PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 106 (12.738)
Trst, sreda, 6. maja 19i
| TRST
(h "O O- * O X'
o -
c
Vi
72
m
o
■Z.
c.
1>
7:
z
u.
M
n-:
Z
!—H
O
3>
559
lije)
723
Majske plače se bodo zvišale za 16.000 lir
RIM — Pokazatelj o gibanju življenjskih stroškov, kakor ga izračunava pristojna komisija osrednjega statističnega zavoda Istat pri določanju draginjske doklade, se je povzpel za 2,61 odstotka. To pomeni z drugimi besedami, da se bo 1. maja celokupna mesečna doklada, ki znaša zdaj 613.054 lir, povišala za 16.001 liro na 629.055 lir, čemur pa moramo prišteti še 25-odstotni povišek razlike med tem zadnjim zneskom in celo mesečno plačo.
Nova draginjska doklada velja za vse ljudi v podrejenem delovnem odnosu, in sicer v industriji, trgovini, kmetijstvu, javnih službah in tako naprej, kot predvideva člen štev. 16 odloka predsednika republike štev. 13 z dne 1. februarja 1986. Kot rečeno, bomo dobili novo doklado v majski plačni kuverti pa tudi seveda v junijski, julijski, avgustovski, septembrski in oktobrski, saj se plače po novem prilagajajo gibanju življenjskih stroškov vsakih šest mesecev, medtem ko so se v preteklosti vsake tri mesece.
Draginjska doklada ne narašča seveda vzporedno z naraščanjem življenjskih stroškov, ampak jih šele od daleč zasleduje, doseže pa nikdar. Tako bomo za 2,61 odstotka višjo doklado dobili šele konec maja, medtem ko se je pokazatelj o gibanju življenjskih stroškov za toliko povzpel že v šestmesečnem razdobju november 1986 - april 1987.
Volilna kampanja hudo zaostrila odnose med političnimi i
Fanfani ostro polemizira s Cra
Spadolini svari pred hegemonijo KD
N at ta v repliki na CK KPI: PSI izkorišča antikomunizem
za pridobitev zmernih volivcev
RIM — Kot je že v navadi, volilna kampanja zaostruje polemike: stare se spet razplamtijo in rodijo se nove, a vsaka stranka skuša pridobiti čim več novih volivcev na škodo druge. Predsednik ministrskega sveta Fanfani je na primer najprej rekel, da se ne bo udeležil volilne kampanje, ker mu je državni poglavar pač zaupal določeno nalogo, včeraj pa je v intervjuju za Repubblico, čeprav le posredno, polemiziral s tajnikom PSI Craxijem. »Nekatere parlamentarne postopke je treba vsekakor obnoviti pa tudi volilni zakon gre po mojem spremeniti v smislu, da se uvede večinski sistem,« je dejal, »obubožati vlogo parlamenta pa bi pomenilo izvesti izredno nevarno operacijo, to bi bilo kot igrati se z ognjem. V Italiji se je o takšnih stvareh govorilo pred mnogimi leti in gotovo ni moč trditi, da z ugodnim izidom.« Po mnenju ministrskega predsednika je KD pravilno ravnala, ko se je med glasovanjem o zaupnici vladi vzdržala, saj je s tem prozorno in sproščujoče ukrepala. »Kaj bi se zgodilo, ko bi bila KD glasovala za zaupnico in se na ta način pridružila tistim, ki so me označili za grobarja parlamenta, pa vendar iz porogljivosti glasovali zame?« se je vprašal Fanfani in pripomnil: »Jaz bi bil moral na vsak način odstopiti, kajti v takšnih pogojih mi ne bi bilo mogoče vladati niti en sam dan.«
Da pa gre pri Fanfanijevi vladi za institucionalno vlado, je odločno zanikal tajnik KPI Natta v odgovoru na posege iz razprave na seji centralnega komiteja partije: »Gre za enobarvno vlado demokristjanov.« Natta je polemiziral tudi s PSI in potrdil predlog o demokratični alternativi: »Z njo lahko tudi ne soglašamo, lahko ugotavljamo, da je bila v danih razmerah neuresničljiva in da so danes takšne razmere mimo, nepojmljivo pa je iskati alibi, podtikati in ustraho-
vati. Nikakor nočem vztrajati na poudarjanju pomena, ki ga lahko zadobi Craxijeva polemika okrog možnosti - ali pre-tnje - o dvostranskem dogovarjanju KD-KPI, vendar pa menim, da je hudo znamenje, če namerava PSI med volilno kampanjo že spet obnoviti napetost na levi z morebitnim ciljem, da si v protikomunističnem ključu pridobi simpatije zmernih volivcev. V socialistični politiki zapažam vsekakor določene težave pri zasledovanju smotra, ki si ga je ta stranka zastavila in ki tiči v dosegi osrednje ali hegemonič-ne vloge znotraj zmernih sil.«
V polemiki s socialisti se je tudi tajnik KPI dotaknil problema institucionalnih pravil in naglasil, da na tem področju KPI ne more popustiti glede vprašanja metod: »Denimo, da lahko pride tudi do radikalnih institucionalnih sprememb, toda to ne sme imeti za posledico razbitja ustavnega pakta, ki veže državljane pa tudi demokratične stranke.«
Izbruhnila pa je tudi še osebna polemika med Spadolini-jem in De Mito. Tajnik PRI je v včerajšnjem odgovoru demokristjanskemu kolegu prek glasila La Voce Repubbli-cana povedal, da smatra »tretjo pozicijo za velik nesporazum« in da je ta teza »bila vselej značilna za italijansko demokratično življenje ter še zlasti za zavezništva, ki jih je KD sproti spodbujala ali podpirala skozi vseh 40 let republike, od De Gasperija pa do Mora.« Spadolini svari, naj nihče ne misli, da bo lahko izrinil laične stranke v podrejeno vlogo nasproti KD, in dodaja: »Nikakor ni mogoče mimo 10 točk, ki so izšle iz republikanskega kongresa v Firencah: politični problem postane tedaj institucionalen, a institucionalne zadeve se ne rešujejo z grožnjami o improviziranem volilnem reformizmu, kar je doumel, kot kaže, tudi Natta.«
