3B konoplan
induplati glasilo delovne organizacije m	,oroa
induplati jarše
LETO XXVIII.
ŠT. 4. APRIL 1980
Ob letošnjem prvem maju
Mnogo misli in spominov se spleta okrog velikega delavskega praznika prvega maja. Nič novega ne bomo zapisali, nič, kar ne bi vedeli o tem pomembnem delu že včeraj; lani.
Le dolžnost nam veleva, da zapišemo nekaj misli, kot je to navada, kadar gre za praznovanje obletnic. Vedno smo delali tako in prepričani smo, da bodo tako delali tudi vsi tisti, ki nam bodo sledili. Z zanosom zmagovalcev, s pesmijo proletarcev in z rudečim praporom na čelu bodo ljudje po vsem svetu praznovali dan svoje svobode. Veselju in vihravosti ob tem nihče ne postavlja mejnikov. Tudi tisti dan, ki se začne z budnico, zaigrano ob svitu novega prvega maja in traja do pozne noči, je zato prekratek.
Te vrstice so najprej namenjene tistim, ki začenjajo delavsko pot. Mi, ki smo največji del te poti že prehodili pišemo o prvem maju, da bo izročilo ohranjeno.
Svoboda je nekaj velikega. Življenje v svobodi je celo opisati težko. Seveda samo nam in sedaj, ko
Vzroke, ki jih navajamo v opravičilo za take slabe rezultate poslovanja v primerjavi s planom, so:
— pomanjkanje materiala:
V letu 1979 je bila nabava reprodukcijskih in drugih materialov precej otežkočena. Pri uvozu so se pojavljali problemi predvsem zaradi zelo poostrene politike, večkrat pa tudi zaradi pomanjkanja de-
jo imamo. Drugače je tam in tistim, ki se zanjo še borijo ali pa so si jo pravkar izvojevali. Živeti in delati v sponah izkoriščevalcev, kapitalistov, je najbolj podobno suženjskemu delu. Mračne spone, ki hromijo duha in kulturo morajo biti premagane, zato smo se borili in zato pomagamo tistim, ki se še borijo za svojo svobodo.
Dvomim, če nam je letnica 1890 in spomini na pariško zmago tako zelo pomembna, da bi jo ohranjali v spominu. Prednost dajem vsem tistim, ki so se borili za našo svobodo, ki so prelili kri na naši zemlji ali ječali v temnicah skupnega sovražnika. Njim gre slava.
Prezreti pa ne gre tudi vseh tistih milijonov, ki so sodelovali pri izgradnji domovine. Udarniki dela in zmagovalci naše politične svobode in samostojnosti so enako zaslužni. Zgled, ki ga dajemo svetu z našo resničnostjo, žanje splošno priznanje tudi pri tistih, ki jim naša pot ni po godu. Imeni TITO in JUGOSLAVIJA sta že davno osvojili svet. Škoda je, da tudi na pragu
viznih sredstev. Posebno od uvedbe omejitve fizičnega uvoza dalje so se podobni problemi kot v naši delovni organizaciji začeli pojavljati skoraj pri vseh domačih dobaviteljih. Posledica tega so bili daljši dobavni roki ali pa celo bistveno zmanjšanje dobave zaradi preusmeritve v izvoz, v zadnjem kvartalu pa so se pojavile že tudi zahteve po devizni participaciji v dinarski ceni. Te težave
osemdesetih let še ni svoboda last vseh. Ta ugotovitev nam greni slovesno razpoloženje. To pa nam polaga hkrati obveznost, da se še bolj zavzamemo za pravico do svobode za vse, predvsem za tiste, ki jo morda že čutijo, vendar še ne doživljajo.
Ni prostora za licemerstvo, to želimo povedati vsem, ki si prizadevajo hromiti našo odločnost, da pomagamo tistim, ki se za svobodo še vedno borijo. Politika Jugoslavije je politika naših narodov. Naša stališča so jasna in znana. Svoboda se lahko demonstrira le na podlagi večine, ki se opredeljuje za svoj narod. V orožju je lahko zmaga ene bitke, toda ne vojne. Ta vojna pa plamti povsod in je prav, da je plamen velik in vroč, ker s tem opozarja, da se bo slej ko prej opekel vsakdo, ki bi se mu želel približati s slabimi nameni.
Prvi maj je naš praznik. Slavimo ga zatorej kot praznik svobode v mislih in dejanjih.
Urednik
letu 1979
so bila najbolj opazne pri nabavi bombažne in poliesterske preje. Čeprav so domači proizvajalci tudi v
1.1979 močno povečali cene vsem osnovnim surovinam, je bilo dobavljeno blago, predvsem preja, dostikrat nekvalitetno, kar je imelo za posledico veliko število reklamacij — pomanjkanje rezervnih delov: Uvoz rezervnih delov za tekoče vzdrževanje je bil glede na leto 1978 manjši in sicer za 18 %. V nasprotju s tem pa je indeks uvoza osnovnih sredstev in rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje zelo visok. Nanj je vplival uvoz križno-previjalnega stroja, ki smo ga prejeli v aprilu (Nadaljevanje na 2. str.)
Rezultati poslovanja v
Z rezultati doseženimi v letu 1979 ne moremo biti zadovoljni. Vse združene TOZD so sicer v obravnavanem obdobju dosegle pozitivne finančne rezultate, ki so celo boljši od doseženih v letu 1978, vendar pa v večini primerov znatno zaostajajo za načrtovanimi. Ta ugotovitev pa ne velja za TOZD Maloprodaja, ki je v obravnavanem obdobju s planom postavljene cilje, kakor tudi rezultate dosežene v letu 1978 močno presegla.
t-********>M-*><-*********><-*********>M-****)<+**************************************
'V
čestitamo za pcaznik deta 1. maj
Rezultati poslovanja v
(Nadaljevanje s 1. str.)
—	spremembe asortimana
—	še vedno prisoten problem pomanjkanja delavcev
V letu 1979 je prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih za 4,9 % in sicer v obeh proizvodnih temeljnih organizacijah tj. v TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken in v TOZD Konfekcija. Vendar pa je proces upadanja števila zaposlenih bil za polovico manjši kot v predhodnem obdobju, kar kaže na to, da se je položaj na področju zaposlovanja deloma vendarle umirja. Pri zaposlovanju obstaja slej ko prej kritičen problem kadrovanja na neposrednih proizvodnih delih oz. nalogah, za kar pa sodimo, da bo ta problem ostal odprt tudi še v bodoče.
TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken je v letu 1979 dosegla naslednje rezultate:
—	v predilnici je proizvodnja v primerjavi s palonm dosežena 91 %, v primerjavi z letom 1978 pa 105%. Manjša proizvodnja v primerjavi s planom je posledica pomanjkanja malon vlakna in pomanjkanja proizvodnih delavcev
—	tudi v oddelku izdelave sukanih prej plan ni bil dosežen. Dosežena proizvodnja je bila le 86% pričakovane in za 3 % večja od dosežene v preteklem letu.
Proizvodnost dela merjena v ef. kg na izvršeno delovno uro je bila v primerjavi s preteklim letom v predilnici za 9 % večja, v sukalnici pa 98 % dosežene v letu 1978
—	plan tkalnice za leto 1979 ni bil dosežen. Glavni vzroki nedoseganja plana so: močan porast zastojev zaradi popravil tkalskih strojev in Uni-fil aparatov, slaba priučenost tkalk in tehničnega kadra (upokojitve in fluktuacija), nekvalitetno vzdrževanje strojnih naprav, občasno pomanjkanje določenih vrst preje. Storilnost dela merjena v votkih na izvršeno uro je porastla na 1,1 %, vendar pa je storilnost na eno tkalčevo delovno uro še vedno v upadanju in sicer 97% v primerjavi s preteklim letom. Vzroki za manjšo produktivnost so v prevelikih zastojnih urah, katere so bile večje za 20% in to predvsem zaradi popravila strojev in Unifil agregatov, večjih pretrgov in vezanja osnov. Občutno so se povečale tudi zastoj ne ure zaradi odsotnosti delavcev
—	oplemenililnica glede na razmeroma nizko izpolnjevanje plana v tkalnici, ni mogla doseči boljšega rezultata, kajti obrat obdeluje tkanine lastne proizvodnje. Plan je bil dosežen 82,6 % in je bilo adjustriranih 3,864.000 m obdelanih tkanin, kar predstavlja 89,6 % tkanin obdelanih v letu 1978. Barvanje preje je potekalo v skladu s potrebami tkalnice in je bila proizvodnja v primerjavi
s planom dosežena 84,5%, v primerjavi s preteklim letom pa 96,3%. V letu 1979 je bilo z montažo navij al-nega stroja Schlafhorst odstranjeno ozko grlo pri navijanju preje za barvanje.
V letu 1979 je bila dosežena prodaja v skupni vrednosti 301,032.169,47 din, od tega 90,6 % na domačem trgu in 9,4 % na zunanjem trgu. V primerjavi s planom je prodaja za 21 % nižja, v primerjavi s predhodnjim obdobjem pa za 15% višja.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen le 79 %, v primerjavi z doseženim v preteklem obdobju pa za 14% večji. Celotni prihodek je TOZD dosegla s prodajo preje, tkanin, proizvodnih storitev ter udeležbo v skupnem prihodku na zunanjem trgu ter z drugimi prihodki.
