmajser čez rame ln se napotil s počasnim korakom po stezi v pobočje.
«Ta človek Je pošten in razsoden,« sd Je dejal Primož, ko se Je z mitraljezom prek hrbta spuščal po griču navzdol. Prvi stik z obveščevalnim delom mu je zdramil nešteto misli in predsodkov, ld se jih nd mogel otresti. Nehote je pomislil, kako je, če obveščajo omejeni ljudje ali lumpi. Ko je zavil mimo štaba v hrib, na pot, ki Je vodila v četo, Je srečal namestnika bataljonskega komandanta Fazana. Kmečki sin v lakiranih škornjih, opasan in prepasan z Jermeni podolž in počez kakor jahalni konj, v zlikani uniformi laškega oficirja, ki sl jo je priboril na PolagjatoMU ob italijanskem propadu.
Hodil je vzravnano In važno kot človek, ld se zaveda svoje vloge v pomembnem času. Mladostni obraz mu Je sijal od zdravja. Ko mu je prihajal nasproti, sl ga Je Primož ogledal z drobcem pomilovanja. Ob srečanju Je dvignil pest v pozdrav in dobil malomaren odgovor. Bil je že mimo njega, ko se je Fazan nenadoma ustavil In ga poklical.
«Hej, ti, študent! Kaj paradiraš tod z mitraljezom? Nisi v zasedi!?«
»Kakor vidiš, sem tu!«
«Po čigavem ukazu?«
«Po nalogu partije, če nimaš nič proti?«
«Seveda imam. Stopi no sem, šel boš z menoj v štab! Nekaj se moram pomeniti s teboj.«
Primož je okleval, potem pa se Je odločil, da bo požrl jezo ln se obrnil. Molčala sta vse do štaba, ki je bil v neki hiši pod hribom.
«Oddal boš pištolo!« Je dejal kar naravnost, takoj ko sta vstopila. «To Je vse, kar se moram pomeniti s teboj!«
Pogled mu Je obvisel na toku s pištolo za Primoževim pasom, ln pomislil Je na novo bataljonsko bolničarko Miro, ki mu Je s svojim mičnim ozadjem v Jahalnih hlačah vzburjala kri in se mu zapeljivo nasmihala. Plesala Je z njim na mitingih do onemoglosti. Obljubil ji Je pdštolo, o kateri Je neprestano sanjala.
Primož je presenečen osupnil in kri mu Je udarila v glavo.
((Pištole ne dam,« je odsekal.
Fazan Je bil bolj presenečen nad Primoževim zaničljivim Izrazom kot zaradi odklonitve.
«GleJ ga no, ali veš kaj Je nalog člana bataljonskega štaba? Orožje rabimo za nekega funkcionarja,« Je dejal Fazan trdo in zasmehljivo, kot da mitraljezčevega odpora ne bi Jemal resno, In sd potisnil titovko na stran. Izzivalno se Je razkoračil pred mitraljezcem z rokami v žepu.
«Kaj me briga. Ce hoče Imeti pdštolo, naj ubije Nemca in mu Jo vzame, kot sem mu Jo Jaz. Dovolj Je »e Nemcev ln tudi pištol imajo še dosti.« Je odvrnil Primož togotno.
«He, ti si predrzen študent! Misliš, da si v šolah pojedel
vso pamet z veliko žlico! Tega ne veš, da je orožj0'^ sovražniku, last vse vojske in ga razdelimo po P°tr
vztr »J*1
Tega ne piše v knjigah?«
»Nič me ne briga. Ne dam Je!« Je Primož svojem.
Fazan se Je zresnil ln začel podrhtevati z eno	-
Je delal vedno, kadar se ga Je lotila Jeza. PrlmO*^
njegovo nemoč in hitro dojel, da zna ta človek biti tu če naleti na nepričakovan odpor. Zaničljivo Je sp*®11 ^ ^ v in se obrnil k štabnemu pisarju, ki je bled in skljufeI1 pl ~ med papirji opazoval, kaj bo iz tega nastalo. Tudi ^ ^ pištolo, ld je visela mitraljezcu za pasom.	]oi r ^
»Pisar,« Je težko dahnil Fazan, »napiši fantu 091 da odda pištolo!«
»Razumem, tovariš namestnik!« Pisar se Je vzrav®3M vzmet, umo vtaknil papir v pisalni stroj in	8
Klepal Je črko za črko, počasi, kot bi presita	F
zrnje. Primož Je s pomilovanjem opazoval bledoli#® zadevnost.
»Zaman piše. Ne dam vam pištole!«	j
Zdaj Je bilo Fazanu dovolj. Pobesnelo Je	V
»Stoj mimo, če govoriš s članom bataljon*1®"	’
Ali smo vojska ali gasilci? Dal te bom razoro®1 ’ zapreti! Tudi Šarca ti bomo vzeli!« je vpil in nor0* ,
«Pisar, pokliči dežurnega ln dva borca, da ga r ?’
Primož se Je zavedel, da gre zares Oči so se
zalesketale. Srh strahu Je spreletel Fazana, ko Je
se zganile fantove roke in Je cev Šarca zaplesala P° trebuhu. Bliskovito Je napel vzmet in prst mu j® petdinu.	J S
»Padel boš prerešetan, preden bom razorožei®	v
Fazan Je obstal kot človek pred kačo, ki 9» Ji ne more umakniti. Podrhteval Je z obema nogftPv od strahu, ker Je vedel, da besede niso bile vržen«
Da	__J —_____IM*-____X A J sli  	A 4« tjjCP* J
Po sobi se Je redila mučna tišina, v katero Je na steni
V veri so ae oglasili koraki ln vrata so se s1
[
K


ft S
s
*
't
v,
K.
A
^'MORSKI
DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
27. februarja 1971
DOMAČI ŠPORT
danes
Sobota- 27. februarja 1971
ODBOJKA
B LIGA
!i5 ,v Veroni
,,,on' — Bor
^A C LIGA
21.15
Im ™
v Biljah, občinska telovadnica
Gritti
košarka
OtiKl
15.3(1
L v Trstu, Ul. Caravaggio
" Polet
NOGOMET
žitniki
K
(Prijateljska tekma)
v Bazovici
Primorec
JUTRI
28. februarja 1971
SMUČANJE
SLOv- ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
Q.0q
Owv.Trbižu, pri Sv. Antonu
Wnil'ra SPDT * * *
nogomet
, AMATERSKA UGA ySV
^ Percoto
! Amatersk
'50n
C;8 PTk.u
— 5. Anna
!' AMATER
’5.00
A UGA
SKA UGA
Ver Padri4a.h
c — Union
'Ooo
Wn. V Nabrežini
"" Vesna B
'l.OO	*	*	•
" — Roianese '5.00 T *	*	*
Trstu, Sv. Alojzij ~~ Zarja '5.00	*	*	*
% na ^Piinah ~~ Olimpija 5.00	’	*	*
lt(g J' Bazovici
Tibertas Prosek
'5.0o	*	*	*
^ovodnjah
ni% — Sudest u	*	*	*
PRVENSTVO
"■ 5ovodnje
*i* Majniško prvenstvo
{Vi,VfllP«dričah
Gaia
s,S	~ 5':».
Ul- F|avia
v»*na * * *
°0*OJKA

a
UGA
C* •
II^ V C
" 5pin?rrari v a — Sokol
rjo v t * * *
»jt ^ r*to, 5tac)jor, ,■) rnai»
It, CAAM Gallleo
(St ’ * *
^ Lstu. stadion «1. maj»
Bor
k	* * *
%A
CD i,ga
N lrjfu, stadion «1. maj*
'0rriana
KOŠARKA
PRED JUTRIŠNJIMI TEKMAMI
Borovci se vračajo v zadovoljivo formo
D LIGA
Po nedeljskem važnem uspehu proti Castelfranču Venetu bodo jutri Borovi člani gostovali v Gorici, kjer se bodo spoprijeli s peterko Dukcevicha. Goričani so v nedeljo klonili proti moštvu Malobbia Thie-ne z boro razliko dveh točk (44:46). Na lestvici pa je njihov položaj vse prej kot razveseljiv, tako da bodo jutri igralci Dukcevicha dali vse od sebe, da bi našim košarkarjem prekrižali račune.
Naloga borovcev je torej težka. Na srečo pa se ekipa počasi, a enakomerno, zopet vrača v zadovoljivo formo. Na zadnjih temingih so v bistvu vsi košarkarji pokazali dobro telesno pripravljenost in so bili dokaj točni pri metanju na koš. Med njimi vlada zato optimizem, ki pa ni podcenjevanje nasprotnika.
Bor bo nastopil z običajno postavo, in sicer: 5 Zavadlal, 7 Fabjan, 8 Rudes, 9 Lakovič, 10 Starc, 12 Sirk, 13 Kralj, 15 Ambrožič, 16 Per-tot, 18 Vatler Hrvatič.
Tekma Dukcevich ■ Bor bo jutri, ob 11. uri, v telovadnici na Cam pagnuzzi v Gorici.
JUTRIŠNJE KOLO
Friulana UD - Siloplast
Thiene - Pro Pace PD
Treviso — Zuccheri BO
Castelfranco - San Donš
Dukcevich GO - Bor (11.00)
Italcantieri - Don Bosco RO
NARAŠČAJNIKI
V naraščajniškem prvenstvu bodo jutri odigrali še zadnjo zaostalo tekmo, nato pa se bo prvenstvo u-radno končalo. Kot je znano, je prvo mesto zasedla ekipa Lloyd Adria-tico A.