G. R.
Medtem ko so se v Ženevi začela pogajanja o strateškem in vesoljskem orožju
Evropa še brez jasnega stališča glede evroraket in ničelne opcije
Max Kampelman (desno) in Voroncov pred včerajšnjimi pogovori
(AP)
ŽENEVA - Združene države Amerike in Sovjetska zveza so včeraj v Ženevi začele novi, že osmi krog pogajanj o strateški in vesoljski oborožitvi, medtem pa se s pospešenim ritmom nadaljujejo ločena pogajanja o raketah srednjega in kratkega dometa. Kaj sta včeraj razpravljala šefa ameriške in sovjetske delegacije Max Kampelman in Juli Voroncov, ni znano. Vsakomur pa je lahko jasno, da so prav na pogajanjih o strateškem in vesoljskem orožju razhajanja med velesilama največja. Na zadnji Reaganov predlog o 50-odstotnem zmanjšanju strateškega jedrskega orožja v prihodnjih sedmih letih ni SZ še uradno reagirala. Iz pisanja Pravde in poročanja ageftcije TASS pa se lahko razbere, da Kremelj ni navdušen nad tem predlogom, ki pomeni korak nazaj v primerjavi z že skoraj osvojenimi razorožitvenimi predlogi z reykjaviškega vrha. Gorbačov je takrat predlagal, da bi v roku desetih let likvidirali vse medcelinske rakete, če bi se Reagan odpovedal svoji Strateški obrambni pobudi (vojna zvezd).
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Belci v Južni Afriki gredo na volišča
Predvečer volitev v znamenju protestov
AVGUST PUDGAR
NAIROBL Takoj po tistem, ko je južnoafriški predsednik Pieter Botha uradno zaključil predvolilno kampanjo za današnje volitve v belski dom parlamenta, je na stoti-soče črnskih delavcev, študentov in dijakov odgovorilo na volilni dogodek z bojkotom oziroma s stavkami. Pričakujejo, da se bo dvodnevnemu bojkotu oziroma stavkam danes in jutri pridružilo na milijone predstavnikov afriške večine, k čemer so jih pozvali najvplivnejši črnski sindikati in večrasne protia-partheidske organizacije na čelu z združeno demokratsko fronto (UDF).
Danes poročajo o številnih zaprtih črnskih šolah in o stotisočih afriških delavcev, ki so ostali doma, kar je seveda znamenje protesta proti privilegijem belske manjšine in posledica dejstva, da je okrog 28
milijonov Afričanov izločenih iz volilnega procesa. Medtem so prvaki različnih belskih političnih strank, predstavniki južnoafriškega kapitala in velekapitala v celostranskih časopisnih oglasih zadnjič pozvali bele volivce, za koga naj glasujejo. Ob tem je zanimivo, da se je celo predsednik največje južnoafriške anglo-ameriške družbe Gavin Relly (le-ta je predlani septembra vodil prvo delegacijo belih poslovnežev na pogovorih z vodstvom afriškega nacionalnega kongresa v Lusaki) posredno zavzel za bojkot volitev, ko je dejal, da je »politika apartheida iz nas napravila bedake«.
Oglasi, razglasi in pozivi v časopisih pričajo, da belsko politično prizorišče pred jutrišnjimi volitvami verjetno še nikoli ni bilo tako razcepljeno in heterogeno kot je
NADALJEVANJE NA 2 STRANI
Gala predstava telemačk Sama hvala cena mala?
MILAN - Ne, Silvio Berlusconi nima pravice do neposrednih prenosov svojih, »združenih« televizijskih programov (beri Italia 1, Rete 4 in Canale 5J. Zato pa se je o gala predstavi podelitve zlatih »telemačk« - tako naj bi zvenel prevod uradnega Telegatto - znalo že vse, še prečno so gledalci sploh prižgali televizor.
Znali smo, da je 1.800 srečnežev ploskalo Rogerju Mooru (izročil je nagrado za sekcijo TV filmov programu Dallas), Giovanniju Gorii, Micheleju Alboretu, pevcem (Vasco Rossi), glasbenim skupinam (Spandau Ballet), manekenkam (Carole Alt in Renee Simonsen). Nastop Roberta Be-nignija ni imel nobenih skrivnosti več (škoda), prav tako kot stilne nerodnosti novega podpredsednika družbe Finin-vest Mikea Bongiorna.