Materialni stroški so v primerjavi s planom za 30 % manjši in njihova velikost za 9 indeksnih točk zaostaja za velikostjo celotnega prihodka. To pomeni, da je zaradi nižjih materialnih stroškov dohodek v primerjavi s planom dosežen sicer 94 %, kar pa seveda pri delitvi dohodka ni zadoščalo, da bi vse dele dohodka pokrili v enaki višini in je tako za poslovni sklad razporejeno le 5 % od s planom predvidenih sredstev. To predstavlja 112.187,49 din, pri tem pa moramo upoštevati, da so samo obveznosti iz poslovnega sklada za združevanje sredstev za nerazvita področja, elektrogospodarstvo, avtoceste, luke in drugo znatno večje in znašajo 7,433.345,45 din. Celotni prihodek ni bil dosežen tako zaradi nižje proizvodnje kot tudi zaradi nižje prodaje.
Povprečni mesečni osebni dohodek na delavca je bil v primerjavi s planom za 17% večji, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa celo za 32 %.
TOZD Konfekcija je v obravnavanem obdobju presegla načrtovano proizvodnjo za 1 %, kar predstavlja 95% dosežene proizvodnje v pretek-klem letu merjene v Nh. Ob upoštevanju znižanja povprečnega števila zaposlenih za 17%, pa se je proizvodnja mere j na v Nh v primerjavi s preteklim letom povečala za 22 %. V letu 1979 je bila dosežena prodaja v skupni vrednosti 78,287.537,68 din, od tega 92,8 % na domačem trgu in 7,2 % na zunanjem trgu. V primerjavi s predhodnim obdobem pa za 26%. Prodaja na zunanjem trgu je v primerjavi s planom presežena za 23 %. Znatno je presežena tudi stopnja prispevka za kritje in sicer za 41 u/0. Celotni prihodek je v primerjavi s planom predvidenim celotnim prihodkom za 19 % večji, v primerjavi z doseženim v preteklem obdobju pa za 26% večji. Materialni stroški so v primerjavi s planom za 16% večji in njihova rast torej za 3 indeksne točke zaostaja za rastjo celotnega prihodka. Kljub višjih ma-
letu 1979
terialnim stroškom je dohodek v primerjavi s planom za 23% večji, v primerjavi s preteklim letom pa za 26%. Tako doseženi dohodek je zadoščal za pokritje osebnih in skupnih potreb v višini 115% in dela za povečanje poslovnega sklada v višini 4%. Prispevek za pokrivanje stroškov poslovanja delovne skupnosti skupnih služb je za 21% manjši kot v preteklem letu.
Povprečni mesečni osebni dohodki na delavca so se v primerjavi s planom povečali za 16 %, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa celo za 33%. Če pri povečanju osebnih dohodkov v primerjavi s preteklim letom upoštevamo zmanjšanje povprečnega števila zaposlenih od 330 delavcev na 274 delavcev tj. za 17%, potem so se osebni dohodki, računani na delavca, v primerjavi s preteklim letom povečali za 35%.
TOZD Maloprodaja je v letu 1979 skladno s samoupravnim sporazumom med TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija prodajala po skupno določenih maloprodajnih cenah proizvode obeh proizvodnih TOZD. Udeležba TOZD Maloprodaja v skupno določenih maloprodajnih cenah brez prometnega davka je bila določena za posamezne vrste blaga in sicer:
—	za šotore, prigrade in camp opremo 20 0
—	za vse ostale vrste blaga 21 %.
Celotni prihodek v primerjavi s
planiranim je TOZD Maloprodaja presegla za 24%, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa celo za 36%. Tudi dohodek je bil kljub za 17% povečanim materialnim stroškom, presežen za 16 %. Posledica tega je tudi, da je TOZD Maloprodaja v letu 1979 s planom postavljene cilje kakor tudi rezultate dosežene v letu 1978 močno presegla. Čisti dohodek je v primerjavi s planom presežen za 20 %, del za osebno in skupno porabo za 7%, del za razširjanje materialne osnove dela in rezerv pa za 30 %. V celoti je bila realizacija v primerjavi s planom presežena za 24 % s tem, da je bila presežena v prodajalni Jarše za 25%, v prodajalni Beograd pa za 20 %.
Povprečno število delavcev se je v primerjavi s predhodnim obdobjem povečalo za 21 %, v primerjavi s planom za 17% večji, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 30 %.
TOZD Restavracija in počitniški domovi je v letu 1979 skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v DO in letnim palnom opravljala za delavce drugih TOZD in DSSS v okviru DO gostinske usluge v restavraciji in počitniških domovih.
Storitve kuhinje so se znižale za 11 % v primerjavi s preteklim letom. Iztržek za penzione v počitniških do-(Nadaljevanje na 3. str.)
delo sindikalne organizacije
Zelo dobro delo KOOS Induplati
Pri pregledu dela KOOS in njenih organov smo ugotovili, da smo bili v tem obdobju dokaj aktivni, saj smo izvedli nekaj zahtevnih nalog. Pri delu so nam pomagale naše strokovne službe, samoupravni organi in ostale družbeno politične organizacije. Le-te so pripomogle, da je naše delo potekalo enotno. Vedno smo se zavedali poudarjene vloge ZS. V začetnem obdobju dela smo predlagali kandidate za samoupravne organe in kasneje obravnavali rezultate volitev. Evidentirali smo člane naših komisij (disciplinska, odbor za delavna razmerja in medsebojna razmerja) in kandidate za udeležbo na seminarjih, ki jih je organiziral KLUB SAMOUPRAV-LJALCEV. Vzporedno smo sodelovali tudi na JAVNI TRIBUNI. Evidentirati je bilo potrebno tudi kandidate v občinski in republiški odbor ZSS, za komisije in za sodnike porotnike. Nekaj naših delavcev se je uspešno izobraževalo v »Soli samoupravljanja«. Iz naših vrst smo
(Nadaljevanje z 2. str.) movih se je povečal za 46 %, to pa predvsem na račun dveh skupin »šole v naravi«. Iztržek za alkoholne in brezalkoholne pijače je višji za 3 % v primerjavi s preteklim letom. Pri ostalih storitvah zasledimo večji porast pri storitvah vrta, prevozov in zakol prašičev.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen 88 % in je za 5 % nižji od doseženega v preteklem letu. Ker so bili materialni stroški za 12 % nižji od planiranih, je bil dohodek dosežen 89 %, to je za 1 indeksno točko višji od doseženega celotnega prihodka. Tako doseženi dohodek je zadoščal za pokritje osebne in skupne porabe v višini 91 % ter za pokritje dela za razširjanje materialne osnove dela in rezerv v višini 80 %.
Planske naloge, kakor tudi rezultati doseženi v preteklem letu niso bili doseženi, kar je predvsem posledica, da so se prostori restavracije v Jaršah praktično celo leto adaptirali.
Povprečno število delavcev se je v primerjavi s planom in v primerjavi s predhodnim obdobjem zmanjšalo za 4%. Povprečni mesečni osebni dohodek se je v primerjavi s planom povečal za 4%, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 18 %.
Delovna skupnost skupnih služb:
odnosi med TOZD in DSSS teme-
izbrali predstavnike v skupščino KS in konferenco SZDL — Preserje. Na eni od sej smo predlagali dva člana naše DO, ki zastopata našo DO kot delegata v občinskem odboru ZS delavcev tekstilne in usnjarske industrije.
Že v začetnem obdobju nas je zapustil predsednik KOOS Anzi Friderik. Na njegovo mesto smo izvolili Knep Jožeta, kateri pa se zaradi narave dela ni mogel popolnoma angažirati pri svojem sindikalnem delu.
V naše delo je bila vključena obravnava zaključnih računov in planov za posamezna obdobja vseh TOZD in DSSS. Bili smo tudi angažirani pri spremembi plana (1978), ki je nastala zaradi spremenjenih pogojev dela. V našem delovnem programu je bilo večkrat govora tudi o kvaliteti izdelkov.
Zaradi poteka mandata, je bilo potrebno obravnavati kandidate za razpisana vodilna delavna mesta. Imenovali smo tudi razpisno komi-
ljijo na svobodni menjavi dela. DSSS je v obravnavanem obdobju opravljala za združene TOZD dela, predvidena z letnim planom. V zvezi z dejavnostjo DSSS so nastali stroški, ki so za 7 % višji od predvidenih s planom in za 43 % večji od stroškov poslovanja v preteklem obdobju.
Celotni prihodek je bil dosežen s plačili posameznih TOZD za izvršena dela in z lastnimi prihodki, to je s storitvami, ki jih opravlja OEOP za SOB Domžale, Napredek Domžale in Papirnico Količevo ter storitve plačilnega prometa hranilnih vlog za LB Domžale, ki jih opravlja finanč-no-računovodski sektor.
Doseženi celotni prihodek je ravno na višini planiranega in za 31 % večji od doseženega v preteklem letu. Dohodek je v primerjavi s planom za 1 % nižji in v primerjavi s preteklim letom za 28% večji. Čisti dohodek je namenjen le za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev.
Povprečno število delavcev se jo v primerjavi s planom in v primerjavi s predhodnim obdobjem zmanjšalo za 2 %.
Povprečni mesečni neto osebni dohodek se je v primerjavi s planom povečal za 3%, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 25 %.
Franc Velepec
sij o za izvolitev direktorja DO.
Skupno z ostalimi družbeno političnimi organizacijami smo predlagali, da se tov. direktorju podeli občinsko odlikovanje — Red za zasluge in Kraigherjeva nagrada.
Zelo uspešno smo se udeležili občinskega posvetovanja OOS o uresničevanju ZZD. V zvezi s tem smo v kasnejšem obdobju podali oceno o uresničevanju zakona o združenem delu.
V	času, ko je bil tov. Tito na poti po Sloveniji in bil tudi v naši občini, smo člani OOS poskrbeli za organizacijo sprejema.
V	tem mandatnem obdobju smo celovito sodelovali v predkongresni dejavnosti, ko sta bila pred nami 8. kongres ZSS in 9. kongres ZSJ.