Jutri pa se bosta v zaostali tekmi pomerila Bor in Italsider. Borovci resno računajo na zmago.. Za to tekmo so se tudi vestno pripravili in večina igralcev je pokazala, da je v dobri formi.
Borova postava: Barazzutti, Franeta, Kosmina, Nadliš^k, Kalc, Vu-kotič, Žetko, Umek, Koren.
Tekma Bor - Italsider bo jutri, na odprtem igrišču »Prvi maj*, ob 10 uri.
DEČKI
Danes ob 15.30 se bosta v telovadnici v Ulici Caravaggio spoprijeli peterki Bora in Poleta. Bor bo nastopil s prvo ekipo dečkov, medtem ko bodo poletovci igrali s postajo, ki bo prihodnjo sezona: zastopala društvo v naraščajniškem prvenstvu. Gotovo bo to srečanje za obe peterki. korjstjip, predvsem pa za borovce, ki bodo tako igrali proti res kakovostnemu nasprotniku pred prvenstvom dečkov, Id se bo začelo morda že prihodnjo nedeljo, 7. marca.
Postavi:
BOR: Klobas, Colja, Košuta, Vatovec, Peter Žerjal, Ražem, Bertok, Radetič, Sancin.
POLET:	Gantar, Kraus, Starc,
Guštin, Dolenc, Košuta, Rauber in Vremec.
MINIBASKET
Kljub temu, da je že znan fina list v minibasketu za kategorijo najmlajših, pa se to prvenstvo na daljuje. Kot je znano, je v finalni
PRVENSTVO MLADINK
09.00	v Trstu, šola Bergamas
OMA — Primorec * * *
10.00	v Trstu, šola Bergamas Primorec — Zarja
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.00	v Gorici, na Rojcah
Dukcevich — Bor
* «r *
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, stadion «1. mai*
Bor — Italsider
tekmi Inter 1904 premagal Bor z 22:15. Inter 1904 je torej najmočnejše moštvo v Trstu, borovci so drugi.
To je seveda dokajšen uspeh za našo »mlado* košarko. Zaslugo za to ima v največji meni trener Rudes, ki je požrtvovalno učil te mlade košarkarje. Zahvala pa gre tudi ŠD Polet. Ta je dal Boru na razpolago tri svoje najmočnejše košarkarje, ki so v odločilni meri pripomogli, da se je ta »združena ekipa* tako visoko uvrstila. Najboljši igralec turnirja je bil namreč prav Valter Sosič, poletovec, ki je presenetil zaradi telesne moči in da bre tehnike. Tega igralca je »ustvaril* trener Tavčar, ki o Valterju pravi takole: »Sosič je najboljši dokaz, da se lahko najmlajšim, poleg pristne športne zabave, nudi tudi tehnično znanje, kajti prav otroci z neverjetno lahkoto dojemajo tisto, česar, ko so starejši, ne morejo dojeta. In prav po tej poti bi morah uvajati našo košarko. Začeti pri najmlajših. Žal pa za to ni dovolj trenerjev.*
b. 1.
OLIMPIJSKE VESTI
Willi Daume, predsednik organizacijskega odbora prihodnjih letnih olimpijskih iger v MUnchnu je izjavil, da gradnja stadionov, športnih dvoran, olimpijskega naselja, tekmovališč in drugih naprav, ki sodijo k olimpijskim igram, napreduje hitreje, kot so predvidevali.
Daume je tudi izrazil mnenje, da bo igre v MUnchnu obiskalo nad 2 milijona gledalcev, od katerih jih bo vsaj poldrugi milijon prišlo iz tujih držav.
Olimpijski stadion, kjer se bodo odvijala atletska tekmovanja, so že dokončali do treh četrtin. Na tribunah tega objekta bo prostora za 30 tisoč gledalcev. Dokončujejo pa tudi že ostalih sedem stadionov ter dvoran za kolesarstvo, plavanje, dvoranske športe itd.
§ v
A^
$ ^ —
j i^j^^dant Je stopil v sobo, visok, temnolas, veder Jn f j ^^čudeno se je ozrl po obeh. Primož je zavaroval j kSii^n Povesil cev mitraljeza miroljubno k telesu. Val ,„ga Pesa Je bil mimo, in zdaj so mu v notranjosti
ki
SPDT sporoča, da je do danes zvečer, v Tržaški knjigarni na razpolago tekmovalcem ciklosti-lirana pola s končnim pravilnikom, z obvestili, startnim vrstnim redom itd. Priporočamo posebno predstavnikom društev, da polo dvignejo, ker bo na dan tekmovanja v veliko pomoč.
MOŠKA B LIGA
V sedmem povratnem kolu moške B lige čaka šesterko Bora dokaj težko gostovanje v Veroni, kjer bo nastopila proti Ferroniju. Ta ekipa trdno sedi na sredini lestvice in predstavlja eno največjih presenečenj letošnjega prvenstva, saj je še lani nastopala v C ligi. Ker nima z lestvico nobenih težav, igra mimo in sproščeno, kar je že samo na sebi jamstvo za dobro igro. Poleg tega bi bila za moštvo Ferro-nija morebitna drevišnja zmaga ned Borom velikega prestižnega pomena, obenem pa bi bila to fud: oddolžite v za poraz s 3:0, ki ga je doživelo v Trstu v tekmi z Borom. Da bo Ferroni za «plave» izredno trd oreh pove tudi dejstvo, da je to moštvo pred dvema koloma iztrgalo set Petrarci, s katero se je boril povsem enakopravno, kar je doslej uspelo le našim igralcem.
Kot torej vse kaže, časa borovce drevi težka bitka za osvojitev obeh točk. Tokrat pa bodo verjetno nastopili v popolni postavi: S. in K. Veljak, Plesničar, Orel, Uršič, Starc, Vodopivec, Fučka in Može. Dvomljiv je nekoliko nastop Fučke: zaradi njegovih učnih obveznosti namreč še ni povsem gotovo, če bo lahko odšel na pot.
Sicer pa je razpoloženje v Borovem taboru optimistično ui igralci niso prepričani le v svojo zmago, ampak tudi v to, da bodo zopet zaigrali tako blesteče, kot so v prvem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit||If||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n||||1|,,|||||||l|||,„|,||
Smučarsko alpinistični rally
Mojstrančani osmi
Na smučarsko - alpinističnem ral-lyju pri Leccu vodi po prvem dnevu trojica od »Ragni della Grinet-ta» iz Lecca. Na osmem mestu je alpinistični odsek Planinskega društva iz Mojstrane.
V jutrišnjem ženskem odbojkarskem derbiju Breg — Bor, bo Bregova tolkačica Klabjanova (na sliki v ospredju) gotovo med igralkami, ki bodo ob mreži odločilno posegle v dogodke na igrišču
Odbojkarski slovenski derbi med Brežankami in borovkami
Težak nastop Borovih fantov v Veroni - Krašovci drevi v Miljah, Brežani jutri v Trstu
ŽENSKA B LIGA
NOGOMET
Tradicionalno nogometno srečanje med dijaki slovenske trgovske akademije in krožka KASTA bo na vrsti letos, 13. marca.
KOŠARKA
V prvem polfinalnem srečanju košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je v Neaplju Simmenthal premagal Fides Parte-nope s 86:78 (39:41).
OBVESTILO
SPDT sporoča, da bo odhod avtobusov k Sv. Antonu pri Trbižu, iz Trsta jutri z začetka Ulice Fabio Severu ob 5.59, Iz Trebč ob 5.58, z Opčin ob 6. uri, s Proseka ob 5.50 in iz Križa ob 6. uri.
V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Jutri v Standrežu Juventina-Medea
Štandreški mladinci bodo igrali proti Pro Gorizii
Pred začetkom povratnega kola skušnjo, zlasti Zin. Verjetno bo to
je Medea veljala za šibko in nenevarno ekipo, po zadnjih zmagah pa se je to mnenje precej spremenilo, zlasti pa se je zboljšal njen položaj na lestvici, kjer je z dna zlezla na sredino. Štandrežci se bodo tokrat morali skrbno pomeriti s furlanskimi gosti in zlasti ne smejo računati na to, da so v prvi tekmi porazili Medeo na njenem polju s 5:2. Juventina kaže v uadnjih tekmah nekaj sprememb v svojih vr stah: vojaški stan ji je odtegnil levo krilo Vižintina, branilca Tomažiča in vratarja Makuca. Na njih mesto "je trener v nedeljo poskušal postaviti Fiorellija in Zina, ki sta, čeprav mlada, dobro prestala pre-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimtmiiiiiiiiiiititiiininMiiiiiiiiiiiii n n n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n nuni,n,iiimimm nuni umnimi umu, mimiumiiimiiiimmnimimimiii
Ssill IH*
_	♦___*y
■	ROMA
Ginulfi; Scaratti, PetreUi; Sal-vori. Bet, Santarini; Cappellini, Del Sol, Žigoni, Cordova, Ama-rildo.
VARESE
Carmignani; Perego, Rimbano, Sogliano, Dolci, Morini; Carelli, Borghi, Traspedini, Brignani in Nuti.
■	BOLOGNA
Vavassori; Roversi, Fedele; Cre sci, Janich, Gregori; Scala, Riz zo, Vastola, Bulgarelli, Pace.