Tudi z ironijo na račun milijard, s katerimi je Berlusconi privabil ključne osebnosti državne televizije, in kljub prisotnosti RA1 na gala večeru, je televizijski oskar ostal na Finivestovem vrtičku. Nagradili so Carrajevo, Bauda in Bonaccortijevo, skratka, nagradili so same sebe. Prišli so celo do tega, da si je podpredsednik Mike Allegria sam izročil »telemačko« za najboljši kviz leta (naj bi bil Pentat-hlon). Še dobro, da so oskar podelili Enzu Biagiju za novinarsko oddajo RAIII caso. Potem je bilo vsega konec. Gledalci bodo najbrž kmalu pozabili na jok v posrednem prenosu »skesanke« Enrice Bonaccorti.
Kolesarstvo: dirka Alp e-Adria
Pahnhenrichu prva etapa Danes dirka pri nas
□ □ □
Nogomet: italijanski pokal
Danes povratne četrtfinalne tekme
□ □ □
V prvi finalni tekmi pokala UEFA
Danes (tudi po RAI2) Goteborg - Dundee
Presaditev srca na dojenčku Mala Alessandra ni preživela
RIM — Mala Alessandra Marsili ni preživela operacije. Z novim srcem, ki so ji ga vstavili prejšnjo noč, se je borila s smrtjo do treh popoldan, ko je najpomebnejši organ njenega komaj tri tedne starega organizma, prenehal biti.
Zdravniki so sporočili, da se je srce ustavilo zaradi »elektromehanske disociacije«, kar v manj strokovno izbranih besedah pomeni, da je srčna mišica izgubila možnost krčenja in je prenehala črpati kri. Te »okvare« pa si zdravniki, ki so izvedli operacijo na mali Alessan-dri, ne znajo razložiti. Trdijo. da je bilo zdravstveno stanje dojenčka odlično, da je dobro prestala presaditev. Zdaj bodo morali z obdukcijo odkriti, kje se je tehnika zataknila in zakaj je Alessandra umrla.
V rimski otroški bolnišnici Bambin Gesti so od februarja leta 1986 izvedli že šest presaditev srca na mladih pacijentih, od teh so kirurški poseg srečno preživeli štirje otroci.
Alessandra Marsili pa je bila ena izmed sedmih najmlajših bolnikov na svetu, na katerih so si zdravniki drznili tako delikatni poseg, kot je presaditev srca.
Že drugi dan po njenem rojstvu so zdravniki odkrili hudo okvaro na njeni srčni mišici, ki se je tako naglo razvijala, da ji je bil mali prsni koš pretesen. Le z novim srcem bi lahko Alessandra Marsili preživela. V družini Marsili je bila ta bolezen še predobro znana, saj je prav zaradi prerazvitega srca umrla tudi Ales-sandrina starejša sestrica, ki bi jo bili morali operirati, ko je bila stara sedem mesecev.
Alessandrini starši se očitno niso hoteli udati vsodi in tako se je na operacijski mizi znašel otročiček, ki naj bi živelo s srcem nekega drugega dojenčka. Profesor Marcelletti, ki je izvedel delikatno operacijo, in njeni sodelavci so operirali osem ur, v upanju, da bi rešili življenje dojenčka s hudo, dedno, srčno okvaro.
• Evropa
Pričevanja komisarja Sannina pred beneškimi sodniki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Nič čudnega torej, da Sovjetska zveza posveča sedaj največ napora evroizstrel-kom, saj so tu izgledi za uspeh konkretnejši. Optimizem Kampelmana in Voron-cova glede evroizstrelkov pa ne bodrijo pomisleki ameriških evropskih zaveznikov, ki so se preko noči zbali svoje ničelne opcije. Voditelji Zahodne Evrope so dosedaj prelagodno živeli v senci ameriškega jedrskega dežnika, da bi se mu kar tako odpovedali. Zavedajo se namreč, da bi morali v celoti spremeniti svoje obrambne strateške koncepte, da bi morali več vložiti v konvencionalno oborožitev. Generalštabom okostenelih evropskih armad pa primanjkuje tista prožnost, da bi se prilagodili novi situaciji in so zato zagovorniki stare strategije jedrskega zavračanja. Izkušnje iz arab-sko-izraelskih vojn in sedanje zalivske vojne jih niso ničesar naučile. Izraelci so jasno dokazali, da sta tako številčnost neke armade kot domnevna oborožitvena premoč relativni, če se taki armadi postavijo po robu tehnološko in vojaško visoko usposobljene enote. Sodobna protitankovska oborožitev je namreč taka, da je postavila na glavo dosedanjo strategijo o hitrih prodorih oklopnih enot. Do neke mere to dokazuje tudi zalivska vojna, kjer lahko tehnološko bolje usposobljena iraška vojska kljubuje iranski premoči.
Od Zahoda tolikokrat deklarirana premoč varšavskega pakta je torej le navidezna, določenim krogom služi predvsem, da vse ostaja pri starem. Reaganova administracija ne bo torej imela lahkega posla, da prepriča svoje zaveznike. Že danes bo v Bruslju zahodnim zaveznikom poročal o tem vprašanju vodja ameriške delegacije na pogajanjih o evroiz-strelkih Maynard Glitmann. Nedvomno se je Reaganova administracija znašla v zagati, vse predolgo si je sama lastila pravico do odločanja, da bi lahko njeni zavezniki zavzeli enotno in samostojno stališče. Včerajšnje nadaljevanje Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je zgovorno dokazovalo, da ZDA hočejo speljati Konferenco na dvostranska blokovska pogajanja in ne pristajajo na pobude Francije, nevtralnih in neuvrščenih držav, ki upravičeno trdijo, da je Evropa last vseh in ne samo zahodnega in vzhodnega bloka.
