GREMO V KINO
V poročilu o dejavnosti kino podjetja TRIGLAV v letu 19/d oererno, da so obiskovalcem piedvaiali 146 lazličnih filmov: v kinu TRIGLAV je bilo 978 predstav, v kinu ZALOG 185 in v kiiiu VEVCE 47 predstav. Za slednjega je tieba pojasniti, da je konec aprila prenehal delovati. Vse tri kinematoerafe je lani obiskak) 163.765 gledalcev, od tega samo Triglav 131.676. Te številke pa so proti letu 1974 manjše za 6,2 odstotka - pravijo, daje tako upadanje obiskovalcev v zadnjih letih normalen pojav tudi drugod.
Iz poročila se vidi tudi vsa spremljajoča problematika nastetih številčnih prikazov, prizadevanja delavcev kino poajetja za čimboljše obiske, za kvalitetni repertoai filmov, za nizke cene vstopnic, obenem pa tudi za rentabilno poslovanje in iskanje možnosti obnovitve dotrajanih kino dvoran.
Naj nam o tem več pove vrilec dolžnosti direktorja kino podjetja TRIGLAV Frand Miloič.
Lani ste kino dvorano VEV-ČE prepustili Papirnici; pre-uredili so jo (100 starih milijo-nov dinarjev) in namenili iz-kjjučno za kutturne prireditve in potrebe delovne organizacije in krajevne skupnosti. Ali je to za vaše podjetje izguba? Ali ste imeli zato kaj večji obiskv kinu Zalog ali v kinu Triglav?
Za naše podjetje oddaja kino dvorane VEVČE ne pomeni bistvene izgube, ker kino kot obrat ni ustvarjal kakih poseb-nih rentabilrtih osnbv za svoje poslovanje. Težnja po izboljšavi
repertoarja filmov sploh ni pri-šla v poštev, ker so gledalci odklanjali kvalitetnej.se filme. Težave pa smo imeli tudi s šol-skimi vodstvi, ker niso imeli dovolj posluha za spremljavo repertoarja mladini primernih filmov, katerih ni bUo malo,pa so žalostno končali s slabim obiskom. Težave so bile tudi z vedenjem obiskovalcev. Zaradi vsega tega se je uprava kino podjetia odločila, da po obno-vitvi dvorano prepusti drugim kulturnim namenom. Po uki-nitvi   kina  Vevče  je   porastel
obisk v kinu Zalog, v kinu Tri-glav pa se to ne občuti.
Iz Iestvice najbolj obiskanih pa tudi najmanj obiskanih fll-mov v lanskem letu je slutiti okus obiskovalcev vaŠh pred-stav. Se ta različnost (okus) z leti spreminja in kakšna so vaša prizadevanja v tej smeri?
Iz lestvice najbolj in najmanj obiskanih filmov. kijo sestavlja-mo na koncu vsakega leta, je nedvomno dokazano, da se okus obiskovalcev skoraj ne spreminja. Izjeme so le posa-mezne ,,modne muhe" (npr. Tarzan, James Bond itd.), ki nenadoma posežejo s svojim visokim obiskom v sam vrh naj-bolj obiskanih filmov. Sicer pa se repertoar najbolj obiskanih filmov suče najbolj okrog manj zahtevnih in poprečnih filmov (westerni, poprečne kriminal-ke), slabih idejnih filmov in ko-mercialnih štorij, ki ne zahte-vajo od gledalcev kdo ve kakš-nega napora. Vsebinski filmi in filmi Festa, žal - razen redkih izjem - ne najdejo hvaležnih gledalcev. Zakaj? To je vpra-šanje, na katerega se more od-govoriti le občan sam, tako kot
se sam tudi odloča za ogled filma.
Motda se je danes ob moč-nem razmahu televizije in tudi individualizma staromodno spomniti časov, ko smo mladi redno obiskovali nedeljske ma-tineje tvidi v naSh že naštetih, sicer pa ,,podeželskih" kine-matograflh - pa vendar: kdaj in kako lahko odraščajoča mla-dina danes pride do te vrste kulture, saj v sporedih Ijubljan-skih kinematografov tako po-gosto na koncu piše ,,za tnla-dino neprimerno"?
Glede na vse večje število mladini neprimernih filmov je naše kino podjetje kot proti-utež — poleg 152 filmov, ki jih bomo predvajali letos — uvrstilo v program kar 42 mladini in otrokom primernih filmov, ki jih bomo v kinu Triglav pred-vajali največkrat ob petkih, so-botah in nedeljah — včasih pa tudi ob ponedeljkih ob 16. uri - torej v času, ko je mladina najbolj prosta, da si jih lahko ogleda. Vse te filme bomo pred-vajali istočasno, ko bo na red-nem sporedu mladini nepri-meren   ali   prepovedan   film.
Obisk filmov, ki so primerni najmlajšim, to je do 3. do 7. leta pa smo po novem letu organizirali prek vrtcev in kaže, da bodo tudi nižji razredi osnovnih šol radi izkoristili to priložnost.
0 nedeljskih matvnejah pa za-radi nekulturnega obnašanja -predvsem mladih obiskovalcev - za enkrat ne more biti go-vora.
Znano je, da sta tako kino Triglav kot kino Zatog v zek) slabem stanju. Zadostnih sred-stev za preureditev vam verjet-no iz obiskov ne bo nikoli uspelo zbrati. Kakšne so per-spektive za filmsko kulturo v naši občini?
Z letom 1976 se je pojavilo pri delovanju našega kino pod-jetja novo vprašanje, ki zadeva njegovo poslovanje kot celoto: ali naj ostane še naprej samo-stojno — kar je po vseh pokaza-teljih (poslovanje, obnova, na-črtovani razvoj ipd.) skorajda nerešljivo! Zato tečejo pogovori tako z občino kot s kino pod-jetjem Ljubljana o priključitvi kina Triglav  (brez Zaloga) k
temu podjetju. Ce bo do zdm-žitve prišlo, bodo občani po vsej verjetnosti dobili prenovlje-no kino dvorano Triglav, kai pa bo terjalo kultumejši donos, višje pa bodo tudi cene vstop-nic.
Se izbor letošnjih filmov v čem razlikuje od lanskega?
V letu 1975 smo načrtovali pogostnejše uvrščanje kvalitet-nih filmov v naš spored, pa čeprav za ceno nerentabilnosti. To svojo ,,trmo" po izboljšanju repertoarja smo plačali s 6,2-odstotnim nižjim obiskom v primerjavi z letom 1974. Kljub temu bomo s trudom v tej smeri nadaljevali tudi letos. Po-udarek smo dali domačim fil-mom, saj jih je ostalo na pro-gramu prav toliko kot lani (17 domačih in 42 mladinskih fil-mov). Ob zaključku bi želel iz raziti le še to: filmska kultura -katere nosite^i in poslanci v našem kino podjetju nedvomno smo — naj najde med občani več odziva in pripravljenosti za sodelovanje.
Pogovor je vodil in zapisal SLAVKO GERLICA