FOGGIA
Trentin; Fumagalli, Colla; Pi-razzini, Lenzi, Montefusco; Gar-zelli, Villa, Bigon, Maioli, Sal-tutti.
■	CAGLIARI
Albertosi; Martiradonna, Mancin, Cera, Niccolai, Tomasin; Domen ghini, Nene, Gori, Greatta, Me nichelli.
INTER
Vieri; Fabbian, Facchetti; Be-
din, Giubertoni, Burgnich; Jair, Bertini, Boninsegna, Mazzola in Corso.
■	VERONA
Colombo; Anni, Sirena; Mascet-ti, Batistoni, Mascalito; Berga-maschi, Mazzanti, Orazi, Landi-ni, Clerici.
LAZIO
Di Vincenzo: Facco, Legnaro; Govemato, Papadopulo, Wilson; Massa, Mazzola, Chinaglia, To-my, Dolso.
■	CATANIA
Rado; Strucchi, Cherubini; Buz-zacchera, Reggiani, Gentile; Fo-gli, Pereni, Baisi, Bemardis in Bonfanti.
SAMPDORIA
Battara; Sabadini, Sabatini; Cor-ni, Spanio, Lippi; Salvi, Lodet ti, Cristin, Suarez, Fotia.
■	MILAN
Cudicini; Anquilletti, Trapattoni; Maldera, Schnellinger, Rosato;
rej v nedeljo na štandreškem igrišču Juventina nastopila z isto postavo, s katero je v nedeljo zmagala v Gorici proti Pro Gorizii.
Mladinci Juventine bodo odigrali svojo tekmo prav tako v Štandre-žu, zjutraj ob desetih, proti Pro Lo-rizid. Po zmagi nad Sovodnjami, ki so jo mladinci dosegli z golom Marvina, je njih morala visoka in veliko je tudi upanje na unago. Paziti pa bodo morali na bolj skupno igro in napad naj bi' jAMžat11VČČ poguma v prodorih.
•.on.
SNEŽNE RAZMERE
Črni vrh	30 cm
Lažna	30 cm
Lokve	10-20 cm
Livek	5-45 cm
Zelenica	220 cm
Velika Planina	150 cm
Krvavec	150 cm
Vogel	290 cm
Golte	110 cm
Pohorje	45 cm
Komna	210 cm
Kranjska Gora	80 cm
Nevegal	8-150 cm
Cortina	80-170 cm
Marmolada	130-280 cm
Ravascletto	60 cm
Nevejsko sedlo	60 cm
Sappada	100-120 cm
Trbiž	80 cm
Višarje	230 cm
Corvara	70 cm
Davos	60-160 cm
St. Moritz	90-160 cm
Kitzbuehel	35 cm
Padgastein	85 cm
Chamonix	50-180 cm
Cervinia	60-80 cm
Golica (Kanzel)	150 cm
Nasfeld	155 cm
/ ^ zato
mitra-
ker sem zahteval od njega pištolo. Pisar Poglej, še sedaj ima napeto sprožilo 1 Predal ga * yrNia^nU sodišču!))
V Vfl v o ^ J0 stoPll med njiju, Je malo pomislil in Primoža. «Kaj te Je, Primož, popadlo? Ali je res, ^ Fanta je poznal in vsi dobri mitraljezci so imeli v m vita 11 nsJviDJo ceno.
ti hie ' ^aPretil ml Je, da me bo dal zvezati ln razorožiti ^ll l. °e bo nihče razorožil, ker me nima za kaj!»
\Sa resnično ubil?«
Kotovo. Kar bi prenesel od Švabov, ne prenesem
.Sni,
V%bi‘ b Slavo, Primož, tn to po neumnem.*
m ki Jo. Zgubil Jo bom prej ali slej ob tem ml-£0,Wt>8ar nimam- Vseeno ml Je.»
ga Je motril z občudovanjem, vendar mu tega W 0brnil se je k Fazanu:
tovariš namestnik. Ali nd v bataljonu nobene &SWi’ razen njegove?«
«2]* 6 Je oborožen. Poleg Šarca ne rabi pištole. Nam Jksnjka. In nekateri nimajo niti puški* en 'hškl mitraljezci imajo pištole. Kdo me bo branil, mitraljez ali mi zmanjka munlclje? Pištolo Ubil 8 ^boJ v partizane. Zaplenil sem Jo sam še na ^ sem Nemca, ki Je zahajal k dekletu, z orožjem, P°sodlli terencl.ii
obrt nt 80 Je malo zamislil, potem pa odločdl: «Prl-^držaj pi$toio, tl pa poišči c.rugo, namestnik!»
™ hiit^0 80 Priropotall dežurni ln dva borca, da bi raz-raijezca. Komandant Jih je odpravil, potem pa Je
žs
odprl čutarico in ponudil Primožu pijačo. Fazan Je jezen odšel.
«Srkni ga, Primož, in ne jezi se zavoljo tega, kar je bilo. Dokler bom jaz komandant, ti pištole ne bodo vzeli.»
Primož se je poslovil in s komandantom sta si krepko stisnila roke
Ko se Je vrnil komisar Gorazd, so se člani bataljonskega štaba posvetovali o Primoževem primeru. Namestnik Fazan Je trmasto zahteval, da se mu vzame orožje in se ga postavi pred vojno sodišče. Hotel Je zadoščenje, ker ga Je žalil ln ker se je uprl povelju. Gorazd in komandant sta bila z mitraljezcem.
«Fazan, nobenih komedij z ljudmi. Mi smo politična vojska. Kaplarska praksa pri takih, kakor je ta ln tudi drugih prt nas, ne zaleže.))
Ko Fazan m odnehal, ga Je komisar vprašal, za katerega funkcionarja potrebuje pištolo. Fazanu je mahoma pošla sapa, prisotni pa so se nasmehnili ln se spogledali, ker je bolničarka tudi druge moledovala za pištolo.
«Ce je tako, pa podpirajmo anarhijo v vojski. Pištolo bi dodelil začasno enemu od novincev, ki nimajo puške,» se je Izgovarjal Fazan.
«Samo to nam povej, če Je novinec moškega ali ženskega spola!» Fazan ni odgovoril.
«Toda to ni način. Ne zavedaš se, s kakšnimi ljudmi Imaš opravka.«
«Jaz bi ga naučil pameti ln pokorščine, vsem za vzgled, domlšljavca študentskega. Zavoljo takih ni discipline.«
«Vraga bi ga naučil! Kakor sem tu, bi bil vsem za vzgled ti, zdaj že stegnjen ln mrzel. Brez premisleka bi te ubil. Komur so Svabske krogle tako malo mar kakor njemu, se tudi naše ne ustraši. Takih pa mi potrebujemo. S tem končujem razpravo o zadevi. Pogovorimo se kaj pametnejšega. Nemške enote so na pohodu. Pripravljajo se ofenzivni sunki proti naši diviziji. Obkoljujejo nas,» je dejal komandant in razgrnil po mizi specialko.
Zatopljene v razgovor je zmotil kurir z njunimi obvestili. Komandant je prebral sporočilo, v katerem je štab triglavske
Combin, Biasiolo, Villa, Rivera, Prati.
JUVENTUS
Tancredi; Spinosi, Salvadore; Fu-rino, Morini, Roveta; Haller, Causio, Anastasi, Capello, Bet-tega.
■	TORINO
Sattolo; Poletti, Fossati; Puta, Cereser, Agroppi; Rampanti, Maddč, Puliei, Sala.
L. R. VICENZA
Bardin; Volpato, Santin; Scala, Carantini, Calosi; Damiani, Fontana, Maraschi, Cinesinho, Cic-colo.
■	NAPOLI
Zoff; Ripari, Pogliana; Zuriini, Panzanato, Bianchi; Improta, Ju-liano, Altafini, Abbondanza in Ghio.
FIORENTINA
Bandoni; Galdiolo, Longoni; Ber-ni (Esposito), Ferrante, Brjzi; Esposito (Mariani), Merlo, Vita-li, De Sisti, Mariani (Chiarugi).
divizije obveščal vse svoje brigade o strogi pripravljenosti. Premiki sovražnih enot so se začeli okrog vsega osvobojenega ozemlja, od bohinjskih gora, lz smeri Jelovice, škofjeloških hribov in od Trnovske planote. Najmočnejše sovražnikove kolone pa so prodirale iz Idrije proti Cerknemu.
Primož se je slabe volje vrnil v četo. Spor s Fazanom ga je razdražil. Vedel je, da mu bo nagajal odslej, kjer koli bo mogel. Borci so se pripravljali na kosilo in ga vsevprek spraševali, kaj je novega zvedel v štabu. Na kratko jim je povedal in se ves mrk napotil h komandirju.
Komandir Orlov, šlrokopleč, oster, simpatičen mož z živim pogledom, je sedel za mizo v kmečki hiši in se pogovarjal s Pajkom, četnim komisarjem, o novih ljudeh. Takoj je opazil, da je mitraljezec čudno potrt. Poprašal ga je, kaj Je bilo v štabu.