Naše OOS so bile zelo aktivne pri pripravah na skupno akcijo Nič nas ne sme presenetiti, pri kateri smo sodelovali vsi člani kolektiva.
Vsako leto smo pripravili proslavo ob tovarniškem prazniku, v katero je bila vključena pogostitev upokojencev, športne prireditve in družabno srečanje. Bili smo tudi pobudniki in soorganizatorji proslav ob 1. maju in 29. novembru.
Posebno delavna je bila komisija za šport in rekreacijo, ki je organizirala udeležbo na Tekstiliadah v smučanju in kegljanju. Ravno tako smo se udeleževali regionalnih tekmovanj. Redno smo se udeleževali pohoda Ob žici okupirane Ljubljane.
Uspešno je potekala krvodajalska akcija, katere so se v velikem številu udeležili člani naše DO.
Vedno delaven odbor tovariške pomoči, je mesečno obravnaval prošnje članov naše DO. Iz zbranih sredstev TP smo pomagali tudi tov. Puč-kovi iz tkalnice. Pomoč smo zbirali tudi po posameznih osnovnih organizacijah.
V	skladu s sklepi in potrebami smo obiskovali obolele sodelavce, katere je pestila dolgotrajna bolezen. Obdarili smo jih s cvetjem in jih tudi denarno podprli (višina OD).
Delovanje sindikata se je odražalo tudi pri obravnavanju problema koriščenja dopustov (novi kriteriji) in pri reševanju prošenj o dodelitvi stanovanjskih kreditov. V zvezi s tem smo obravnavali tudi pritožbe za vračilo kreditov delavcev, ki so zapustili našo DO. Izvršni odbori so organizirali letno skupščino in občne zbore. Zbrali smo se tudi na letni skupščini KOOS. V oktobru 1978 smo pregledali opravljene naloge in finančno stanje OOS. Vsaka osnovna organizacija je dobila svoj žiro račun. Pripravili smo okvirni načrt skupnih stroškov KOOS in financiranje skupnih potreb KOOS.
(Nadaljevanje na 4. str.)
REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1979
delo sindikalne organizacije
(Nadaljevanje s 3. str.)
Ob koncu leta 1979 so se predstavniki naše DO in družbeno političnih organizacij udeležili problemske konference v Mokronogu. V istem časovnem obdobju so nas obiskali predstavniki družbeno političnih organizacij občine Domžale. Skupno z njimi smo pregledali srednjeročni načrt, samoupravno organiziranje naše DO in delovanje delegacij naše DO. Naš gost je bil tudi tov. Kopitar; takrat je tekla beseda o bodoči organiziranosti ZS v naši DO, katera zajema več OOS. Obiskali so nas tudi predstavniki SIS,
Na občnem zboru OO sindikata predilcev v Induplati, bil je v petek 22. februarja letos, so podrobno razčlenili opravljeno delo in se dogovorili za delovni načrt 1980.
Na prvo mesto so postavili skrb za pravilno izvajanje stabilizacijske politike.
Vprašanje izostankov, bolniških in drugih, pa je ozko povezano s produktivnostjo predilnice, kar vpliva posredno tudi na kvaliteto izdelkov. Sklenili so, da se s to zadevo spoprimejo in uredijo smotrno izkoriščanje delovnega časa.
Govorili so tudi o izboljšanju in-formativnosti in se zavzeli za še boljše sodelovanje z ostalimi sindi-
V februarju je imela osnovna organizacija sindikata konfekcije svoj občni zbor, na katerem so pregledali opravljeno delo in naredili načrt za prihodnje.
Občni zbor je vodil tovariš Jože Knep. Iz poročil in razprave je bilo jasno povedano, da je delo sindikata vedno bolj pomembno in odgovorno. To se nanaša predvsem na stabilizacijo, ki jo bijemo na vseh ravneh našega družbenega in proizvodnega dela.
Razpravljali so tudi o pomoči sodelavcem, ki delajo zadnja leta pred zasluženo upokojitvijo; zanje se morajo sindikalisti zanimati in jim pomagati. Skratka, pred sindikalno organizacijo je veliko pomembnih nalog. V konfekciji Induplati so prepričani, da jim bo uspelo večino nalog realizirati, ker želijo doseči v sodelovanju vseh enot njihovega Tozda in ob pomoči celotne delov-
s katerimi smo pregledali njihove plane.
Pozitivnih in uspešno rešenih akcij je bilo torej veliko, čeravno bi se predstavniki posameznih IO OOS lahko bolj prizadevali, da bi delo potekalo bolj organizirano. Napačno je namreč mišljenje, da je IO tisti, ki mora dajati iniciative, predsedniki pa delo sami opraviti. To se je odražalo predvsem pri organiziranju občnih zborov OOS. Kot je iz poročila razvidno je bilo delo OOS, KOOS in njihovih IO zelo pestro. Kljub temu pa se s tem ne moremo zadovoljiti, saj ni nobeno delo tako temeljito opravljeno, da ne bi bilo lahko še boljše.
kalnimi organizacijami v delovni organizaciji.
Na tem občnem zboru so izvolili, ob 80 % udeležbi članov, naslednje sodelavke in sodelavce v izvršni odbor OOS Predilnice:
Marijo CERNOHOVSKI, za predsednico;
Kati UNGER, za podpredsednico;
Majdo SMRKOLJ, za sekretarja;
Poldo PAVLI, za blagajničarko.
Člani IO so še: Pavla DIMC, Štefka Florjan, Cvetka PROSENC in Vida ŠILJAK.
Predsednik nadzornega odbora je Rudi ZRIM in člana Ljudmila LIMONI ter Marija ŠKRJANC.
Po zapisnikih priredil:
O.	Lipovšek
ne organizacije. Naloge so vsekakor težke, toda ob dobrem sodelovanju bodo uspehi doseženi in delo dobro opravljeno.
Na tem občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo v katerem so: Janez Hafner, predsednik OOS Konfekcije Franc Novak, tajnik Zdenka Kladnik, blagajničarka Člani izvršnega odbora so: Alfonz Andrejka, Matevž Baloh, Slavka Korošec, Janez Koželj, Kati Pele in Niko Vodlan.
Nadzorni odbor:
Miha Požar, predsednik, Gordana Gardaševič — član in Franc Tavčar — član. Delegat za koordinacijo Tozda je Janez Hafner.
Delegati za KOOS Induplati Jarše so:
Andrejka Alfonz, Janez Koželj, Franc Novak in Kati Pele.
J.	H.
Z OBČNEGA ZBORA OO SINDIKATA TKALNICE IN PRIPRAVLJALNICE
Osnovna organizacija sindikata je imela 17. marca letos svoj občni zbor. Uvodno poročilo je podal predsednik Ignac URŠIČ in podrobno razčlenil dveletno delovanje. V tem času je imel IO precej sestankov, na katerih so obravnavali tekoče zadeve, ki so jih iznesli člani-delavci ali pa samoupravni organi. Izvršni odbor je sodeloval tudi pri organizaciji dveh humanih akcij, kjer je šlo v enem primeru za agitacijo krvodajalstva in v drugem za zbiranje pomoči za sodelavko, kateri je pogorela hiša.
Športniki so bili aktivni tudi na svojem področju. Organizirali so nekaj trim akcij in bili na strokovnih ogledih drugih delovnih organizacij. Te oglede so povezali z družabnimi izleti.
Sledilo je poročilo blagajničarke Eme KOROŠEC. Največ denarja je bilo porabljenega za organizacijo in izvedbo ekskurzij, katerih se je udeležilo veliko članov. Saldo v blagajni na dan občnega zbora je 1162,65 din.
Nadzorni odbor je ugotovil, da je bilo delo osnovne organizacije v skladu z napotki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Pri pregledu blagajniškega poslovanja so ugotovili, da je bilo tudi to v redu.
Pri sestavljanju delovnega načrta za naslednje obdobje so najprej sklenili, da bodo obdržali tradicionalno obiskovanje tistih bolanih sodelavcev, ki bodo v staležu dalj ko 2 meseca.
Člani iz tkalnice in pripravljalnice so izrazili željo, da bi nealkoholne pijače v novi jedilnici točili po nabavni ceni.
Sledile so volitve. Zato, ker so nekateri dosedanji člani odšli iz delovne organizacije ali zato, ker je nekaterim potekla mandatna doba, so izvolili v izvršni odbor:
Ignaca URŠIČA, za predsednika OO sindikata tkalnice in pripravljalnice;
Vinka KEPCA, za podpredsednika;
Anico ZUPAN, za tajnico;
Emo KOROŠEC, za blagajničarko.
Člani IO OO so še: Silva DOLINŠEK, Mira GORJUP, Rajka NOVAK, Kristina SEMEN, Marinka ŠOLTIC, Mira TOPIČ, Marija VERBIČ in Ivanka VES.
Člani nadzornega odbora so: Stane BEG (predsednik), Marija HORVAT, Marjan MAKOVEC, Mira POGAČAR in Gizela RIHTAR (vsi člani).
Anica Zupan
PREDILCI NAPOVEDALI UKREPE ZA ZMANJŠANJE IZOSTANKOV
SINDIKAT KONFEKCIJE SPREJEL STABILIZACIJSKO POLITIKO
Občnemu zboru na rob
Letošnji občni zbor sindikalne organizacije delovne skupnosti skupnih služb je minil v znamenju slabe udeležbe, v znamenju molka ter avtomatičnega dvigovanja rok. Občni zbor zaradi formalnosti, ker pač mora biti, enkrat na leto. Sprašujem se, kje je nekdanja živahna sindikalna dejavnost, ki se ni odražala samo na občnem zboru, pač pa v živahni vsestranski dejavnosti od kulture, športa, raznih prireditev, izletov, ozimnice pa do bolj vsebinske in politične aktivnosti. Morda res ni vse sodilo v dejavnost sindikata in so nekatere preskrbovalne in zabavne dejavnosti nekoliko izkrivljale vlogo in namen sindikalne organizacije. Vendar je vsa ta živahna dejanvost ohranjala stik s člani, delavci, in jih med seboj povezovala. Kakorkoli že, ob tem občnem zboru se je treba zamisliti in storiti nekaj, da bi sindikalna organizacija spet zaživela.