Ob vseh teh zapletih pa je včeraj iz Ženeve prišla vest, da so dosegli okvirni sporazum o ustanovitvi posebnih centrov, ki bi zmanjšali možnost izbruha jedrske vojne »po pomoti« s posredovanjem vojaških in tehničnih informacij. To zamisel sta osvojila Reagan in Gorbačov na njunem prvem srečanju v Ženevi leta 1985.
• Južna Afrika
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sedaj. Potrdila za te trditve je najti tudi v valu oporečništva v nacionalni stranki, iz katere je zaradi protesta proti politiki obotavljivih reform vladajoče stranke izstopila vrsta uglednih osebnosti. Naj jih naštejemo nekaj: bivši veleposlanik Južne Afrike v Londonu dr. Denis VVorrall, bivši poslanec nacionalne stranke Wy-nand Malan, založnik največjega provladnega časnika in brat voditelja nacionalne stranke v provinci Transvaal dr. William de Klerk, direktor največje afri-kanerske skupine časnikov (Nasionale press) David de Villiers itd. Poleg tega je skoraj polovica od skupaj 700 akademikov na elitni afrikanerski univerzi Stel-lenbosch podpisala dokument, v katerem obsoja vladno politiko apartheida in se zavzema za temeljite spremBmbe anahronistične politike.
V tako razburkanem socialnem in političnem ozračju se je predsednik nacionalne stranke (NP), ki je na oblasti že od leta 1948, in predsednik republike Pieter Botha odločil, za predčasne volitve, na katerih bo okrog tri milijone belskih volivcev jutri izvolilo 166 poslancev (12 jih imenujejo). Pretoria se je za predčasne volitve bržčas odločila v prepričanju, da je čas zanje neglede na nemire, stavke, spopade in številna druga znamenja globoke notranje krize ugoden. Zlasti pa menda zato, da bi najmočnejša afrikaner-ska politična sila (nacionana stranka) zaustavila prodor skrajno desnih političnih skupin na politično prizorišče in nevtralizirala liberalno belsko opozicijo ter s tem dokazala, da v Južni Afriki (z vsemi elementi apartheidske politike in s previdnimi reformami) ni alternative za vladavino nacionalne stranke, ki sebe prikazuje kot sredinsko politično silo.
Del analitikov meni, da so nekateri uradni krogi nalašč razpihnili nemire na socialno-političnem prizorišču, češ da bodo skupaj s propagandističnimi izjavami o nasilnih akcijah Afriškega nacionalnega kongresa, ki hoče onemogočiti volitve (za to pač nima niti vojaške, niti politične moči), pritegnili volivce, da bodo glasovali za »preizkušeno in preverjeno« nacionalno stranko. Dobršen del komentatorjev meni drugače: volilni rezultati naj bi po teh domnevah dokazali večjo razpršenost glasov kot doslej, kar bi utegnilo omajati udobno dvotretjinsko večino nacionalne stranke v parlamentu (127 od skupaj 178 poslancev). Pravijo, da se bo verjetno večje število volivcev odločilo bodisi za skrajno desne politične skupine (konservativno in obnovljeno nacionalno stranko), ali za liberalno koalicijo med progresivno federalno stranko in novo republikansko stranko. Hkrati menijo, da se utegne povečati število neodvisnih poslancev, kajti domala vsi oporečniki iz nacionalne stranke se bodo potegovali za poslanska mesta na seznamu neodvisnih kandidatov, pri čemer so z opozicijskima strankama sklenili sporazum o skupnih kandidatih. Zdi se, da bi mogle jutrišnje volitve prinesti kakšno presenečenje, čeprav malodane nihče ne dvomi v zmago nacionalne stranke. Volitve so za afriško večino, ki je potisnjena na obrobje političnega prizorišča, nepomembne, zato pa utegnejo biti zanimive zaradi marsičesa drugega.
Polkovnik Mingarelli je policijo samovoljno izločil iz preiskave
BENETKE - Med policijo in karabinjerji sploh ni bilo sodelovanja v preiskavi po petoveljskem atentatu. Pravzaprav so karabinjerji policiste izločili iz vsake preiskave. To je bilo sicer že obče znano. Policijski komisar Rosario Sannino, leta 1972 šef političnega oddelka na goriški kvesturi, je včeraj na procesu pred sodiščem v Benetkah povedal, kako so se stvari takrat odvijale. Načelniku goriškega letečega oddelka Malizii, ki je s sodelavci pohitel v Petovlje takoj po atentatu, so karabinjerji, na ukaz polkovnika Mingarellija, prepovedali, da bi se sploh približal kraju atentata.