Primož Je najprej poročal o sestanku skojevcev, potem pa je omenil še spor zavoljo pištole. Orlov, ki se je rad razburjal, ker je ob tem lahko pokazal svojo moč In odločnost, Je takoj poprijel. S Fazanom sta bila na bojni nogi že od 2irovskega vrha. Zato je vzplamenel: «Poslušaj, komisar! Ta cepec se v našo četo ne bo vtikal. Sproži nekaj po partijski liniji! Zdaj sem ga sit. Preden bo ta spoznal, da smo politična vojska, bo tekla voda v breg.«
Pajk ga je poslušal z dobrodušnim smehljajem ln čakal, da se bo stresel. Ko se je Orlovu jeza polegla, je pomirjevalno nastopil:
«Tako je, vojska je. Ne razburjajte sel Usoda skrbi, da je v vsaki vojski nekaj bedakov m nemogočih ljudi. Ko bi bili vsi pametni, ne bi bilo vojske in ne vojne. Pšenica mora skozi vejalnico, da jo ločiš od plev. Tudi od nas bodo pleve odpadle, preden bo konec.«
Pajk je bil kovač, suh ln žilav, ter Je dobil to ime na velikem pohodu brigade na Dolenjsko, ker se je tako posušil, da mu je obleka plesala okoli telesa. V brigadi je bil znan, da v najhujših urah ni izgubil miru niti humorja in ne bojne morale.
delu prvenstva in kar jim po porazu s Petrarco ni več uspelo.
MIG
MOŠKA C LIGA
V prihodnjih treh kolih moške odbojkarske C lige bo imela šesterka Krasa iz zgoniške občine zelo težke in skoraj brezupne prvenstvene preizkušnje. Drevi bodo »belordeči* gostili šesterko gasilcev iz Bergama, čez teden dni bo na sporedu zaostala domača tekma s Trevisom, nakar bodo krasovci nastopili v povratnem srečanju v Trevisu. Če hočejo predstavniki obdržati trenutno četrto mesto na lestvici, bi morali iz teh treh tekem iztržiti vsaj kakšno točko. Ta cilj je dosegljiv le pod pogojem, če bi zaigrali na višku svojih moči.
Drevišnji nasprotniki iz Bergama so zelo dobra ekipa, ki še nikakor ni pokopala vseh upov za osvojitev prvega mesta na končni lestvici. Gostje so si sicer prejšnjo soboto precej pokvarili položaj zaradi poraza, ki so jim ga presenetljivo zadali goriški gasilci. Prav v tem dejstvu pa je največja nevarnost za Krasove odbojkarje, saj se bo hotel Bergamo že drevi takoj rehabilitirati na račun Krasa. V primeru ponovnega poraza bi motali namreč lombardski predstavniki pokopati vse upe na boljšo uvrstitev.
Kras, ki je v prvem delu prvenstva podlegel svojemu drevišnjemu nasprotniku s čistim 3:0, se bo skušal seveda primemo oddolžiti za ta poraz. V prejšnjem kolu so »belo-rdeči* pokazali dobro formo, kar zbuja pri njihovih navijačih prepričanje, da bo slovenska vrsta tudi drevi opravila uspešen nastop. Krašovci se bodo morali zelo potruditi v obrambi, ki je že skozi vse prvenstvo preveč statična in zato ranljiva. Odločilne važnosti bo tudi nastop bloka, ker imajo gostje dva odlična tolkača. Napad predstavlja vseskozi boljši del moštva in tudi drevi ne bi smel odpovedati. Obstajajo torej vsi pogoji, da bomo drevi priče napeti, razburljivi in tehnično dobri tekmi. Če bodo zmagali naši predstavniki, bo seveda zadoščenje toliko večje.
Tekma Kras - Gritti Bergamo bo drevi v občinski telovadnici v Miljah, s pričetkom ob 21.15.
- bs -
MOŠKA D LIGA
Nedeljsko osmo kolo D lige bo za Breg izredno važno, saj se bo srečal s Torriano, ki je skupaj s «pla-vimi* na dnu lestvice. Neposredni spopad bo torej pomenil za eno moštvo korak navzgor, za drugo pa osamljenost na dnu lestvice.
Torriana je v začetku letošnjega prvenstva igrala izredno slabo. Zgubila je doslej vse tekme in je osvojila le tri nize. Toda to je za moštvo iz Gradiške že običaj, saj se vedno razigra šele v drugi polovici prvenstva. Tako je bila več let na robu izpada, a se je v zadnjem trenutku vedno rešila, kot npr. lani, ko je zaradi enega samega seta prednosti obsodila na izpad 01ym-pio.
Za Brežane ta nastop ne bo lahek, čeprav bodo igrali doma. Ekipa nujno potrebuje točke in tega se zavedajo vsi igralci. Zadnji nastopi niso bili preveč navdušujoči, čeprav so temu botrovale tudi razne okoliščine, kot bolezni nekate-dih igralcev, neresnost drugih itd. Tako je izid jutrišnje tekme ves zavit v negotovost in dopušča vsako možnost. Na žalost ne moremo več zaupati v igro dolinskih predstavnikov, ker še vedno ne znajo pokazati dovolj požtrvovalnosti. Tehnično je moštvo v zadnjem času zelo napredovalo, a tudi to zaradi popustljivosti nekaterih posameznikov ne zaleže dosti.
Od ekipe zato pričakujemo več privrženosti lastnim barvam in to od vseh njenih članov, ne le od nekaterih. Le v tem primeru bomo do čakali prvo zmago Brega, na katero njegovi navijači čakajo že toliko časa.
Tekma Breg - Torriana bo jutri, ob 10.30 na stadionu «1. maj* v Trstu
S. R.
V nedeljo bo v okviru ženske B lige na sporedu slovenski derbi med Bregom in Borom. Tekmo bi sicer morali) odigrati že v soboto, ker bo pa telovadnica zasedena, so jo prenesli na nedeljo in to na precej neobičajen čas: na sporedu bo namreč ob 13. uri.
O favoritu te tekme je težko ugibati. V prvem delu prvenstva so Brežanke sicer premagale Bor s 3:1. Tokrat pa smo prepričani najmanj v to, da bo jutrišnja tekma napeta in borbena, saj ekipama ne bo šlo le za osvojitev točk, ampak tudi za prestiž.
INKA
Sredozemske igre leta 1975 v Splitu?
Jugoslovanska vlada je izjavila, da bo podprla kandidaturo Splita kot sedež sredozemskih iger leta 1975. To bodo že sedme sredozemske igre, ki bodo prvič — če jih bodo dodelili Splitu — organizirali na jugoslovanskih tleh.
OBVESTILO
ŠD Polet organizira Jutri, 88. februarja izlet v Trbiž, ob priliki zimskih športnih Iger.
Vpisovanje r trgovini čevljev M. Malalan.
Odhod avtobusa bo ob f. uri k Trsta, Ulica Ctcerone 4 (izpred potovalnega urada Aurora), a Opčin pa ob 6.30 izpred Prosvetnega doma.
KANU
Organizacijo svetovnega prvenstvu v vožnji s kanuji in kajaki na (RvjHi vodah so podelili za leto« Italiji. Organizirali ga bodo v času od 17. do 23. junija na reki Paseirio, lu sicer v središču Merana.
To športno disciplino so vključili tudi v olimpijski tekmovalni spored.
2. -
3.	—
4.	—
5.	-
6. -
— prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi
1	X
2	I 1
2
1	X X 2 1 2 1 2 1
2
1 X X 2
(NATEČAJ ŠT. 27)
Bologna — Foggia	1
Cagliari —	Inter	X	1
Catania —	Sampdoria	1	X
Milan — Juventus	X	1
Napol! — Fiorentina	1
Roma — V are se	I
Torino — LR Vicenza	1
Verona —	Lazio	X	1
Livorno —	Atalanta	X	2
Monza — Novara	1
Ternana — Palermo	X	1
Treviso — Alessandria	X
Chieti — Messina	1
STAVNI LISTEK PRIHODNJE NEDELJE
(NATEČAJ ŠT. 28) Fiorentina — Torino Perugia — Cagliari Inter — Milan Juventus — Napol!
Vicenza — Verona Lazio — Bologna Sampdoria — Roma Varese — Catania Atalanta — Mantova Novara — Livorno Palermo — Casertana Reggina — Parma Vcnezia — Lecco
«Dobro. da te imamo, Pajk,« se je zasmejal Orlov, «da nas miriš. Za takole stvar bi eksplodiral, tako me zjezi!«
«0, seveda, če	bi	ti kdo	vtaknil detonator v	zadnjico»
Je dopolnil Pajk. «Mene, fantje, pa Fazan niti najmanj ne gane Nekega dne, ko se b0 spet -sptelinii po položajih in nam kazal svoj pogum,	jo	bo staknil. Ce pa bo,	kot	vsi norci,
imel večjo srečo kot pamet, se bo povzpel, dokler ga enkrat ne bo temeljito polomil, in prišel v četo za borca .Meni se smili, ko gledam, s kakšnim pospeškom raste njegova napihnjenost. Težko je prenašati breme častihlepja z majhno sposobnostjo.«
«Pajk, raje vidim ščurka v ješprenju kakor njega med nami,« je dejal Orlov.
«Raje se enkrat	po	dolgem	času dobro in v	miru najejmo,
kot da govorimo o	njem. Naš	Nande praznuje	eno	od svojih
številnih obletnic, pa nam je skuhal božansko kosilo: ješprenj v zelju, zate brez ščurkov, Orlov, za nas pa s ščurki. Patrulja je prinesla lonec velikih ocvirkov, ki jih je Nande sinoči štel pred pričami.«
Primož se Je potolažil. Pajkova vedrina je prešla tudi vanj.