Na občnem zboru smo soglasno sprejeli program dela za naslednje leto. Smatram, da naj bi bila osnovna naloga novega odbora poživitev dela na vseh področjih.
Osnovna organizacija sindikata DSSS je dobila novo vodstvo, v katerega smo soglasno izvolili za predsednico tov. Zdenko Hiršman-Jeraj in za člane tov. Franc Veider, Vlado Kočevar, Majda Kern, Majda Marolt, Boža Baškovič, Ivana Grbec in Vesna Maravič. V nadzorni odbor
IOS DSSS pa: Albino Gradišar, Ano Tomc in Ivanko Bergant.
Novemu vodstvu želimo veliko uspeha predvsem pri oživljanju sindikalne dejavnosti, pa tudi sindikalne miselnosti in seveda pri izvajanju dokaj obsežnega programa.
Albinca Kosmač
Novi predsednik OOS DSSS tov. Jeraj Zdenka
SEKRETARIAT
REGIONALNE
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LJUBLJANA
javlja vsem pooblaščenim organizacijam združenega dela na območju občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske regije
VIŠINO ENKRATNIH DAJATEV V LETU 1980
V	primeru smrti:
povračilo pogrebnih stroškov — 5.478 din;
povračilo pogreb, stroškov za umrlega otroka do starosti 1 leta — 2.739 din;
posmrtnina nepreskrbljenim svojcem (enkratni znesek) — 5.478 din.
V	primeru obiska zdravnika-specialista:
Povračilo za stroške prehrane in nastanitev v drugem kraju za čas odsotnosti od 8—12 ur — 102,70 din.
Navedene dajatve bremenijo občinske zdravstvene skupnosti.
Navedeni zneski veljajo oziroma se uporabljajo za zavarovane primere od vključno 7. marca 1980 dalje.
OBVESTILO O DELOVANJU 10 KOOS V MESECU MARCU
V tem mesecu so imele vse OOS občne zbore. Zbirali smo prijave za krvodajalsko akcijo. Vršijo se tudi priprave na občni zbor konference. Naše delo pa ni potekalo samo v tej smeri, temveč smo se zbrali na posvetovalni seji, na kateri smo obravnavali gradivo, katerega smo prejeli od Občinskega sindikilnega sveta. Na seji so bili evidentirani člani naših OOS, in sicer:
—	za člana Občinskega sveta ZSS: Mrdženovič Drago;
—	v svet za planiranje in
ekonomsko politiko:	Veider
Franc;
—	v svet za razvoj samoupravljanja: Ulčar Štefka;
—	v svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za
osebne dohodke: Robavs Tončka;
—	v svet za življenjske in delovne razmere: Dajčar Francka;
—	v odbor a organizacijsko in kadrovsko politiko: Pavlin Matjaž;
—	v odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: Ručigaj Anton;
—	v odbor za inventivno dejavnost: Vinko Vodnik;
—	komisijo za obveščanje in
propagando:	Šoštarič Majda;
—	v komisijo za usposabljanje članov zveze sindikatov: Pollak Marija;
—	v komisijo za šport, rekreacijo in oddih: Kavčič Rajko.
Tajnik IO KOOS
Petaci Lidija
KRVODAJALSKA
AKCIJA
Vsako leto je ZS nosilec sprova-janja humane krvodajalske akcije, katere smo se uspešno lotili tudi mi. Krvodajalska akcija je predvidena za posamezne obrate, in sicer:
1.	4. 1980 v obratu Peče, kjer se je prijavilo 9 krvodajalcev;
2.	4. 1980 v obratu Mengeš. Prijavljenih je 9 krvodajalcev.
9. 4. 1980 bo krvodajalska akcija za obrat Radomlje, kjer se je prijavilo 38 krvodajalcev, čeravno j c bilo za ta obrat predvidenih le 12 članov.
9. in 10. 4. 1980 je predvidena krvodajalska akcija za TOZD Maloprodaja, TOZD Restavracija in počitniški domovi, TOZD Proizvodnja in DSSS. Skupaj se je prijavilo 56 krvodajalcev. V celotni delavni organizaciji se je prijavilo 112 krvodajalcev.
Število krvodajalcev ni majhno, mnenja pa sem, da je bil zelo minimalen odziv v DSSS, kjer sc je prijavilo le 5 krvodajalcev. Sodim, da bi morali biti delavci DSSS bolj humani in bi se naj prihodnjič v večjem številu udeležili krvodajalske akcije in bili vzor ostalim članom kolektiva. Plan krvodajalcev je bil izpolnjen 79 %.
P. L.
obraza med nami
Pripoved Pavla Zupana in Vinka Makovca
Tako kot vedno sem se s svojima sogovornikoma pogovarjal o prvem maju precej prej, kot šele na predvečer tega velikega praznika. Bilo je še v marcu toda zato, ker smo družno obujali spomine na dni naše mladosti, nam za dober mesec ni bilo odveč preseliti se v mislih ravno v prvomajsko vzdušje.
Vinko Makovec bo prihodnje leto slavil že svoj 60. rojstni dan, Pavle Zupan je 6 let mlajši, kot tretji v tej družbi pa sem po starosti ravno med obema. Skupno imamo samo sivo obarvane lase. Življenje nam jih je pobarvalo, tisto življenje, na katerega se radi spominjamo in tisto, ki nam je nalagalo težave in skrbi.
Vinko se kot starejši spominja še predvojnih dni, ko prvega maja še niso povsod praznovali. Kjer so ga, tam je bil tovarnar ali gospodar naprednega mišljenja. Teh ni bilo na pretek.
Vinko Makovec
Imel sem športno kolo, v tistih časih je bilo to že precejšnje pre-množenje, pa sem se z vrstniki odpeljal na Prevoje. Vsi smo bili pevci, ob ognju smo zapeli. Naš nastop ni bil niti malo tajinstven, zato so se nam pri kresu pridružila dekleta in bili smo vesela druščina. Oblast je podobne nastope preganjala, pa so tudi nas razgnali žandarji. Dobili niso nikogar, morda tega niti niso hoteli. Ne vem. Tistega praznovanja se spominjam. Bilo je to leta 1938.
Naša ljudska oblast je dala temu delavskemu prazniku pravi pečat slavij a zmage proletarcev. 2e v očetovi hiši smo bili vsi pevci in petje sem prenesel tudi v svoj dom, ki
sem ga pozneje ustvaril. Tako se še danes namenjamo v naravo, kjer ljubijo svobodo in mir in petje. Zelo rad pojem, zato znam večino domačih pesmi, je rekel Vinko Makovec.
Pavle Zupan je mlajši in se predvojnih praznovanj ne spominja. Bil sem še otrok, se opravičuje in nadaljuje: »Tudi jaz sem pevec, zato sem se z vrstniki iz vasi Preserje sestajal, da smo kakšno rekli. Enako kot petje pa sem rad poslušal godbo na pihala (Pavel ji pravi še vedno kar domače — plehmuska, op. p.). To dvoje me je vedno pritegnilo in ob prvem maju sem rad zašel tja, kjer so peli in kjer so igrale godbe na pihala.«
Ko je beseda nanesla na nedelje, tiste edine proste popoldneve, ki smo jih poznali, je rekel Vinko, da je že kot fantič nastopal na igrah, ki so jih prirejali v domačem kraju. Pavle pa je šel kdaj pa kdaj tudi nabijat »fusbal«. Seveda je bilo to drugače kot je danes, poudarja svojo pripoved. Rekvizitov, kakršne poznajo današnji (ne)poklicni nogometaši, nismo poznali. Dušo od žoge smo morali sami zakrpati in jo nato napolniti z zrakom. Če pa niti žoge nismo imeli, smo v večjo nogavico natlačili žaganja in tisto brcali. Ja, na Pavlečevem travniku v domači vasi smo bili najboljši nogometaši (ker drugih ni bilo, je šaljivo dopolnil svoj spomin na zvezdništvo).
Tovariš Makovec pa je bil dodatno tudi vnet kolesar in se je ob nedeljah rad odpravil na kolesarske izlete, ki so bili včasih zavidljivo dolgi.
Za kino ni bilo denarja, sta povedala oba. Kadar pa se ga je le nabralo dovolj, potem smo šli v Domžale in si ogedali kakšen film, o katerem so potem še nekaj dni govorili.
Pavel Zupan pa pravi, da je rad gledal domače igre. Domačini so igrali in, to je bilo najbolj pomembno, do konca je ostala skrivnost, kdo je bil kdo. Za vstopnice ni bilo denarja pa so otroci stali pred vhodom in premraženi (igre so uprizarjali predvsem v j esensko-zimskem času) čakali na konec prvega dejanja. Pred začetkom drugega dejanja jih je vratar običajno spustil v dvorano, če je bilo še kaj prostora.
Bolj povezani smo bili na vasi, nadaljuje Pavel, kot je to danes. Ne razumem današnjih ljudi. Nevošč-
ljivi so drug drugemu in vase zaprti. Modernizirali smo se in opremili s TV sprejemniki ter se predali lagodnemu življenju. Za soseda nam ni več mar. To ni dobro ne, škoda je, da je tako.