Nekaj dni zatem, ko je goriški kvestor De Focati-is poslal Sannina in Malizio na goriško sodnijo, da bi tam sodelovali v začetni fazi preiskave, sta se policijska funkcionarja zavedla, da sestanek ni bil v pisarni državnega pravdnika, kot bi bilo moralo biti, marveč na bližnjem karabinjerskem poveljstvu. Tam pa je vse vodil Mingarelli in naročil, kaj kdo mora narediti. Tudi dvema policijskega funkcionarjema je dal ustrezna navodila, državni pravdnik pa je molčal. Tega goriški kvestor ni prenesel, ter ukazal svojima funkcionarjema, naj se umakneta.
Komisar Sannino je sicer povedal, da so v tistih mesecih na goriški kvesturi kljub temu vodili preiskavo, vsak urad po svoje. Iz Milana je za mesec dni prišel funkcionar tamkajšnjega političnega oddelka Velentini. Z goriškimi funkcionarji je skušal ugotoviti, ali ima atentat v Petovljah politično ozadje. Kmalu pa so to opustili. Tudi na večkratne namige notranjega ministrstva.
Takrat so na goriški kvesturi strnili v zajetni dosje vse dokumente o preiskavi. Komisar Sannino je povedal, da v dosje niso prišla anonimna pisma Mi-niussija - Roitiera, ki jih je ta poleti in na jesen 1972 pisal goriškemu prefektu Molinariju. Ta pisma je obdržal pri sebi kvestor. Ta je neposredno zahteval od tržiškega policijskega komisarja Bartolinija, naj skuša kaj ugotoviti v zvezi s tem na pol anonimnim pismom. Drugi funkcionarji goriške kvesture niso bili o tem obveščeni.
Sanninu so sodniki ter odvetniki postavljali včeraj razna vprašanja v zvezi s temi pismi in s celotno preiskavo. Iz njegovih odgovorov je prišlo jasno do izraza, da je bila policija odrezana od dogajanja, da je karabinjerji sploh niso obveščali o preiskavi. Poli-
cisti pa so karabinjerjem vrnili milo za drago in jih niso obvestili o tem, kar so v svoji preiskavi ugotovili. Policijske funkcionarje bodo v Benetkah zaslišali v prihodnjih dneh. Pričat naj bi prišel tudi takratni poveljnik policije Vicari.
Včeraj popoldne so pred sodniki pričali goriški obtoženci iz let 1973/74. V zaporu so prestali 15 mesecev, od tistega 21. marca 1973, ko so bili aretirani, do srede junija 1974, ko so jih tržaški sodniki oprostili. Resen, Budicin, oba Mezzorana, La Rocca, Badin in Scopazzijeva, ki je takrat bila obtožena, ni pa bila za zapahi, so povedali, kako so potekala zaslišanja in kaj so tudi kasneje dolgo časa trpeli zaradi tako hude čeprav neosnovane obtožbe. Še zlasti so to občutili z gospodarske plati, saj so jim po prvem tržaškem procesu mnogi odrekali službo.
Trije karabinjerski podčastniki iz Tržiča, Razzini, Rossini in Maio, ki so jih sodniki dali v ponedeljek aretirati zaradi krivega pričevanja, so še vedno v zaporu. Včeraj zjutraj je pretor v Mestrah Gino Con-tini dobil v roke obtožnico proti trojici. Potem ko jo je pregledal, jo je zaradi pristojnosti predal beneškemu državnemu pravdniku, naj ta primerno ukrepa.
MARKO WALTRITSCH
Novi zaporni nalogi za stečaj Ambrosiana
MILAN — Afera »cracka« milanskega denarnega zavoda Banco Ambrosi-ano in smrt Roberta Calvija sta ponovno v ospredju pozornosti. Finančne strukture gospodarskega središča Lombardije so se zmajale pod težo 25 zapornih nalogov, ki so jih podpisali sodniki v sklopu preiskave o stečaju tega denarnega zavoda.
Dolgi spiski imen so običajno povsem nezanimiv niz podatkov, tokrat pa je v teh petindvajsetih imenih zaobjeta starejša generacija, ki je upravljala milanske banke, poleg seveda zavoda Banco Ambrosiano in ki je znana tudi izven Lombardije. Giacomo di Mase, Giuseppe Zanon di Valgiurata, Mario Valeri Manera, Federico Galla-rati Scotti, Enrico Palazzi Trivelli, Prisco, Aladino Minciaroli, Gianpaolo Melzi D'Eril, Piero Locatelli, Frances-co Monti, Antonio Confalonieri, Ama-tore Brambilla in drugi bodo morali
odgovarjati za sodelovanje v namernem stečaju Ambrosiana.
Ker so predstavniki te »elite« že priletni (srednja starost presega 65 let), jim ne bodo nadeli lisic, pač pa se bodo morali samienkrat tedensko javiti na policijskih uradih. Tega posebnega tratmana ne bo deležen švicarski državljan Carlo von Castelberg, ki je na varnem v Švici.
Na vzporednih tračnicah se premika tudi sodni postopek - ki ga je sprožila Gal vijeva vdova Clara Canetti - proti zavarovalnemu zavodu, ki ji noče izplačati 4 milijarde lir vrednega življenjskega zavarovanja njenega pokojnega moža. Denar bi lahko vnovčila le v primeru, ko bi dokazali nenamerno smrt pokojnika (umor, nesrečo itd). Dediči bi v primeru dokaza, da si je Calvi vzel življenje, ostali brez odškodnine.