Na vzhodu se je nebo rahlo zameglilo, vendar je sonce popoldne še medlo sijalo. Borci so jedli na prostem in se živahno pogovarjali.
Ana se je Primoževe vrnitve razveselila. Dobro se Je počutila ob njem. Skupaj sta Jedla iz Primoževe posode Kuhar Nande ji je poklonil aluminijasto žlico s prevrtanim ročajem. Opozoril jo je, da Ima luknjico zato, da Jo bo lahko privezala. «V partizanih lahko vse izgubiš, le puške in žlice ne smeš,« Jo je poučil.
«česa pa četa ne sme izgubiti?« se je vmešal Primož.
((Zastave in kotla,« se je prikupno režal kuhar.
Sedla sta pred hišo, da bi lahko v miru pojedla. Pokazala mu je bolničarsko torbico in mu povedala, da jo je komandir določil za sanitetno službo.
(Nadaljevanje sledi)
A
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubliani 501-3 2.^ «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon
Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski ZOO^J®8^^,
Stran 6
27. februarja 1971
Oglasi	— —...............
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir	pri
50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se na' ^ upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societž Pubblici
zrr-M
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska
S SVOJIMI UKREPI JE ALŽIRIJA KRŠILA EVIANSKI SPORAZUM
Predsednik Pompidou ostro obsoja podržavi jen je petrolejskih družb
V Londonu so se sestali delegati izvoznikov petroleja Pripravlja tudi Libija tajni načrt za podržavljenje?
PARIZ, 26. — Po včerajšnjem | mo upala, da bi ji iz solidarnosti medministrskem sestanku na Eli- J posredovala surovino kaka druga zeju, je francoski zunanji minister država.
Maurice Schumann izročil alžirskemu poslaniku v Parizu Mohamedu Bedjauju dokument, s katerim francoska vlada ostro obsoja alžirski enostranski ukrep o podržavljenju petrolejskih družb. V neuradnem poročilu, ki so ga ministri izdali po sestanku v hotelu Matignon, se dalje še poudarja, da je Alžirija s svojimi ukrepi kršila evianski sporazum iz leta 1965. Iz ogorčenja, ki ga je mogoče zaznati v obeh dokumentih, je sedaj popolnoma jasno, da Francija sploh ni pričakovala takega ukrepa, kljub temu, da so nekateri izjavljali, da je bila tudi ta možnost že preučena.
Francija grozi tudi, da se bo formalno poslužila vseh pravic, ki jih jamči francosko - alžirski sporazum o izkoriščanju ogljikovodikov in rudnikov ter o prevozu. V o-menjenem poročilu se poudarja dalje, da je alžirski ukrep vsekakor odškodoval francosko - alžirske odnose, tudi v primeru, da bi Bu-medien sklenil, naj se družbam izplača celotna odškodnina. »Do sedaj so najini odnosi uživali posebne ugodnosti, sedaj pa ne bo to več mogoče,* se nadaljuje poročilo. Francija baje ne želi, da bi prišlo do spora ali odkritega napada, bo pa v odnosih z Alžirijo »pazila* predvsem na svojo korist.
Seveda še ni znano, kakšne bodo posledice novega odnosa med državama. Ena od možnosti, ki jih ima Francija na razpolago, je, da bi prepovedala alžirskim delavcem v Franciji, da bi zasluženi denar prenesli v Alžirijo. Zdi se pa, da Francija ne namerava ukrepati v tem smislu, temveč da se bo verjetno poslužila kakega drugega u-krepa, ki bi otežkočil alžirske denarne razmere. Do sedaj je Francija plačevala nakupljeni petrolej v konvertibilnih frankih in isto se je dogajalo z rimesami v Francijo priseljenih delavcev. Alžirija je z največjo lahkoto predložila franke katerikoli'francoski banki in jih zamenjala za dolarje ali drugo dobro valuto. Francija bi lahko prepovedala konvertibilnost omenjenih vsot in tako prisilila Alžirijo, da kupuje tujo valutno na drugih tržiščih po dnevnem tečaju, kar bi jo znatno oškodovalo.
Francija razpolaga z najrazličnejšimi vrstami bojkotiranja. Fran-conska vlada se namerava celo poslužiti pomoči svetovne banke, katero je Alžirija zaprosila za posojilo, s katerim bi lahko izpolnila načrt dobavljanja plina v tekočem stanju ameriški družbi El Paso. Banka pa ne more nuditi posojil državam, ki niso izpolnile kake obveze do drugih držav. Pariška vlada je sporočila banki, da je Bu-medien pred leti zaplenil vrsto francoskih dobrin, za katere še ni pla čal odškodnine. Končno bi lahko francoske družbe enostavno ne spoštovale alžirskega ukrepa, medtem ko bi se vlada začela pogajati za zapadlost in višino odškodnine. Prišlo bi do odkritega spopada, v katerem bi bila Francija nedvomno v neugodnem položaju, ker bi Bumedien lahko prekinil izvoz surovine. Francija bi tedaj lahko sa
Precej nevarne lahko postanejo tudi politične posledice alžirskih u-krepov. Evianski sporazum iz leta 1965 je bil osnova de Gaullove politike. Francija je skušala voditi svojo politiko «petrolejske neodvisnosti* in se je tako razlikovala od vseh ostalih zahodnoevropskih držav. To ji je uspelo prav s pomočjo sporazuma z Alžirijo, ki ji je odstopala 30 odst. izčrpanega petroleja, kar je predstavljalo za Francijo precejšnjo — čeprav ne popolno — neodvisnost in možnost «gibčnosti». Z Bumemienovim ukrepom izgubi Francija vse privilegije, ki jih je do sedaj uživala. Pred teheranskimi pogajanji so sicer petrolejske družbe zagotovile Franciji, da ji bodo v primeru krize pomagale in ji nudile petrolej, ki ga bo potrebovala. To pa predstavlja za Francijo vrsto obvez in predvsem »odvisnost od zapadnega bloka*.
Polom de Gaullove politike, katere se je Pompidou posluževal kot opore in osnove, pa lahko povzroči tudi notranjo krizo. Pompidou je namreč dosledno nadaljeval de Gaullovo »petrolejsko* politiko, kar mu je služilo kot obramba v že precej zapletenih in težkih notranjih razmerah, v katerih se mora kot predsednik države sukati. Jasno je zato, zakaj skuša biti kolikor mogoče »diplomatski* in previden z ukrepi do Alžirije.
Libijska vlada je sporočila, da so bile ustanovljene v okviru ministrstva za petrolejsko industrijo posebne komisije, katerih dolžnost je, da proučijo način in višino odškodnine, ki jo mora Libija plačati štirim tujim petrolejskim družbam (med katerimi sta tudi »Esso* in «Mobil»), katerim je bila lani odvzeta pravica do razdeljevanja naftnih izdelkov v Libiji. Službe za razdeljevanje izdelkov vseh štirih družb so bile združene v eno samo državno ustanovo. Še ni znano, kdaj in kako bodo odškodnine izplačane.
Sedmi sestanek predstavnikov obeh Nemčij
BONN, 26. — Danes sta se sestali v Bonnu delegaciji obeh Nemčij, ki ju vodita državna tajnika Kohl za Zahodno Nemčijo ter Bahr za Nemško demokratično republiko. To je bil sedmi sestanek v treh mesecih. Srečanje je trajalo šest ur in ob koncu so izdali poročilo, v katerih je zelo na kratko povedano, da se bosta delegaciji spet sestali v vzhodnem Berlinu in sicer 8. marca. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da so govorili o splošnih vprašanjih potniškega in blagovnega prometa med državama, o poštnih problemih ter o trgovinskih zvezah.
Zahodnoberlinski senat je odgovoril na pismo Willija Stopha, ki ga je ta poslal berlinskemu županu Klausu Schiitzeju včeraj. V odgovoru je rečeno, da je zahodni Berlin pripravljen pogovarjati se predvsem o obiskih zahodnih Berlinčanov v Nemški demokratični republiki.
21. FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE
Drugi večer brez večjih presenečenj
Od bolj znanih pevcev izključen samo Antoin
TRŽAŠKI DNEVNIK
1	' 'VA-
, 1-1f.V *. .. .. ~ .-■
NASTOP TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
SANREMO, 26. - Prvi večer festivala italijanske popevke se je zaključil brez posebnih presenečenj. Popolnoma jasno je, da so bili pevci, katerih pesmi so se uvrstile v finale, veseli, drugi pa so razočarani podali marsikatero izjavo, ki ni bila najbolj umestna. Rosanna Fra-tello je na primer izjavila, da ne bo več tekmovala v paru. »Pesem, ki sem jo zapela, je bila lepa, prepričana sem tudi, da sem jo dobro zapela, torej je bil kriv neuspeha kdo drug .. .,» je izjavila »odkritosrčna* Fratello. Cikala je na Nina Ferrerja, ki je nastopil z visoko vročino in je včeraj s svojimi »muhami* precej razgibal sanremsko o-zračje. To pa mu ni pridobilo naklonjenosti javnosti.
Marisa Sannia je izvedela samo davi, da se je njena pesem uvrstila v finale. Včeraj je takoj po nastopu odšla v hotel. Bila je nekoliko zaskrbljena zaradi obleke, v kateri se ni počutila predobro.