Vinko pravi k temu, poprej nekoč nismo mislili na stvari, kot jih imamo danes. Vsega tega takrat sploh poznali nismo. Spominjam pa se na izlete, ko smo jo ob sobotah po delu (po 14. uri) mahnili na Malo panino. Do zgornje postaje v Kamniku smo se peljali z vlakom, naprej smo šli peš. Ob zidu smod-nišnice smo šli kot na večni poti.
Pavle Zupan
Ko smo se začeli vzpenjati, je šlo hitreje. Od Primoža naprej pa je bilo sploh prijetno hoditi. Mladi smo bili in noge so bile velikokrat kar prehitre. Moj starejši sogovornik je bil velik nasprotnik alkohola in pivske družbe še danes odklanja.
Jaz sem ravno drugačnega mnenja, hitro pristavi Pavel. Rad sem popil v družbi tudi kakšen kozarček vina in nekajkrat sem bil tudi okrogle volje. Treba pa je povedati tudi to, da v gostinskih lokalih niti Vinko in ne Pavel nista nikoli našla kraj, kamor bi se zatekla v želji, da najdeta tam pivsko druščino ali zabavo.
Pripoved steče zopet k praznovanju prvega maja. Kar oba sta pra-(Nadaljevanje na 7. str.)
novice iz obratov
Novice iz oplemenitilnice
Dvojno dublirni stroj znamke »ruck« je še vedno v ZR Nemčiji, kamor smo ga vrnili zato, da ga temeljito rekonstruirajo. Na tem stroju bomo ustrezno dublirali in navijali široke zavese, kar delamo do nadaljnega ročno.
V februarju nam je manjkalo barvil in kemikalij, katere uvažamo. Podobno stanje pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih.
Breznapetostni barvalni jigger znamke »beninger« je še vedno tako zaseden, da delamo na njem v treh izmenah. Pripominjam, da so ostali trije jiggri skoraj ves mesec februar stali.
Težave imamo tudi z navijalkami,
(Nadaljevanje s 6. str.) vila o pokanju s karbidom in o izletih, kjer so se veselili ob petju in ob spremljavi harmonike. Oba se spominjata tudi prvih povojnih proslav prvega maja. Vsi stroji in vsa poslopja so bila okinčana z zelenjem. Tudi zastavice so bile vmes, rdeče — delavske, modro-belo-rdeče in slovenske. Tovariš Tone Bleje je bil tista prva povojna leta predsednik našega sindikata. Vedno je znal pritegniti ljudi, da so sodelovali. Danes upravičeno dvomita, da bi uspeli s plakati ali podobnim pritegniti ljudi na proslavo. Morda bi prišlo nekaj starejših sodelavcev, večina pa bi šla svojo pot, brezbrižna do skupnega dela.
Sindikat, ki je bil vedno organizator prvomajskih proslav, je bil takrat cenjen in nekaj vreden.
Zamislil sem se in pogovor usmeril k vprašanju, kako bi organizirali proslavo prvega maja danes, če bi bil eden od mojih sogovornikov na čelu sindikalnih aktivistov.
Tovariš Makovec bi se odločil za organizirano proslavo v naravi, nekje daleč od tovarne. Da malo pozabiš na vsakdanje skrbi in tegobe. Seveda bi to morala biti spontana proslava in ne miting, ki se je v zadnjem času tolikokrat izrodil v pijančevanje. Ne, samo pijačo ne, to bi prepovedal!
Jaz pa sem za star način praznovanja. Ne pijančevanje, ampak malo za dobro voljo bi bilo kar umestno, je nadaljeval Pavel Zupan. Odločil bi se enako kot Vinko pod pogojem, da z avtom ne bi smel priti nihče! Tisto o vinu pa je podkrepil z žlahtno mislijo: »Poveseli naj se delavec, ker je prvi maj njegov praznik.«
katerih zmanjkuje. Vzrok: ICartonaž-na tovarna v Ljubljani jih ne more izdelati pravočasno oziroma v zadostni količini, ker ji primanjkuje surovin za ta izdelek. Pomagamo si z doma izdelanimi navijalkami, ki so iz odpadnega lesonita. Naši mizarji nam jih izdelajo v zahtevani velikosti.
Zadnje dni februarja smo dobili po dveletnem čakanju iz DDR voziček za dviganje in prevoz težkih bal.
Voziček je bil naročen za vlaganje in snemanje bal pri plastificir-nem stroju, ki je montiran v kleti v predilnici. Zaradi neustrezne konstrukcije navij alne naprave pa vo-
Še enkrat sta podvomila v to, da bi sploh uspeli z organizacijo prvomajske proslave. Ljudje so drugačni, nekdanje prijateljice so danes nasprotnice. Druga drugi zavidajo vse, kar ima ta ali ona več od nje. Temu pa je kriv današnji standard, o katerem smo že govorili.
Naš prijeten pogovor sem zaključil z vprašanjem, kaj sodita o našem času. Vinko Makovec, ki je v Induplati od 13. avgusta 1946 je rekel, da ga moti nedisciplina, kjer prednjačijo mlajši sodelavci.
Pavel Zupan pa je član kolektiva Induplati od 4. januarja 1946 in je ocenil zadevo bolj kritično. Takole je rekel: Mene moti vse, verjetno zato, ker sem že prestar (!) za ta čas. Ljudje iščejo samo svoje pravice, za obveznosti in dolžnosti jim ni mar. Delu premnogi obračajo hrbet. Boli pa ga tudi spomin na njegovo kariero. Pred 34 leti je prišel v tkalnico, da bi v njej ostal. Želel je postati tkalski mojster. Prilike pa so to docela spremenile. Za škrobil-nico je bilo treba najti primernega človeka. Pokazali so na Pavla Zupana in rekli. Ta bo »začasno« naš novi šk robil ec. Iz te začasnosti je nastala dolga doba, ki je trajala 22 let. Danes je skladiščnik preje. Prepričan je, da bo pri tem delu ostal do upokojitve.
Ni vsa pripoved prvomajsko obarvana. Tistih letnikov, ki bi se spominjali revolucionarne poti delavskega razreda v predvojnem času ni več. Odšli so v zasluženi pokoj. Takrat so se borili za naše pravice in... Ja, in mi te pravice dandanes zanemarjamo. Drage bralke in cenjeni bralci Konoplana, preberite mojo sklepno misel še enkrat! Hvala!
Otmar Lipovšek
žička do nadaljnjega ne moremo uporabljati. Predvidena je prestavitev tega stroja v poslopje oplemenitilnice na mesto, kjer stoji danes še sušilni stroj »cilindrica«. S prestavljanjem stroja bodo pričeli takoj, ko bomo prejeli nove grelce, ker so sedanji dotrajani in puščajo. Ob tej priliki bomo preuredili tudi navij alno napravo tako, da bomo z uporabo prej omenjenega vozička olajšali delavcem delo pri vlaganju in snemanju težkih bal.
K.	K.
Te novice smo dobili v uredništvo šele 4. marca, kar je bilo prepozno za objavo v marčni številki. Kasni-tev objave je tako utemeljena.
Urednik
POMANJKANJE DELOVNE SILE IN SUROVIN V TKALNICI
V zadnjem času je proizvodnja tekla sorazmerno po planu. Do manjših zastojev je prihajalo zaradi občasnega pomanjkanja 34/2 bombažne preje. Manjše težave povzročajo tudi zastoji, zaradi pomanjkanja barvastih prej, zastoji v škrobilnici in pri snovanju. V tem času sta bila v okvari snovala Cichler in Grosen-hein. Na splošno pa je občutno pomanjkanje prej. V tem času izdelujemo veliko različnih artiklov. Na Pi-canolih PGW in sometih smo pričeli delati v treh izmenah. Težave imamo s pomanjkanjem ženske delovne sile. Nekaj jih je odšlo v pokoj, nekaj jih je odpovedalo delovno razmerje, precej pa je tudi bolniških izostankov. Najtežje je v prejemarni, kjer so v večini ženske, ki so bile iz zdravstvenih razlogov premeščene tja. Te imajo največkrat prepoved prenašanja težkih bremen in daljšega stoj en j a (krčne žile). Vsi mislijo, da je v prejemarni delo lahko, kar pa ni res. Tudi tu je potrebno prenašati kose, vleči blago naprej, šivati napake. Za tako delo pa ravno tako rabimo zdravo delovno silo, ki je sposobna ta dela opravljati. Samo s takimi delavkami bomo kos količini blaga, katerega je potrebno kvalitetno očistiti.
Težave v proizvodnji so tudi zaradi delitve tkalnice na več delov, ko nekateri ne odgovarjajo svojemu namenu. Tkalnica nad predilnico na primer funkcionalno ne odgovarja, ker so težave z dovozom in odvozom materiala ter delavkami in mojstri.
Obratovodja tkalnice: Kotnik Janez
PRIPOVED PAVLA ZUPANA IN VINKA MAKOVCA
Transport v luči
Kmalu bo docela zbledel spomin na čase, ko so del transporta v In-duplati opravljali močni konji. Andrej jih je vpregel pred vagone, katere je potegnil na določeno raz-kladalno mesto. Kadar so bili spočiti, so si brez voznika privoščili sprehod po dvorišču in to je bilo veselo za ljubitelje konj.
Nova transportna sredstva spodrivajo zastarel način transportiranja. Vsak dan obračajo na tovarniškem dvorišču težki kamioni, polno naloženi s surovinami. Nemalokrat je bila njihova pot dolga več kot 1000 kilometrov. Ko raztovorijo surovine, naložijo naše končne izdelke ter jih odpeljejo kupcem. V vse kraje Ju-
so zavarovalne premije. Sodim, da je tega za naš čas dovolj. Vedeti pa moramo, da kasni najprej dobavitelj blaga, potem pa še transport. Ja, tudi čakanje na blago je drago. Zelo drago.