V Rasi spet stavkajo
LABIN — Predstavnik rudniške uprave v Labinu je včeraj sporočil, da so rudarji ustavili delo v vseh delih rudnika. Udeleženci maratonskega štrajka so se odločili za popolno ustavitev dela, dokler ne bodo izpolnili njihovih zahtev, med katerimi sta dve poglavitni - zamenjava nekaterih vodilnih funkcionarjev rudnika ter povečanje osnove plač jamskih delavcev. Pod zemljo se je spustila samo skupina vzdrževalcev, medtem ko so zaklenili pisarne tudi v administraciji podjetja. Pričakujejo, da bodo vodilni vendarle napisali ostavke, kar naj bi se zgodilo že danes.
Delo v rudniku je torej ustavljeno, zato pa so rudarji tembolj živahni na sestankih. Včeraj so se sestali centralni delavski svet, vodstva rudnika in občine, zasedala pa je tudi medobčinska konferenca ZK na Reki. Pričakujejo, da bo občinski sindikalni svet odločil o uvedbi prisilne uprave v rudniku, (dd)
Sprejeli ugovore slovenskih mladincev
LJUBLJANA — Še dvajset dni je do prireditve, ki bo 25. maja na stadionu JLA v Beogradu. Vse pripombe, ki so jih zveznemu odboru za pripravo prireditve ob Dnevu mladosti posredovali slovenski mladinci, so menda upoštevali. Zato ni nobenega razloga več, da bi 200 mladih iz Slovenije ne sodelovlo na zaključni prireditvi, so menili na včerajšnji seji predsedstva republiške konference ZSMS.
Zvezni odbor bo spremenjeni scenarij dokončno potrdil v petek, predsedstvo RK ZSMS pa se je obvezalo, da bo poskušalo zagotoviti 200 slovenskih srednješolcev, ki naj bi v najkrajšem času odpotovali v Beograd, saj mladi iz drugih republik že nekaj časa pridno vadijo, (dd)
MAJ 87
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 9,15%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
•	Nudeni letni donos je v skladu s tekočimi obveznicami na tržišču.
•	Nove triletne in petletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Emisijska cena
98,75%
V podpis od 4. do 8. maja
Rok
3 leta 5 let
Efektivni letni donos . bruto	neto
9,87%	9,24%
9,69%	9,08%
BTP
AVGUST PUDGAR
Prireditve ob 130-letnici južne železnice
Pogled v zgodovino in potreba po novih oblikah sodelovanja
TRST - Od junija do avgusta bosta mesti Trst in Gradec v središču pozornosti srednjeevropske stvarnosti. Avstrija namreč letos praznuje 150-letni-co državne železnice, 130 let pa je poteklo od dne, ko je iz Trsta odpotoval prvi hlapon, namenjen v Gradec, po železniških tirih, ki jih domala vsi poznajo kot južna železnica — Siidbahn.
V restavraciji Bottega del vino pri Sv. Justu je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so predstavili prireditve in razne manifestacije, ki se bodo odvijale v letošnjih poletnih mesecih tako v Trstu kot v Gradcu in s katerimi bodo obeležili to pomembno zemeljsko pot, ki je povezala morje z
Končal se je v nedeljo v Pordenonu
Lep uspeh festivala KPI o problemih vojaške službe
pismo uredništvu
Pred 11 leti potres
prizadel F-JK
TRST — Danes mineva 11 let od tistega tragičnega majskega dne, ko je potres močno prizadel velik del Furlanije. V tem obdobju je deželna uprava ob konstruktivnem sodelovanju vseh političnih sil opravila veliko delo za odpravo posledic te katastrofe. Obnovljenih je bilo 18 tisoč hiš, popravljenih pa kar 75 tisoč. Kljub temu pa obstajajo še določeni težko rešljivi problemi, s katerimi se bo morala deželna uprava nujno spoprijeti.
Te obletnice so se včeraj — s tiskovnimi poročili — spomnili predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, predsednik skupščine Paolo Solimbergo in pristojni deželni odbornik Roberto Dominici, ki so predvsem podčrtali veliko prizadevnost prizadetega prebivalstva in solidarnost - vseh političnih sil za odpravo posledic te velike nezgode.
zaledjem. Spored so predstavili predsednik tržaške letoviščarske ustanove Barison, predsednik pristanišča Zanet-ti, občinski odbornik za kulturne dejavnosti Salvagno, prisotni pa so bili graški odbornik za kulturo inž. Strobl, predsednik avstrijskih državnih igralnic, ki sponsorizirajo manifestacije ter uredniki propagandnega gradiva, ki je bilo ob priložnosti izdano. Iz slednjega je razvidno, da namen manifestacij ni samo V zgodovinskem in tehnološkem pregledu razvoja južne železnice, temveč v potrditvi njenega kulturnega, političnega in gospodarskega pomena. Železnica je namreč povezala ljudi različnih narodnosti, omogočila je gospodarski razvoj treh dežel, po katerih je tekla, postala je tudi sredstvo zbliževanja in medsebojnega spoznavanja.