Danes je bilo ozračje v igralnici precej bolj razgibano. Predvsem so nastopali slavnejši pevci, po mnenju izvedencev pa so bile tudi pesmi znatno boljše od včerajšnjih.
V finale so se uvrstile naslednje popevke: II cuore č uno zingaro (Nicola di Bari, Nada), 13, una sto-ria doggi (Al Bano, Aguaviva), 4. maržo 1943 (Lucio Dalla, Equipe 84), Sotto le lenzuola (Adriano Celenta-no, Alpini), La folle corsa (Little
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiimm
USPEŠNA AKCIJA PROTI RAZPEČEVALCEM MAMILA
Osem kilogramov kokaina v mreži karabinjerjev
Tony, Formula 3), Rose nel bulo (Gigliola Cinquetti, Ray Conniff), Dna storia (Sergio Endrigo, New Trolls).
Med bolj znanimi pevci je bil izključen Antoine.
Vrednost zaplenjenega mamila je ogrom-na, nekaj manj kot petsto milijonov lir
LONDON, 26. — Prihodnji teden se bodo začele verjetno spet pogajati Libija in petrolejske družbe. Danes so se namreč sestali v Londonu delegati vseh petrolejskih družb, ob zaključku tega srečanja pa bodo spet odpotovali v Tripolis, kjer bodo nadaljevali razgovor z libijskim predstavnikom. V Londonu so se sestali, da bi pripravili odgovor na libijske zahteve. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pred zaključkom teheranskih pogajanj.
TRIPOLIS, 26. — V libijskih diplomatskih krogih se širi vest, da pripravlja tudi Libija tajni načrt za podržavljenje 35 tujih petrolejskih družb, ki delujejo v državi. Jasno je, da še niso znane podrobnosti, torej kdaj in kako namerava Libija izdati ukrep. Uveljavlja se prepričanje, da vsekakor Libija pripravlja «obračun*. Ni izključeno, da ne bo tudi Libija izvedla »maskirano podržavljenje* po zgledu Alžirije tako, da bo dosegla 51-od-stotni delež v tujih družbah, ki izkoriščajo libijsko surovino. Od 35 družb je 21 petrolejskih družb a-
RIM, 26. — Rimski karabinjerji so danes ob prvem svitu izvedli eno največjih akcij proti razpečevalcem mamil v zadnjih petnajstih letih. Zaplenili so namreč kar osem kilogramov kokaina, v vrednosti ngd pod milijarde lir.
Gram čistega kokaina stane «na debelo* na črni borzi po 50.000 lir, gram predelanega kokaina (sedem dielov kokaina in 93 delov bikarbonata) pa prodajajo odjemalcem po 30 tisoč lir. Iz enega grama predelanega kokaina izdelajo kar pet zavojčkov, ki jih potem prodajajo po ceni ki niha med 10.000 in 20.000 Ur.
Akcijo so skrbno pripravljali že nekaj časa. Mamilo je bilo namenjeno rimskemu tržišču. Pred štirimi dnevi so karabinjerji aretirali 32-letnega Carmineja Valentina, ki jih je končno spravil na pravo pot. Pri njem so našli le nekaj zavojčkov kokaina, povedal pa je, kje bodo razdeljevali veliko količino mamila, ki so jo zaplenili danes zjutraj.
Karabinjerji so z 20 giuliami obkolili pet zapuščenih hiš na Ullal Oassia, kjer so zvedeli, da se bodo sestali razpečevalci in dobavitelji. V eni od petih hiš Je do sestanka v resnici prišlo. Ko pa so se karabinjerji začeli približevati, jih je nekdo opazil ln opozoril zlikovce, ki so pustili kovček z mamilom v
meriških.
.„....,„„„„„„„„„»„„„..,...11.«.«.............................................................................................
hiši ln se podali na beg z giulio t. L, ki jih je čakala pred vTati. Kljub temu, da so imeli karabinjerji na razpolago kar 20 vsaj enakovrednih avtomobilov, jim je uspelo zbežati. Vsekakor pa so policisti zabeležili prvo črko in prvo številko evidenčne tablice: B 9. Avto je bil registriran v Rimu. V teku so raziskave, da bd člmprej ugotovili, čigav je avto, s katerim so tihotapci zbežali.
Karabinjerji sumijo, da so dobavitelji v stiku z rafinerijo kokaina, ki naj bi se nahajala nekje v italijanski prestolnici.
Karabinjerji so v teku dneva izvršili več preiskav v hišah najbolj znanih rimskih razpečevalcev, niso pa odkrili ničesar, kar bi jih usmerilo na sled ljudem, ki so jim zbežali zjutrai.
Zdi se, da je kokain prišel iz Južne Amerike kot suho listje koke in da so ga potem v neki rafineriji v južni Italiji prečistili. Rafinerija mora biti očitno zelo dobro opremljena, če je zmogla tako težko delo.
Ker rimsko tržišče ni za sedaj zmožno, da sprejme vso količino mamil, ki so jo zjutraj zaplenili (približno 100.000 doz), smatrajo, da so tihotapci skušali oddati rimskim razpečevalcem kokain po zelo ugodni ceni, ker so se verjetno zavedali. da so jim oblasti za petami. Cena, po kateri bi ga morali oddati je verjetno dokaj nižja od pol milijarde, ki bi jo lahko dobili če bi jo razprodali na drobno.
■ ■■" "1
rt*
x!7
ž y//////A ;
/sss/s*sss//sj
SOBOTA, 27. FEBRUARJA 1971
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15,
ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih na-Vi in jaz; 11.20 Verdi: «Aida»;
17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Ljudska verovanja in vraže; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetni odlomki; 16.30 Finžgar: »Pod svobodnim soncem*; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost in prireditve; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.25 Zborovsko petje; 20 00 Šport: 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe; 21.10 Orkester Fourcel; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Vesela glasba; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 1145 Popevke in glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Juke box; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci, vaše mel-dije; 17.30 Sklaube za godala; 18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL;
22.15	Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00. 17.00, 20.00, 23.00 Po-
12.10 Plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valeri; 17.05 Izžrebanje loterije; 17.10 Veliki variete; 19.30 Filmska glasba; 21.05 Sodobna glasba.
II. PROGRAM
8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 9.35 Strnjena komedija; 10.07 Zabavna glasba; 10.35 Spored z G. Bramierijem; 12.35 Alto gradimen-to; 16.05 Popoldanska oddaja; 17.30 Izžrebanje loterije; 18.00 Zakaj in kako; 19.02 Glasbeno-go-vorni spored; 21.00 Sanremski festival.
rodov; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Orkester RTV Zagreb; 18.15 Popularne strani naše domače simfonične glasbe; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Kvintet Avsenik; 20.00 Zabavna radijska igra; 21.00 Parada zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Italijanska instrumentalna glasba; 14.00 Klavirske skladbe; 14 50 Simfonični koncert; 16.10 Sodobna glasba; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Gledališki tednik; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simfonični koncert.
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Oddaja otroke; 18.40 Kulturna oddaja; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.15 Sanremski festival.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 12.00, 15 00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Veseli zvoki; 10.15 Pri vas doma; 12.10 N. Rimski-Korsakov:	«Car Saltan*;;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po-
je Vera Klemenšek. 13.30 Priporočajo vam...;	14.10 Glasbena
pravljica; 14.30 Od vasi do vasi;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.40
II. KANAL
18.30 Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč in en večer; 22.15 Evrovizija: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 23.40 Poročila; 9.35 TV v šoli; 16.25 in 17.10 Drž. prv. v košarki — Radnički: Olimpija; 18.00 Obzornik; 18.15 Mednarodni folklorni festival; 18.45 »Holandski dragulji* — ser. film; 19.20 S kamero po svetu; 20.35 Glasbena križanka; 21.25 SP v umetnostnem drsanju; pribl, ob 22.30 »Nepre magljivi* — ser. film; 23.20 TV kažipot.
CHAMONIX, 26. — Zdravstveno stanje francoskega planinca Reneja Desmaisona, ki so ga včeraj rešili, ko je z mlajšim Sergeom Gousseaul-tom ostal za pet dni brez hrane na
boljšalo. Čeprav je še izredno šibek in ima zmrznjene prste ter nos, so zdravniki izjavili, da njegovo zdravstveno stanje ne vzbuja posebne zaskrbljenosti, ker gre za »nadčloveka*.
Ugotovili vzroke požara v vranduškem predoru
Do požara na dlesel lokomotivi krajevnega vlaka, ki Je 14. februarja zgorel v predoru Vranduk je prišlo zaradi kratkega stika v priključni škatli glavnega generatorja. To je ugotovila posebna tehnična komisija, ki je podrobno pregledala lokomotivo. Komisija meni, da je kratek stik nastal zaradi nesnage ln jonlzacije zraka na tem delu naprave. Strojevodja in njegov pomočnik sta pravočasno opazila okvaro In z gasilnimi napravami skušala pogasiti požar, kar pa jima ni uspelo, če bi lokomotiva na ljevala vožnjo vsaj 300 metrov, kar je bilo tehnično mogoče, verjetno ne bd bilo smrtnih žrtev. V nesreči Je, kot je znano. Izgubilo življenje 33 oseb, medtem ko je bilo 117 oseb poškodovanih. Domnevajo, da se Je lokomotiva ustavila ker Je nekdo od potnikov v trenutku, ko sta strojevodja ln pomočnik zapustila kabino, da bi prišla pogasiti požar, potegnil za zasilno zavoro. Komisija prav tako sodi, da je od trenutka, ko se je vlak ustavil bilo dovolj časa, da potniki zapustijo predor. Kaže pa da se niti potniki, niti osebje vlaka, niso zavedali nevarnosti in so začeli zapuščati vlak šele ko so se pričeli razvijati strupeni plini ln ko je bilo za mnoge prepozno, člani komisije sicer sodijo, da je bila lokomotiva opremljena z vsemi potrebnimi zasilnimi napravami in da Je bila sioer tehnično v redu.