Prevoznik je dolžan prepeljati tovor na naslov prejemnika hitro in varno. Kadar pa se blago pokvari na transportu, lahko to v določenem roku reklamiramo. Kadar so za to krivi železničarji, se z njimi pogovorimo. Poznamo se med seboj in sodelovanje je dobro.
Seveda je dolžan poskrbeti za varen prevoz dobavitelj.
Za pospešen prevoz blaga (osnovne surovine, barvila, kemikalije ipd.)
dinarja
je treba plačati dražjo voznino, tudi do 30 %. Železničarji so dolžni prepeljati tovor na razdalji do 250 km v 24 urah, do 600 km pa v 4 dneh, vendar neredko kasnijo s transportnim časom.
Pri primerjavi prevoza med železnico in tovornjaki (cestnim transportom), je težko oceniti, kdo je ugodnejši. Tovornjaki dostavijo blago »od vrat do vrat« brez vmesnega prekladanja, so pa zato do 50% dražji od železniškega prevoza. Tirni prevozi so tudi manj odvisni od vremenskih prilik. Vse to nam narekuje, da vsakič odločamo med ceno, časom in varnostjo prevoza.
Šoferji tovornjakov so dolžni čakati na naložitev le 6 ur. Dobavitelj mora blago natovoriti in prejemnik razložiti. Kadar je čas čakanja daljši od 1 ure, se to šteje kot prekoračitev normiranega časa; to pa je treba plačati. Blago na paletah omogoča veliko hitrejše delo!
Stroški prevoza niso majhni in so zajeti v ceni izdelka. Zelo odgovorno delo je zatorej poiskati boljši način prevoza blaga. Če se bomo (tudi mi) držali dogovorjenih obveznosti, bomo to lahko zahtevali tudi od prevoznikov. Kot primer to: strogo zavarovalno pravilo SFRJ zavrača plačilo odškodnine za pokvarjeno blago, ki se je pokvarilo iz zlega namena in zavoljo hude malomarnosti zavarovanca (vključno njegovih delavcev).
Za uspeh sta torej potrebna velika mera potrpežljivosti in vestno delo, kar skupaj prispeva tudi k utrditvi medsebojnih odnosov med naročniki prevozov in delavci pri transportni dejavnosti.
Piše Drago Limoni
Vsakodnevna pomoč transportnih sredstev
goslavije vozijo in tudi v zamejstvo, tja daleč do Skandinavije. Tovornjaki, ki lahko peljejov tujino, imajo oznako TIR, kar pomeni, da je njihova pot pod zaščito mednarodne konvencije. Na mejnih prehodih tovore na teh tovornjakih ne pregledujejo cariniki, pa tudi plačilo uvoznih in izvoznih dajatev odpade.
S carinskimi ponjavami za kamione se je Induplati dobro uveljavila. Ponjave ali cerade, kot jim še radi rečemo, so izdelane po predpisih in zagotavljajo, da je vsak poseg v notranjščino (pod ponjavo) nemogoč. Šele, če odstranimo carinsko oznako in zalivko, qe mogoče ponjavo odgrniti, to pa lahko napravijo samo cariniki.
Pretežni del transporta pa gre po železnici. Vsako jutro nam pogled najprej zaide na naš industrijski tir in kadar tam ni vagonov sledi kletvica s pripombo: ... spet so nas ...!
Dogovorjeni so vozni redi in roki dostave. Znane so tarife in znane
OSNOVA ZA NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA
Obveščamo vse organizacije. da je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Domžale na seji dne 29. 2. 1980 sprejela stabilizacijske ukrepe v smislu določil resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980, med katerimi je tudi naslednji ukrep:
»Osnova za nadomestilo osebnega dohodka, opredeljena z 41. členom samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, je za leto 1980 mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem ra-
čunu za polni delovni čas (redno delo) oziroma osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1978, povečana za 16 %.«
Glede na to pozivamo organizacije, da za vse primere odsotnosti z dela (zaradi bolezni, nesreče pri delu, nosečnosti in poroda, nege družinskega člana in pod.), ki so oziroma bodo nastali od 1. 3. 1980 dalje pošiljate strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti — izpostavi Domžale na predpisanem obrazcu ER-28 podatke o izplačanem osebnem dohodku za leto 1978 in ne več za leto 1979!
Poslanstvo DITTS-a ostaja nespremenjeno
Ob skromni udeležbi na občnem zboru Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev so obljubljali bolj zavzeto delo. O vsem ne rabimo vedno govoriti; nekatere stvari postajajo enolične in nezanimive, toda naloge in obveznosti ostajajo. Naloga vseh članov je, da jih izpolnimo.
V sredo, 13. februarja letos, je začel tovariš Alojz Pušlar občni zbor društva Jarše, na katerega je prišlo vsega 34 članov ter dva gosta. Ob tako pičli udeležbi (komaj 19,4 %) je bilo treba uporabiti ustrezno statutarno določilo, da je sklepčnost občnemu zboru sploh omogočena.
Delovno predsedstvo je vodil tovariš Emil MAVER (TRAK, Mengeš) in povabil predsednika Alojza Puš-larja, tajnico Marjetko PUNGER-CARJEVO in blagajničarko društva, da podajo poročila. V predsednikovem poročilu je bilo mnogo tega, kar je že bilo povedanega na ple-
Tov. A. Pušlar — predsednik DITTS Jarše
numu, maja lanskega leta. Od tedaj dalje so bila še tri predavanja z zelo skromnim številom udeležen-cev-poslušalcev. Hitro se menjajoči pogoji dela, spremembe na posameznih delovnih mestih in zelo široko področje, kjer stanujejo naši člani, so glavni razlog za stalno abstinenco. Vedno je bilo tako in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Nespremenjen je tudi nenapisan spisek tistih članov, ki pridejo vedno ali večkrat, ki so skratka aktivni in tistih, ki jih komaj še poznamo. To navrže novo vprašanje, če je društvo sploh še potrebno ali obstoja le še zato, da obstoja. Iz razprave sem povzel odgovor na to vprašanje, zato ga bom navedel na koncu tega sestavka.
Poročilo tajnice je zajemalo predvsem statistične podatke o članih in bi pa tu ne ponavljal. Za upravičeno odsotno blagajničarko Vido AND RO MAKOVO je podal poročilo predsednik Pušlar. V blagajni je nekaj manj kot 24.100 dinarjev. Denar je od članarine in od plačil računov za opravljena predavanja. Največ denarja se tudi v ta namen porabi. Ob danes visokih cenah za avtobusne prevoze so vse strokovne ekskurzije odpadle in bo tako tudi vnaprej.
Kljub želji, da bi se na poročila oglasili razpravljale!, so bili ti tiho in je bilo računati (pravilno, op. p.), da bodo ti glasnejši na koncu. Tovariš Maver je prosil zato inženirja Podpeskarja, da poda poročilo nadzornega odbora. Slednje je vsebovalo znane ugotovitve, da je bilo delo blagajničarke vzorno in, da so tudi zapisniki vseh sej in sestankov sestavljeni in v hrambi vodstva društva.
Na javnih volitvah je bilo nato izvoljeno novo vodstvo društva DITTS Jarše. Člani so se še enkrat odločili, da bo predsednik za naslednje obdobje tovariš Franc PUS-LAR. Vsi ostali so samo člani predsedstva, medtem ko funkcij še niso porazdelili. Posebej pa sta bila izvoljena nadzorni odbor in disciplinska komisija ter delegata za republiški odbor ZIT in predstavnik za izdajateljski svet Tekstilca.
Poznavalec statuta društva bo hitro ugotovil, da gre za novosti. Tako se je vodstvo doslej imenovalo Upravni odbor društva, poslej je na čelu vodstva Izvršni odbor. Nova je tudi disciplinska komisija, ki ima podobne naloge kot delavska kontrola. Če zaključimo še nov člen, ki govori o teritorialni obrambi in SLO, potem je spisek sprememb in dopolnitev statuta zaokrožen. Vse to so navzoči sprejeli soglasno.
V razpravi si je najprej oglasil gost Tone TADEL. V imenu ZIT tekstilcev Slovenije je pozdravil občni zbor in mu zaželel plodno delo. Tudi drugi gost, dr. Leon JE-ROVEC, je pozdravil društvo v imenu ljubljanskega društva. V nadaljevanju je opozoril na stabilizacijo našega dela, ki postaja imperativ vsega, kar kot posamezniki ali kot skupnost delamo. Doktor Jerovec se je ponudil tudi za predavatelja na temo marketing in stabilizacija. Pozdrava obeh so navzoči nagradili s ploskanjem.
Kratek čas so nato člani razpravljali o načrtu dela za naprej. Ponovim lahko, da gre za že sprejeti program, ki predvideva strokovni ogled delovnih kolektivov v Domža-
lah in v okolici. Pri organizaciji predavanj je obveljala ugotovitev, da so prispevki zanje premajhni, zato bi naj na tem občnem zboru določili nove cene. Eden od predlogov se je glasil: Za poslušalce naj velja sedanja cena, za tiste pa, ki iz kateregakoli razloga manjkajo pri predavanju, pa naj bo cena za 100 % višja (cena ali prispevek).
Na predlog ZITa Tekstilcev Slovenije so sprejeli tudi višjo članarino, ki se, tako je glasilo tolmačenje, že nekaj let ni spremenila. Nova članarina znaša 120 dinarjev (prej 40 din).
Neformalni pogovori so navrgli pomislek o potrebi, da društvo še naprej obstoja. Stalna abstinenca istih članov je resno opozorilo, da bo moralo društvo pokreniti vse potrebno, da bo še naprej obstojalo. Na dlani je, da ekskurzij ne bo več (zaradi prevelikih stroškov zanje), da se predavanj udeležuje izjemno malo članov, da je zanimanje za delo izredno skromno, ter da je tudi razprava na občnem zboru potrditev teh pomislekov. Morda je treba o delu tudi več poročati. O tem in še o marsičem bo treba razmisliti.
