Zvišanje davkov in cene
Letos so nastale v sistemu dbdavčenja kmetoval-cev pomembne spremembe. Da bi biio obdavčenje bolj pravilno, so popravili razdcHlev davčnih obre-menitev po posamezTiih. fcategorijah, in ublažili pro-gresijo. Imeli bomo tudi boljšo vskladitev davčnih obremenitev med posameznimi predeli na&e države. Končno, uvcdli so tudi nove oblike obdavčevanja (takse, doklade). V celoti se je davefc; na dohodek od kmetijstva poveial.
Oanova za povečanje davka na dohodek je porast dohodka kvictovalcev, ki je nastal v zadnjih nekaj letih, v prvi vrsti zaradi porasta cen kmetijskih pri-delkov. Porast davka ni niti približno spremljal ve-čanja dahodkov kmetovalcev, kar vidimo iz nasled-njih podatkov: od leta 1952 do 1955 so se denarni dohodki kmetovalcev od prodaje pridelkov povečali za 106 odstotkov, med tem ko se je drugje v istern času povcčal za 20 odstotkov. (Povečanje davčnih obceznosti kmetov obsega samo majhen del porasta njihovega dohodka).
Povečanje davka na dohodek od kmetijstva po-meni torej samo približno vskladitev dav&nih obre-menitev z dejanskimi denarnimi dohodki prebival-stva in gibanjem cen kmetijskih pridelkov. Po tej strani pomeni noui davčni sistem pomemben ukrep za stabilizacijo tržišča in bo v sklopu vrste drugih Ukrepov prispeval k vskladitvi blagovnih in kupnih skladov, s tem pa tudi k stabilizaciji cen xn tržišča.
Postavlja se zlasti vprašanje, kako se bo novi davčni sistem odrazil na cenah kmetijskih pridelkov. Nekatera »tolmafienja« trdijo, da bo povečanje dav-ka povzročilo porast cen kmetijskih pridelkov, ker si bodo proizvajalci prizadevali, da z večjimi cenami to povečanje davka prenesejo na potrošnike. Taka pojasnila ne upoštevajo pogojev in načina jormira-nja cen kmetijskih pridelkov.
Cene kmetijskih pridelkov se formirajo na pod-lagi ponudbe in povpraševanja na prostem tržišču. Zatoso ukrepi za stabilizacijo tržišča in cen, ki jih določa družbeni plan in tudi drugi ukrepi usmerjcni v prvi vrsti k tcmu, da bi se uskladilo in bolj JcaJcor do sedaj uravnotežilo razmerje med ponudbo in po-vpTaševanjem. Tu gre predvsem za ukrepe omeje-vanja kupnih sredstev na triiiču (povpraševanja): zmanjšanje investicij in omejitev porasta števila za-poslenih. Eden teh ukrepov je tudi povečanje davka na dohodek. Vrsta ukrepov je nadalje usmerjenih k ¦povečanju proizvodnje (tako v industriji kakor tudi v kmetijstvu), a to pomeni k povečanju ponudbe blaga. Za stabilizacijo tržiš(a ima poseben. pomen pospeševanje kmetijske proizvodnje z večjim vlaga-njem in z večjo vlogo zadrug v proizvodnji in pro-metu. Poleg vsega tega računajo tudi z večjim uvo-zom industrijskih in kmetijskih pridelkov za Hroko potrošnjo.
Od izvajanja vseh teh ukrepov, ne pa samo ne-katerih, bodo odtnsni tudi uspehi v slabilizociji trži-šča in cen. Na povečanje davka je treba torej gledati v sklopu vse te politike, fci je usmeTjena k stabiii-zaciji trtišča in een. Novi davčni sistem ima svoje mesto v tem kompleksu ukrepov.
Zlasti je važno to. da noui dauCni sistem s pra-vilnejšo razdelitvijo obremenitve vzpodbuja proiz-vajalce, da se bolj zavzemajo za poveianje proizvod-nje in svojega dohodka iz kmetijstva. Povečanje proizvodnje pa je materialni pogoj za, stabilizacijo tržiMa in torej tudi celotnega našega gospodarsiva. Vsak ukrep torej, ki je usmerjen k povečanju pro-izvodnje, tkao pa je ravno novi davini sistem, lahko $amo prispeva k stabilizacfji tržišča.
To pomeni, da bo pravilnejša razdelitev davka in njegova vskladitev z dohodki kmetovalcev ugodno vplivala na stabilizacijo cen in trfišča v celoti, in sicer v treh smereh: prvič, tako, da bo pripomogla k vskladitvi blagovnih in kupnih skladov, s tem pa tudi k stabilizacijl cen sploh. DrugiČ, tako da bo vplivala na povečanje ponudbe kmetijskih pridel-kov. Tretjič, novl clavčnl slstem je usmerjen k po-večanju kmetijske proizvodnje, kar bo privedlo do nadaljnjega povečanja ponudbk kmelijskih pridel-kov. Razumljivo je, da bodo te pozitivne lastnosti novega davčnega sistema prišle do polnega izraza samo tedaj, če bo tHSina daučnth obremenfteu pra-vilno Tazdeljena na podlagi dohodkov proizvajalcev, kar je treba upoštevaii pri določanju letošnjih tarif.
Gibanje cen kmetijskih pridelkov in stabilisocija tržišča nista torej odvisna od subjektivne volje po-sameznikov, po tudi ne od volje kmetovalcev, ki ne morejo dvigati cen, kadar bi sami hoteli. (Ce bi to bilo tako, tedaj bt proizvajalci zviševali cene ne gle-de na to, ali se jim davek veča ali manjša.) Cene nastajajo ob delovanju vrste činiteljev, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje. Te činitelje pa upo-števajo omenjeni ekonomski ukrepi, med katere spa~ dat udi naš novi davčnl sistem. Dosledno izvajanje teh ukrepov, kar bo večji del odvisno od Ijudskih odborov ter raznih gospodarskih in društvenih or-ganizacij, bo onemogočilo nadaljnji porast cen kme-tijskih pridelkov in ustuarilo stabilno tržišče, kar bo pomenilo stabilizacijo celotnega našega gospodarstva.
Danilo Vukovič