Thirty years of gender differences in self-assessed health : the case of Slovenia
Trideset let razlik v samooceni zdravja med spoloma : primer Slovenije

angleški

2013

letnik 52, številka 2

moški   razlike   samoocena   Slovenija   zdravje   ženske

Inštitut za varovanje zdravja RS
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Članek obravnava smernice samoocen zdravja po spolu v Sloveniji za obdobje 30 let. Glavni raziskovalni cilj je proučiti povezavo med spolom, družbenim razredom in zdravjem, ugotoviti, v kakšnem obsegu so vzorci samoocen zdravja skladni s tistimi v drugih državah in razpoznati zdravstveno najranljivejše družbene skupine. Metode: Študija temelji na šestih anketnih meritvah raziskave Slovensko javno mnenje, ki so bile izvedene v obdobju 1981 in 2012 na reprezentativnih vzorcih odraslega prebivalstva Slovenije. Poglavitne odvisne spremenljivke so anketirančeva samoocena zdravja in trije kazalniki psihosomatskega zdravja - nespečnost, razbijanje srca in nemir. Poglavitni neodvisni spremenljivki pa sta spol in socialno-ekonomski položaj. Zvezo med njima smo ugotavljali s hi-kvadrat testom statistične značilnosti. Rezultati: 30-letni trend je skladen s predhodnimi študijami, ki ugotavljajo, da ženske slabše ocenjujejo svoje zdravje kot moški. V Sloveniji je razlika med spoloma opazna v obeh družbenih razredih, a je precej izrazitejša pri ženskah v nižji izobrazbeni kategoriji. Večja prisotnost simptomov stresa pri ženskah potrjuje teorijo kronične utrujenosti kot posledice pritiska različnih družbenih vlog. Zaključek: V Sloveniji je socialna država po letu 1991 uspela omiliti negativne posledice povečanega ekonomskega stresa, kar se je odrazilo v ugodnih zdravstvenih smernicah pri obeh spolih. Razgradnja teh mehanizmov bi lahko prinesla kratkoročne finančne prihranke, obenem pa bi zelo verjetno imela dolgotrajne negativne posledice za zdravje prebivalstva, zlasti pri ranljivih skupinah, med katerimi so tudi ženske.

30.12.2013