PRVA SEJA NOVEGA IZVRŠNEGA ODBORA
Delovni predsednik tovariš Emil MAVER je povabil novoizvoljene člane DITTS-a Jarše na prvo sejo v sredo, 26. marca letos. Seja je bila v sejni sobi delovne organizacije UNIVERZALE Domžale.
Zato, ker je občni zbor že izvolil tovariša Alojza PUSLARJA za predsednika DITTS-a Jarše, za naslednje mandatno obdobje, je sejo že začel s pripravljenim dnevnim redom in uvodnim programom: ZA USPEŠNO DELO JE POTREBNO SODELOVANJE VSEH, PREDVSEM VSEH ČLANOV IZVRŠNEGA ODBORA.
Vodstvo izvršnega odbora sestavljajo:
Alojz PUŠLAR, predsednik (In-duplati,
Franc GORNIK, podpredsednik, (Tosama),
Minka ŠIMENC, tajnica (Indu-plati,
Boža BOSKOVIČ, blagajničarka (Induplati).
V	nadzornem odboru so:	Zora
GUŠTIN, Emil MAVER in Branko NOVAK. Predsednika izvolijo člani nadzornega odbora izmed sebe na prvi seji sami.
V	disciplinski komisiji so: Friderik ANZI, Otmar LIPOVŠEK in Marko MAZGON.
(Nadaljevanje na 10. str.)
Jutro
Vetrovno jutro z dežjem. Tečem in kapljice mi tečejo naproti. Kot drobni prsti malega otročaja se mi igrajo z očmi in usti; kot drobni biseri se lovijo v lase.
Še dve minuti___
Ni še odpeljal!
Zasopla sedem za šoferja. Postan sladkoben zrak. Hreščeča preživeta melodija se staplja z renčanjem motorja in bebastim pogledom šoferja v ogledalčku. Spravlja me v smeh.
Neumnost, da me v trenutku spreleti prijaznost in gledam nanj in na vse okoli sebe kot dober človek, kot Vseodpuščajoči, Vsevedni, Vserazu-mevajoči...
In gledam na svojo bedo in na bedo drugih s prizanesljivim nasmehom. Kot iz ognjišča objame izbo, mi iz srca toplina objame telo. Žal mi je ... ne ni mi žal, samo hudo, turobno v najbolj skritem kotičku srca. Je prav od tam prišla vsa ta toplina, da gledam z drugimi očmi? Da tudi tebi ne očitam ničesar več — in niti sebi, ko se zalotim, kako nečimrno razmišljam o tem, da se ponižujem, ko te še ljubim. Da kljub temu, da se zalizujem kot strahopetni polž, me čustva še izdajo.
Izdajo?
Ne tebi! Ti ne verjameš! Ti nočeš verjeti — ne več — zdaj ne potrebuješ več, da bi verjel — zdaj prinaša to samo še bolečino, nič več radosti...
Sebi me izdajo! Sebi, ko bedno upam, da bo še vse kot je bilo nekoč, nekoč davno, ko sem bil še v popku... Nekoč, ko je bila moja
PRVA SEJA NOVEGA
(Nadaljevanje z 9. str.)
Po konstituiranju je izvršni odbor društva najprej predlagal tovariša EMILA MAVRA za častnega člana Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije — društva Jarše. Tovariš Maver se je rodil v Ljubljani leta 1929. Osnovno šolanje je nadaljeval na srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju, kjer je diplomiral leta 1950. S prihodom v Mengeš se je vključil v aktivno življenje tekstilcev. Zavoljo velike aktivnosti je bil izvoljen za predsednika društva Jarše v letih 1972—1974. Doslej je bil skoraj vedno član upravnega odbora ali nadzornega odbora. Z delom je dokazal, da je predlog za njegovo imenovanje kot častnega člana povsem upravičeno.
V nadaljevanju so razpravljali o organizaciji plenuma republiškega DITT-a Slovenije. Ta bo 24. maja. Pričakujejo udeležbo 120 članov. Plenum bo zasedal v Mengšu. Podrobnosti bodo določili naknadno.
Zveza Inženirjev in tehnikov je izdala nove izkaznice. Članom jih bodo izdali proti plačilu 5,00 din.
duša lahka kot brstje v južnem vetru zgodnje pomladi.
Luči v safirnem jutru bežijo mimo z osemdesetimi kilometri na uro. So samo milijoninka časa v mojih mislih ... Misli... Frulasti, perujsko tožni glasi iz radijskega aparata jih za trenutek vpletejo v lestvico molovskih poltonov kot Indijanke pisane jermenčke v lase.
»...BRAUN — ISKRA — SIX-TANT ... brije gladko (gladko, glad-
koo, gladkoooo)... FRUTAMIX________
dajte svojemu otroku sveže zrelo
sadje___ FRUTAMIX (sveže-zrelo,
sveže-zrelo, sveže-zrelo)_če ne ve-
ste kaj bi kupili za 8. marec ... MA-NON...«
Osmi marec... Kje je že lanski marec?
Pa včeraj? Zakaj sem ti hotela spet nekaj dopovedati? Neumnost! Tako sem ti blizu — ne le čez mizo — bliže, pa vendar je med nama široka reka brez mostu ...
»... Pet do šestih. Do šestih je sam še pet minut...« Prijazen ženski glas se umakne odločnim grlom, ki zado-ne: Le vkup, uboga gmajna! Najbrž za moralo, preden se bo ob šestih oglasila tovarniška sirena.
»Boste ustavili?«
V avtobusu se zdramijo, zanihajo zaspani hrbti___
Vrata me izbljujejo kot usta iz bolečega želodca v množico na mokri cesti pred tovarno.
Prispevek JUTRO je vreden objave. Nagibam se k prepričanju, da lahko takšni sestavki, sicer strogo informativno vsebino Konoplana, le popestrijo.	Urednik
IZVRŠNEGA ODBORA
Stare izkaznice po zamenjavi niso več veljavne.
Članarino v višini 120 din letno bodo zbirali v štirih obrokih.
Izvršni odbor se je po krajši razpravi odločil, da organizira v sredo
2.	aprila ogled tovarne TRAK v Mengšu. Ogled bo popoldne.
V zadevi predavanj so se zedinili, da povabijo prof. dr. Franca ČERNETA, da bi pojasnil pota za stabilizacijo našega gospodarstva. Drugi predavatelj naj bi bil, po predlogu IO DITTS Jarše, tovariš Albreht Roman, ki bi članom govoril o nagrajevanju delavca v tekstilni industriji. O športu je bilo rečeno, da se moramo odzvati povratnemu srečanju, katerega je dolžan letos pripraviti DITTS Tržič. Za športne nastope je zadolžen tovariš Rajko KAVČIČ (Induplati).
Za vestno delo bo društvo nagradilo tovarišico Vido ANDOMAKO-VO (bila je blagajničarka) in tovarišico Marjetko PUNGERČAR (bila je tajnica) s knjižnima nagradama.
Otmar LIPOVŠEK
Vsakdanja pot
Vsak dan me vodi pot na delo, in po končanem delu domov, mimo našega lepega igrišča. Predolga je pripoved nastanka tega igrišča in veliko znoja je bilo prelitega, da je takšno kot je.
V letih 1974—1975 smo se odločili, da igrišče ogradimo. Na južni strani smo namestili vrata, povsod drugod je ograja. Razen na enem kratkem odseku je bila in je še ograja visoka dva (2) metra. Tam, kjer je nižja smo dokončno namestitev vižje ograje odložili za tisti čas, ko bi tudi Induplati uredila svojo ograjo tam zraven.
Menda že veste, da gre za ograjo na severni strani igrišča; točneje, na severno-zahodni strani. No, improvizirano ograjo so najprej načeli otroci. Bližje so imeli do igrišča. Mnenja sem, da bi morali pustiti igrišče na voljo vsem, ki ga uporabljajo za športne igre ali za gojitev športnih disciplin.
Dolgo časa, kar nekaj let je to trajalo, smo z ograjo onemogočili prehod »po bližnjici« iz Preserij proti Količevem tistim, ki hitijo na delo zadnje minute, pa jim je vsaka pot predaleč. 2e dve leti opazujem, da si ti brezvestneži krajšajo pot preko igrišča tudi pozimi, ko je treba v novo zapadli sneg šele narediti gaz.
Danes ne gre več za kršilce, ker je tam že prava pot. Kolesarjem ni treba več stopiti s kolesa in tudi tisti, ki vodijo svoje malčke v vrtec v Preserje, lahko gredo preko igrišča, kot na najbolj varni promenadi. Nič jih pri tem ne ovira.
Vem, da je naša TOZD Restavracija prevzela upravljanje igrišča v svojo pristojnost, zato pozivam, po-krenite nekaj, da bo pot preko igrišča onemogočena. Poti sploh ni! Gre le za nedovoljen prehod. Rešitev je v zakrpanju ograje in v občasnem nadzorovanju igrišča (samo zjutraj in popoldne, ko se začne dopoldansko delo oziroma nekaj pred tem).
Otmar Lipovšek
V marcu nas je zapustila urednica Konoplana tov. Scifert Ivana. Pri opravljanju novih del in nalog ji želimo veliko uspeha.
šport
XXII. Tekstiliada-Pohorje 80
Pri članicah si je prismučala Pavla MAKOVEC — II. mesto
XXII. Tekstiliado je letošnje leto organizirala DO MTT Maribor na prelepih terenih Pohorja pri Arehu. Kakor vsako leto smo se tudi letos tekstilni delavci Slovenije srečali na športno rekreativnem tekmovanju v veleslalomu in smučarskih tekih.