MOSKVA, 26. - V Sovjetski zve zi so izstrelili še en umetni satelit za znanstvene raziskave v vesolju. Vse naprave na kozmosu 398 delu jejo brezhibno.
ki je bila prisotna v velikem številu, pa je uspelo preprečiti, da bi prišlo do hujših spopadov.
Nekateri protestanti so se polastili nekaj črnih čepic uniform IRA, ki so jih nato sežgali. Kot vidimo je položaj na Irskem vse prej kot
miren. Zvedelo se je tudi, da jt
policija odkrila, po anonimni ovadbi, si ko jo dobili pripadniki varnostnih organov, 3.000 nabojev ter ročno bombo v neki hiši na področju Hill-sborougha (v grofiji Down).
Trčenj« dveh tankerjev pred kielskim pristaniščem
Proti višjim prevoznina"1 za blago iz tržaške luke
vnft
Negativno stališče do ustanovitve konzorcija j8 ustanov za gradnjo tovornega postajališča P Fernetičih - Obisk gospodarstvenikov iz
KIEL, 26. Pred kielskim pristaniščem sta trčila v noči med četrtkom in petkom dva tankerja: za-hodnonemški Bomin ter vzhodnonemški Aue. Obe ladji sta se vneli, sicer pa ni bilo smrtnih žrtev. Helikopterji, ki so nemudoma prileteli na kraj nesreče, so rešili 35 oseb, ki so bile na krovu Bomina, ob teh je bilo dvajset lažje ranjenih in so jih takoj prepeljali v bolnišnico. Na Aueju, čeprav je ladja močno poškodovana in na njej še zmeraj razsaja požar, ni bilo ranjenih.
Aue, ki ima 15.968 ton nosilnosti, je bil namenjen v Rostock, medtem ko bi Bomin (13.913 ton) moral pripluti v kratkem v Wilhelmshaven.
Za sedaj še ni podrobnosti o trčenju: ne zna se še, kdo je odgovoren za nesrečo, v kateri na srečo ni bilo smrtnih žrtev, obe ladji pa sta praktično uničeni.
Elsa Martinelli
Rahlo boljše stanje planinca R. Desmaisona
Grandes Jorasses, se je rahlo iz-
Številne aretacije na Irskem
Nesreča v južnoafriškem rudniku: 15 žrtev
BLOEMFONTEIN (Južna Afrika), 26. — Huda nesreča se je pripetila v rudniku zlata pri kraju Virginia (približno 160 km severovzhodno od Bloemfonteina v Orangeu): 15 rudarjev je bilo na mestu mrtvih, 24 pa je hudo ranjenih. Zdi se, da je nesrečo povzročila eksplozija metana, drugih podatkov o nesreči pa še ni.
Tržaška trgovinska zbornica bo nastopila pri ministrstvu za trgovinsko mornarico proti nedavnemu sklepu mednarodnega sporazuma (con-ference) WINAC da od 1. marca 1971 dalje vključi v prevoznine za prevažanje blaga brez kontejnerjev, tudi pristaniške stroške za vkrcanje blaga. Zaradi občutne razlike med temi stroški v našem in v konkurenčnih lukah bi Trst od tega u-trpel znatno škodo.
Na zadnji seji vodilnega odbora zbornice, ki .jo je vodil predsednik Caidassi, so razpravljali še o drugih vprašanjih, ki zadevajo gospodarsko življenje našega področja. Zbornica je preko svojih predstavnikov izrazila negativno mnenje v zvezi z ustanovitvijo konzorcija javnih ustanov za gradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih. Kakor znano, je sama zbornica pred časom sodelovala pri ustanovitvi delniške družbe z istim namenom, zato se konzorcij sedaj pojavlja tudi kot konkurent. Dr. Caidassi je na seji v tej zvezi naglasil, da pojav novega graditelja utegne močno zavleči gradnjo postajališča.
Dr. Caidassi je na seji omenil tudi, da je pred kratkim obiskala naše mesto delegacija gospodarstve nikov s področja pomorstva iz Sovjetske zveze. Sovjeti se zanimajo za možnost, da hi preko Trsta vzpostavili z neko družbo v tujini kombiniran promet blaga po sistemu »Roli on/roll off* (to .je z ladjami, ki sprejemajo tovore kar s tovornjaki ali železniškimi vagoni vred) Problem ni lahko rešljiv, ker so vmes tudi restriktivne določbe o blagovnem prometu po italijanskih cestah.
ne pobude je dežela dala ^ čun po eno milijardo lir .m, H
poslovno leto od 1966 do ^
posegi so imeli kaj	i>;
Mrtvec je še hodil
BELFAST, 26. — Policija je danes zjutraj aretirala 38 žensk in 8 moških, med demonstracijo pred sodniško palačo v Belfastu.
Pred palačo se je namreč zbralo približno 50 katoličank, ki so demonstrirale zaradi procesa proti 4 osebam, katere dolžijo, da so se udeležile neredov ob priliki pogreba nekaterih vojakov IRA (irske republikanske vojske), ki so zgubili življenje v popadih s policijo. Številne demonstrantke so imele na sebi uniforme IRA, ki so jih oblasti v Severni Irski prepovedale. Zdelo se je, da bo prišlo do hujših neredov, ker je med demonstrante poseglo nekaj protestantov, policiji.
BEOGRAD, 2.1. — Precej strahu je povzročil 68-letni Petar Sagota, ki je izgubil življenje v prometni nesreči na cesti Zagreb - Beograd in ki je nekaj trenutkov potem, ko so zdravniki ugotovili, da je mrtev, spet «zaživel» in nato spet «umrl».
Bolničarji so komaj opravili svoje delo in so se že odpravljali v bolnišnico po ugotovitvi, da Sagoti ne morejo več pomagati, ko je mrtvec nenadoma skočil na noge, naredil nekaj korakov in spet padel na tla. Zdravniki so se mu še enkrat približali in ga pregledali. Bil je res mrtev. Beograjski tisk, ki je objavil vest, razlaga, da gre za izredno redek primer krčenja mišic v že mrtvem organizmu.
uspeh, tako da se je vinoreja zlasti kar zadeva živine že znatno izboljša Na pobudo odbornika za ^ stvo Comellija pa je Jpf pred kratkim odredtl 261) lir iz razpoložljivosti P® .* JŽ zakonu štev. 16, in	F
milijonov lir iz razpolo:l it
Proslava 50-Ietnice RPI pri Sv. Jakobu
Jutri, v nedeljo, ob 10.30 bo v ki nodvorani «Marconi» pri Sv. Jakobu javno zborovanje v okviru proslav ob 50-letnici ustanovitve KPI. Govoril bo Vittorio Vidall. Ob tej priložnosti bodo počastili tudi spomin na 50-letnico požiga ladjedelni ce Sv. Marka ln fašističnega napada na krožek «Spartaoo» v Ul. Rl-vo. Po govorih bodo predvajali film «Z» o grškem odporu proti fašističnemu režimu. Pred manifestacijo ob 9.45 bo godba na pihala iz Sv. Križa priredila koncert na Trgu Sv. Jakoba.
Manifestacije se bo udeležil tudi znani grški zgodovinar in antifašist Giorgio Pamassos, ki se v teh dneh mudi v našem mestu.
državnem zakonu štev. 29. junija 1929.
Posegi po deželnem azk®?v kf 16 se nanašajo na Pr*sP?uveu) #
■veliv Serih
rist organizacij, v katem*: ^ njeni živinorejci; predvm 0
ni prispevki živinorejcem	j»
izbrane živine za rejo, »“Pjj rejce, ki bi se odrekli odpravi mlade živine iz n* ^0 gre za izbrane pasme. prispevki so predvideni 28 jjU# točenje predelave mleka i) ^ $ sirarnah. Končno so doloc*^^,' naslova prispevki za zdravstvenega stanja v	jjt
Tudi v primeru strokovneP.^
nja mladih ljudi, pom« Sd
lij« nuauin ijuui,	..
tetnih inštitutov in podobnin^^ p bo možno računati na
spevke. Deželni odbor^	^
namenil 375 milijonov^ hr štev, razpoložljivih po že oj**''yjjt zakonu iz leta 1929, za ju2 genealoških spiskov za zlV jrf 150 milijonov lir za	t
posege na področju zivljr0bpo' sicer zlasti kar zadeva 01 vino.