Tako bo iz Trsta zgodovinski hlapon odpeljal 20. in 21. junija, v sodelovanju z jugoslovansko železnico pa bo v naslednjih tednih večkrat peljal po Sloveniji. Prve dni avgusta bo na primer zgodovinska vožnja na progi Gradec — Maribor — Gradec, septembra pa bo hlapon s polno paro prekrižaril dolino Mure. Na pomembnejših postajah bo seveda deležen slovesnega sprejema z glasbo, folkloro in raznimi drugimi pobudami. Avstrijska železnica bo omogočila vožnjo muzejskih vlakov, ki bodo peljali po krajih, ki so se pred sto in več leti, prav s pomočjo železnice, začeli razvijati. V Gradcu bodo v prihodnjih mesecih priredili vrsto razstav, prireditev in prazničnih parad, med drugim bo tudi likovna razstava tržaških šolarjev, obiskovalci pa si bodo lahko privoščili vpogled v zakladnico strojev in pripomočkov, s katerimi so delavci gradili železnico. Velik delež bo pri tem imel Tržaški železniški muzej, ki bo za to priložnost odstopil svoje najpomembnejše eksponate.
Prireditelji so prepričani, da bo ta pobuda privabila veliko ljudi iz dežel, ki jih južna železnica povezuje. Ne gre namreč za praznovanje v optiki preteklosti, temveč tudi za odpiranje novih možnosti sodelovanja med Jadranom in njegovim naravnim zaledjem.
PORDENON — V nedeljo se je v Pordenonu s precejšnjim uspehom zaključil vsedržavni festival Unita na temo vojaške službe. V desetih dnevih festivala so bili na sporedu zanimiva zasedanja in okrogle mize, ki so pritegnile veliko pozornost pristojnih krogov na temo, ki je zadnje mesece polnila strani časopisov. Organizatorji so festival ocenili zelo pozitivno tako s političnega vidika kot z vidika udeležbe; pri tem ni mogoče mimo dejstva — kar daje festivalu še večjo važnost — da se je ene od razprav na manifestaciji KPI udeležil tudi general, ki ga je odposlal načelnik generalnega štaba.
Festival je zaključil poslanec Tor-torella, ki je seveda glavni del svojega govora posvetil vprašanju vojaških sil, ni pa mogel mimo analize sedanjega političnega trenutka, ko se stranke pripravljajo na junijske parlamentarne volitve po neslavnem razkroju petstrankarske koalicije. S tem v zvezi je Tortorella ponovno poudaril, da je KPI edina stranka z jasnim predlogom o demokratični alternativi, ki se predstavlja volil-cem.
Na sliki: na festivalu je v nedeljo nastopil tudi TPPZ P. Tomažič z mladinsko skupino.
Divačani se pripravljajo
DIVAČA Pred prazniki je prizadevno turistično društvo Divača organiziralo že drugo letošnjo očiščevalno akcijo. Po besedah predsednika društva Josipa Orbaniča je bil uspeh izjemen, saj je pri čiščenju podstrešij, stanovanjskih hiš, blokov in naselja sodelovalo približno 500 ljudi. Veliko zaslug za uspešen potek akcije imajo tudi hišni sveti, ki jih je v Divači 32. Pri pospravljanju so organizirano sodelovali tudi učenci divaške šole... Čistilcem so pred začetkom dela razdelili dovolj plastičnih vreč, tako da so zbrane odpadke sproti odvažali na smetišče. V krajevni skupnosti pridno delajo tudi te dni. Pripravljajo se na krajevni praznik, 23. maj, ko bodo med drugim odprli tudi za turistične oglede urejeno divaško jamo.
(J. O.)
Dober ulov izolskih ribičev
IZOLA — Spričo pičlega ulova v letošnjih prvih štirih mesecih (približno 1.400 ton) so se izolski ribiči tozda Riba odločili, da na morje odplujejo tudi med prazničnimi dnevi, ko je imela zaradi luninega mraka možnost lovljenja vsa ribiška flota — plavarice in barke s tehnologijo lebdeče mreže. Tako so izolski ribiči samo 27. aprila nalovili 46 ton rib, med prvomajskimi prazniki pa so nalovili okrog 50 ton rib.
Ulov med prazniki se bo poznal tudi pri založenosti ribarnic, vendar bodo kupci presenečni tudi z novimi cenami svežih in zamrznjenih rib. Sveže ribe so se z današnjim dnem podražile za tretjino, tako da kilogram.sardel sedaj stane 800 dinarjev. Povišanje maloprodajnih cen rib je tudi eden od ukrepov za rešitev ribištva iz slabega gospodarskega položaja. Kljub višjim cenam pa je kilogram sardel še vedno za polovico cenejši od kilograma perutnine — še pred leti sta bili ti dve vrsti mesa enako cenjeni.
(I. U.)
S strani Socialistične zveze Jugoslavije
Lokev: priznanje za največjo vas
LOKEV — Za kraj Lokev pri Sežani pravijo, da je največja vas v Sloveniji. Če je ta trditev morda še danes že vprašljiva, pa vsekakor drži ugotovitev, da tamkajšnja krajevna skupnost -ta poleg Lokev vključuje še manjši kraj Prelože in šteje več kot tisoč prebivalcev - vsekakor sodi med najpriza-devnejše in najuspešnejše v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato ni čudno, če je pred dnevi dobila zvezno priznanje Socialistične zveze Jugoslavije.