Dvaindvajsetič se srečujemo tekstilci na belih poljanah, se med seboj spoznavamo in navezujemo poznanstva ter prijateljstva.
Našo DO — INDUPLATI je zastopalo 19 tekmovalcev, med njimi žal samo 4 tekmovalke.
Ko smo zgodaj zjutraj prispeli na smučišča Areha nas je sprejelo čudovito jasno in sončno Pohorje v vsej svoji lepoti. Organizatorji so pripravili 3 proge za veleslalom ter progo za teke.
Tekmovanj se je udeležilo 52 DO, TOZD ter ustanov s preko 650 tekmovalkami in tekmovalci. Po slavnostni otvoritvi Tekstiliade, točno ob 10. uri, so se pričela tekmovanja v vseh kategorijah veleslaloma.
Rezultati — teki ženske — 2 km Ženske: I. kategorija:
1.	Modec Tina — Veletekstil LJ
2.	Šimec Silva — Veletekstil LJ
3.	Kovačič Irena — Vezenina Bled
Ženske: II. kategorija:
1.	Sajovic Sonja — BPT Tržič
2.	Pogačar Štefka — Vezenina
3.	Peterman Jerica — Vezenina
Ženske: III. kategorija:
1.	Rator Iva — Emona
2.	Toni Mojca — Pletenina
3.	Rojs Inge — MTT
Rezultati — teki moški — 4 km Moški: I. kategorija:
1.	Ferjan Franc — Vezenina
2.	Gregorič Jani — Emona
3.	Golob Borut — VTS MB
Moški: II. kategorija:
1.	Bergant Borut — BPT
2.	Renčelj Drago — Svila
3.	Anderle Libor — BPT
11. Kavka Franc — Induplati ITD.
Moški: III. kategorija:
1.	Gregorič Edo — Kokra — Kranj
2.	Aljančič Franc — BPT
3.	Rozman Franc — Almira
28. Cerar Janez — Induplati 32. Okorn Franc — Induplati
ITD.
Veleslalom: mlajše članice:
1.	Fluhar Slavka — MTT
2.	Tušar Branka — Dekorativna
3.	Kenda Majda — Tekstil
52. Pavlič Bernarda — Induplati ITD.
Veleslalom: članice:
1.	Skošir Regina — Dekorativna
2.	Makovec Pavla — Induplati
3.	Marinec Slavka — IBI Kranj 7. Vrhovnik Majda — Induplati
P. Makovec — 2. mesto v veleslalomu
Veleslalom: starejše članice:
1.	Rojs Inge — MTT
2.	Rotar Iva — Emona
3.	Filipan Andreja — Jugotekstil
48. Kham Katja — Induplati
Veleslalom: mlajši člani:
1.	Švab Boštjan — Sukno
2.	Krašovec Ilko — Emona
3.	Stenovnik Franc — Kokra
Veleslalom: člani:
1.	Sevčnikar Jože — VTS MB
2.	Adolšek Tomaž — IBI
3.	Eržen Tine — Gor. predil. SL
66. Cerar Janez — Induplati
F. Majdič — tekmoval tudi na Pohorju
89. Kavka Franc — Indupalti 95. Makovec Marjan — Induplati
128.	Stare Franc — Induplati
129.	Uršič Ignac — Induplati 140. Pipan Marjan — Induplati
Veleslalom: starejši člani:
1.	Klanjšek Boris — MTT
2.	Teren Bruna —- BPT
3.	Aljančič Franc — BPT
76. Zabret Milan — Induplati 94. Lončar Franc — Induplati 104. Tavčar Franc — Induplati
ITD.
Veleslalom: člani nad 45 let:
1.	Šarabon Marjan — BPT
2.	Frantar Ciril — BPT
3.	Cetina Peter — Toper
4.	Long Vili — BPT
5.	Pogačnik Jože — Veletekstil 45. Rainer Janez — Induplati 53. Orehek Avgust — Induplati 65. Lovriša Stefan — Induplati
Generalna uvrstitev — veleslalom in teki:
1.	BPT — TRŽIČ
2.	VTS — MARIBOR
3.	TEKSTIL — LJUBLJANA
4.	MTT — MARIBOR
5.	GORENJSKA OBLAČILA ITD.
Našim tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo k uspešnemu sodelovanju na Tekstiliadi ’80 na Pohorju. Posebne čestitke pa naši Pavli za II. mesto. Povedati moram, da je Pavla štartala zadnja v svoji skupini s številko 169, kar še bolje poudarja njeno smučarsko znanje ter spretnost za tak uspeh — tudi tebi Majda, za 7. mesto v taki konkurenci — še tako naprej naša dekleta, uspehi so tukaj.
Športni pozdrav!
Majdič Franc
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Lucija Lozič, tkalka, vstopila
3.	3. 1980;
2.	Ivo Grgič, predilec, vstopil 14. 3. 1980.
Izstopi:
1.	Marija Drolc, del. v oplemen., inval. upokojena 11. 3. 1980;
2.	Miroslav Kaurin, mikanje, izstopil 4. 3. 1980;
3.	Sofiji Jularič, tkalka, izstopila 19. 3. 1980.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
1.	Jože Metelko, kur j. in tran. del. v obr. Mokronog, vstopil 3. 3. 1980;
2.	Andreja Pergovnik, konf. šivilja, vstopila 17. 3. 1980;
3.	Kimovec Franc, ključav. v kov. konstr., vstopil 20. 3. 1980.
Izstopi:
1.	Rustem Brahimi, mont. ogr. kov. konstr., inv. upokojen 13. 3. 1980;
2.	Milena Gačnik, šivilji v obr. Mokronog, izstopila 14. 3. 1980;
3.	Pavle Hafner, krojilec v cer. odd., izstopil 22. 3. 1980.
DELOVNA SKUPNOST
SKUPNIH SLUŽB
1. Živko Trpčev, komercialni zastopnik, vstopil 1. 3. 1980.
Izstopi:
1.	Silvo Aleš, odpr. blaga v sklad., izstopil 22. 2. 1980;
2.	Razija Alibabič, čist. prost., izstopila 12. 3. 1980;
3.	Ivana Seifert, ref. za inf. samo-upr., iztopila 15. 3. 1980;
4.	Marija Maravič, vratar-kurir, izstopila 19. 3. 1980.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi ljubljene žene in mame
MARE JERAJ
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam za pomoč, za darovano cvetje in za izrečeno sožalje. Zahvaljujeva se vsem, ki so jo spremili na njeni mnogo prerani zadnji poti.
Hvala vsem, ki so nama stali ob strani v težkih trenutkih.
Žalujoča mož FRANCI in hči BREDA
POROČILO O GIBANJU OD ZA FEBRUAR 1980
S sklepom samoupravnih organov je bila določena brutto vrednost točke za I. trimesečje 1980 v višini din 0,065.
R-D-Z za TOZD-1 in TOZD-4 in DSSS je znašal 100 %
R-D za TOZD-1, TOZD-4 in DSSS 100 %
TOZD Maloprodaja s prod. v Jaršah in Beogradu 115 %
TOZD Restavr. in počit, domovi Jarše 103 "/e
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja 6752 din
TOZD Maloprodaja 8414 din
TOZD Restavr. in počit, domovi 7630 din
TOZD Konfekcija Radomlje 6504 din
Delovna skupnost skupnih služb 9020 din.
Pregled osebnih dohodkov za mesec februar za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oz. nalog:
Razred	pred.	TOZD Proizvodnja E s	S	3	£ en	a	5	o				vzdr.	1 TOZD Malopr.	TOZD Rest.	TOZD Konf.	DSSS
4500—5000			3	1					23	4
5000—5500	4		6	14	2	1			31	6
5500—6000	20	15	8	43	9	J		3	35	9
6000—6500	18	12	14	54	27	5		2	55	12
6500—7000	18	4	24	42	17	11		3	29	20
7000—7500	8	1	12	15	7	8	8	7	22	6
7500—8000	6		4	8	4	4	8	1	19	16
8000—9000	3		4	14	11	6	3	2	12	15
9000—10000	2			8	5	3		2	7	13
nad 10000	2		1	3	3	3	3	1	12	50
Skupaj	81	32	76	202	84	42	22	21	245	156
Najnižji OD	4593	5569	4828	4776	5079	5192	7241	5771	4802	4645
Najvišji OD	13131	7223	11375	12366	12448	11103	14883	14139	17603	20076
Povprečni OD	6656	6175	6616	6622	7061	7454	8414	7630	6504	9020
Bolniški izostanki v mesecu februarju 1980
TOZD	štev. zaposl. delav. vajen.	Izost. radi bolezni v %	Izost. radi nesreč v %	1 = 11	Spremstvo druž. čl. v	Nosečnost in porod v	Pod. por. dop. v ",i.	Skupaj V ", o	Skupaj izpl. ur
Proiz. iz. iz sint. vlaken	550	5.18	0,50	0.75	0,14	0.88	0.73	8,18	7.912
Malopr. Jarše	23	3.13	—	—	0.09	4.35	—	7,57	305
Restavracija in domovi	21	0.38		0.77	0.57	0,57	4.19	6,47	238
Konfekcija	271	7.39	0.44	1.16	0.17	2.10	2.78	14.04	6.694
Delovna skupnost skupnih služb	163		4.64	—	0,25	0,14	0.61	2,15	7,79	2.236
Povprečni izostanki za celotna podjetje: zaposlenih 1.028 delavcev in 3 vajenci
Izostanki radi	bolezni	6.45
Izostanki radi	nesreč	0.38 " „
Izostanki radi	nosečn.	in	por.	1,23
Izostanki radi	pod. por.	dop.	1,55%
Skupaj	9.61
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Alojz PUŠLAR, Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)