Danes zaključek
(Nadaljevanje z 2. slra - '
je med drugim namen ® t > ^ tudi ta, da spodbuja uc"Lijblr 6 daljnjemu študiju in P°® snovi.*	.. . ^pojiti j
Učitelj Evgen Dobrila- ^
ii i iom cominuriP.
ocenjujem seminarje^ mogočajo, da se
z najnovejšimi izsledki sl* # ga in znanstvenega pppf0^ ti J pa jezikoslovja. Želel bi. ^ ir
1
seminarji v septembru, je pridobitve služile skozi . posebno pri sestavljanju , ff, črta, ker ne bi zaradi pouk in ker bi bili slu spočiti.*
1$ *'■ ]fci
Učiteljica Mara Kenda- *ja lej. -da posečam te seminafJ®^ hjjo * K
BEOGRAD, 26. — Na Kopaoniku, v Srbiji, se je izgubilo pet smučarjev. Skupina je odšla iz hotela včeraj popoldne in se do noči še ni vrnila. Skupine vojakov so preiskovale področje vso noč, ne da bi našle kakršnokoli sled za izgubljenimi.
SANTIAGO (Čile), 26. - 61-letna Margarita Reyes je sinoči povila svojega 23. otroka. Porod je bil popolnoma normalen.

VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Prostovoljno zavarovanje in odkup študijskih let v korist pokojnine
V prvem primeru zapade rok 30. aprila letos, v drugem pa 3. maja
Ne odlašaj na jutri to, kar lahko napraviš danes, pravi znani slovenski pregovor, in vendar le redki ta pregovor tudi spoštujejo. Nič hudega, če gre le za kake malenkosti, a zgodi se tudi, da se iz dneva v dan odlašajo pomembne stvari in da pride zaradi tega marsikdo tudi ob materialne ugodnosti. Zato bi danes radi opozorili naše čitafelje na dva zelo važna roka na pokojninskem področju, predvsem da bi ne nanju pozabili in da bi čimprej uredili vse kar je potrebno, da se pravočasno poslužijo omenjenih ugodnosti.
Najprej naj omenimo odkup v korist pokojnine za študijska leta na univerzi. Možnost odkupa študijskih let na univerzi za vse, ki delajo v zasebnem sektorju in so zavarovani pri socialnem zavodu INPS, so prvič upoštevali prav z zadnjim pokojninskim zakonom. Na tem mestu smo pred časom že pisali, kako in zakaj se ta odkup izplača, kateri dokumenti so potrebni in koliko bo moral vsakdo za ta odkup tudi plačati. Za vse tiste, ki so bili zavarovani pred izidom zakona, to je pred 1. majem 1969, pa se bliža rok, do katerega imajo možnost, da se ugodnosti odkupa poslužijo. Zapadlost tega roka je 3. maj 1971 leta, to je čez dva meseca. Po tem datumu ne bodo imeli več nobene možnosti, da si v korist pokojnine odkupijo študijska leta na univerzi. Tisti pa, ki so bili prvič zaposleni po 1. maju 1969, imajo možnost odkupa v časovnem razdobju petih
let od prvega dneva zaposlitve. U-pajmo, da vsaj med našimi bralci ne bo takih, ki bodo nekega dne rekli, saj bi to napravil, a nisem bil pravočasno obveščen.
Drugi zelo pomembni rok, ki zapade 30. aprila letos, zadeva možnost prostovoljnega socialnega zavarovanja. Na podlagi obstoječih zakonov dovoljuje socialni zavod IN PS, da si zavarovanec, ki je že bil v delovnem razmerju in ki je s tem prenehal, sam plačuje prostovoljne socialne dajatve in si tako pridobi pravico do pokojnine, ki bi jo dru gače ne imel, ali pravico do višjega zneska pokojnine. Pogoj pa je vedno bil, da kdor zaprosi za prostovoljno plačevanje socialnih dajatev, ne sme presegati starosti 45 let, če je ženska in 50 let, če je moški. Prav z zadnjim pokojninskim zakonom pa je bila dana možnost in odprt rok dveh let (ta zapade 30. aprila letos), da lahko zaprosijo za prostovoljno plačevanje social nih dajatev vsi zavarovanci, ki so bili kdajkoli zavarovani za pet let ne glede na njih starost. Ta ugodnost je predvsem pomembna za ženske, ki so delale v mladih letih, ki so to delo opustile in ki se nahajajo danes v letih upokojitve.
Vsi, ki so v položaju, da se lah ko poslužijo gornjih dveh ugodnosti, naj to storijo čimprej. Za podrob nejša pojasnila in ureditev vseh po trebnih dokumentov pa naj se obrnejo na patronat INAC pri Kmečki zvezi v Ulici Geppa 9.
V ponedeljek sestanek pokrajinskega odbora KD
V ponedeljek, 1. marca se bo — kot poroča tiskovni urad KD, sestal pokrajinski odbor in proučil krajevni politični položaj.
Medtem se tržaška krščanska demokracija pripravlja na drugi turnus «primarnih» volitev, na katerih bodo člani stranke neposredno izvolili 42 demokrščanskih svetovalcev, ki bodo predlagani občinskemu svetu za nadaljnjih šest okrajev, s katerimi bo izpopolnjena u-prava- decentralizacije v okviru tržaške občinske uprave.
Okraji, na katere se nanašajo te primarne volitve, ki bodo v dneh 28., 29. in 30. marca, so: Rojan -Greta - Barkovlje, Stara mitnica. Sv. Vid - Staro mesto, vzhodni de! kraške planote, Skedenj - čarbola. Sv. Jakob.
Pokrajinsko vodstvo KD opozarja, da so v skladu s pravilnikom za primarne volitve za izbiro demokrščanskih kandidatov za okrajne konzulte v tržaški občini, lahko kandidati meščani, ki prebivajo v okraju, kjer so lahko kandidati, da imajo po zakonu predvidene rekvizite za izvolitev občinskega svetovalca in da imajo pogoje za izvolitev v smislu čl. 7 pravilnika za o-krajne konzulte v tržaški občini. KD sprejema kandidaturo do 20. ure 11. marca na sedežu na Trgu S. Giovanni 5.
- ie l|)i
njem seminarju pa n11 D; vse všeč prvo predavanj ’ ^ je imela prof. Gollijev3' vanje o novi metodi P°u. .rji “ tike. škoda, da so sem®* kratki.*	, Jr,
Ravnatelj učiteljišča	jflj*.
Jež: »Seminarji upoštevaj«^ mnenje šolnikov, zato s0, id L strokovno izpopolnjevanj® jjoK i razbo šolnikov- J , -
klicno izobrazbo som---.:	^,
so tudi v dosedanji obl 'j# c-menim, da bi bili .b®*Jiajpl $ ‘
tako imenovani rezidenc t, narji za ožje delovne simi' ^	|

S
no po predmetih in j ^ ^ šol, saj bi tako prišla 0°'^ za tudi diskusija in nepo* s predavatelji.*	J
Prof. Franc Škerlji * sama na sebi pozitivna, morali biti seminarji v L sj
Novi posegi v prid živinoreji
V	prepričanju, da se živinoreji v Furlaniji - Julijski krajini obeta v prihodu še ugoden razvoj, je deželna uprava kmalu po svoji u-mestitvi sprejela prve ukrepe v prid tej dejavnosti in pričela posredovati živinorejcem najprej fi-nančn eprispevke po državnih zakonih, pozneje pa je sprejela tudi sama deželni zakon štev. 16 iz leta 1967 z veljavnostjo deset let, in na osnovi katerega naj bi se razvila zlasti reja izbranih primerkov v deželi.
V	korist tej dejavnosti predvideva deželna uprava redne in izredne posege. Prvi posegi veljajo zlasti na daljši rok in se nanašajo na izboljšanje pasem. Posegi druge vrste izpopolnjujejo prve in veljajo na krajšo dobo: z njihovo pomočjo je možno nabavljati boljše vrste živine, za rejo, odpraviti živino, ki boleha za jetiko ali brucelozo, in podobno. Za vse omenje-
skega leta in bi bilo t-re^ več predavanj istemu Pr diskusiji o posamezn® K ^ še posebej pa metodik* jfjJU
pouka. Predavanj bi se ^ ležiti tudi dijaki zadnJ’, t nikov višjih srednjih s°’
H
*
Urbanistična
(Nadaljevanje

nekatere proge šibkejše’ či, za zadnje vožnje* jt bo, niso potrebni vel*®^
doštujejo manjši avtoUUfj^p, ^ Vj
o______	____lol ip 3*^ Id
Sprejeli so nadalje občinskim stražnike«)
sebna nagrada. „ Važno vprašanje Je s.
vazno vprašanje n- . s’’J i K) je načel komumsticnu' M .
Rossetti, kateremu	^
pan na vprašanje o 111	g^p. 5'
avtobusnega podjetja	r
Spaccini je Rassettiju	*	/
misli občina s pubhc	/
sebne družbe resno-stavko .je že	*
opomin, kot pred'
Slediti mora drugi pl lahko občina sprož*	Jt
stopek.
Rok, v katerem bo	W,’
cija izvedena, ni zllfJj«	e i
le dejal, da lahko	^ .
dve leti.	i» Jjf
Rossetti z odgovor® ^ v- , dovoljen. Kritiziral ' j pravo najprej zato. B ^grV. pomin poslala
zau). Mir i/,
le P°,Ap,
stavki uslužbencev^ //
utrv -
_____• •	Arrii7.DC*	. i
cipalizacdjo te
dne P
setti .je omenil
sobna jamčiti redne
fM
so morali prebival®
Grppade in drugih . z lastnimi ali drugin^^K^M; so pri tem potrošil)	"t
pa .je Rossetti izra*11Letir®jV i zaradi roka, ki je P da preha ja že v nov jtiP j
dobje, za katero . mu bo zapadel o*31^# secev, ne more obv
V
S
"m
A