Začetek ponovnega razcveta Lokev, kraja, ki je bil nekdaj precej pomembnejši od Sežane, sega v leto 1970. Takrat so prvič izglasovali 2,5-odstotni petletni samoprispevek za vodo. Leta 1975 so si podobno obveznost naložili še enkrat. Potem je prišel čas, da so začeli zbirati denar za telefonijo. Kmalu je ob velikih denarnih prispevkih naročnikov in po 2500 urah prostovoljnega dela v 170 domačijah zazvonil telefon. Nato je bilo teba položiti kanalizacijo, asfaltirati nekaj kilometrov poti, zbrati denar za material in delavce, ki so pomagali pri gradnji kulturnega doma.
V njem so dobili prostor za sestanke in dvorano za kulturne prireditve. Obnova kulturnega doma je pomembna tudi za širši kulturni prostor in nova možnost za sodelovanje slovenske skupnosti v Italiji z matičnim narodom. Po kulturnem domu so se Lokav-ci lotili obnove zapuščenega, pa zato arhitektonsko in zgodovinsko nič manj zanimivega Protiturškega stolpa. Tako so ta kulturni spomenik rešili propada in pridobili prostor za lovce, tabornike in druge interesne dejavnosti. Da jih uspehi ne bi uspavali, so začeli z lastnimi močmi posodabljati lokalno cesto od Lokev proti Sežani, pomagati pri gradnji pošte, urejati prostore za gasilce, otroško igrišče in zabaviščni prostor. Hkrati so z domačo kmetijsko organizacijo poskrbeli za oživitev kmetijstva in zadnja leta ob dvaodstotnem občinskem samoprispevku združevali še po 1,5 odstotka od osebnih dohodkov za tekoče krajevne potrebe.
Predsednika OK SZDL Sežana Borisa Hrobata smo povprašali, čemu pripisuje tolikšne uspehe lokavske kra-
jevne skupnosti: »Krajevni aktivisti so uspeli z zanimivim programom pritegniti k sodelovanju najširši krog ljudi. Če delo kje združuje ljudi, jih prav gotovo v krajevni skupnosti Lokev. Ob ustreznem delu organov krajevne samouprave, družbenopolitičnih organizacij in društev tudi sicer običajno čakajoča in pretežno pasivna večina hitro spozna, da se dajo z nekaj truda in načrtnim prostovoljnim delom kaj hitro rešiti tudi najtežji krajevni problemi. Sprotno, sporazumno urejanje najbolj žgočih nalog pa je ključ za nadaljnjo podporo in sodelovanje ljudi v prizadevanjih za napredek vsake skupnosti in organizacije.«
JANEZ ODAR
Zakaj črno-beli za 1. maj
Spoštovano uredništvo!
Sem upokojenka in naročnica Vašega dnevnika že od leta 1947. Na Vaš dnevnik sem se tako privadila, da ga kupim v trafiki, če mi ga slučajno raz-našalec ne prinese.
Moram pa povedati, da sem bila za 1. maj zelo prizadeta in tudi razočarana. Dnevnik je namreč izšel s stranjo v barvah tako za božič kot za veliko noč, kar je lahko tudi prav, za 1. maj pa ni bilo niti rdečega napisa, kaj še, da bi temu največjemu našemu prazniku posvetili barvno sliko! Je to zgolj površnost ali je za tem kaj globljega? Lahko mi odgovorite, da so take odločitve Vaša stvar, vendar mislim, da imamo tudi naročniki pravico izražati svoje mnenje in si želeti dnevnik, ki bi odražal naša čustva. Pa brez zamere za tiste, ki so morda bolj versko usmerjeni.
Lep pozdrav!
B. M.
Čeprav se drugi bralci niso pismeno oglasili v zvezi s prvomajsko številko, je dejansko naslovna stran dnevnika ob prazniku dela vzbudila med ljudmi precej negodovanja in polemik, ker je bila stran črno-bela brez vsakršnega barvnega poudarka. Mislimo zato, da smo kot uredništvo dolžni nekaj pojasnil.
V zadnjih mesecih, odkar smo preizkusili barvno tehnologijo, smo kot uredništvo skušali z barvami podčrtati vsak večji praznik in vsak za nas Slovence v Italiji pomembnejši dogodek. Vendar barvna tehnologija, vsaj v primeru Primorskega dnevnika, zahteva precejšnje načrtovanje, ker barvnih fotolitov ne moremo delati v naši fototehniki, pač pa se moramo opirati na laboratorije izven Trsta. Poleg tega rotacija lahko tiska štiribar-vno številko kvečjemu na šestnajstih straneh. Ko je več strani, moramo tiskati dvakrat in časopis vlagati, kar zahteva veliko več časa. Zato smo ob nekaterih priložnostih morali zapreti uredništvo nekaj ur pred običajnim rokom.
Tudi za 1. maj smo imeli v načrtu barvno številko. In vse je bilo pripravljeno, da bi imeli sliko na naslovni strani z rdečimi zastavami in rdečimi transparenti. Pri načrtovanju številke pa nismo računali na naraščanje ekonomske propagande. Ker se nam je nabralo reklame za osem strani, smo se znašli pred izbiro:
-	dvobarvna prva stran, osem strani ekonomske propagande in sedem strani rednega novinarskega materiala, in torej največ šestnajst strani;
-	črno-bela prva stran, osem strani reklame, 11 strani normalne kronike, križanka, tri dodatne strani (zborovsko petje na Proseku, Gtamsci, obletnica delavskih bojev v Trstu) in televizijska priloga, torej skupaj 28 strani.
Izbira je bila zato izključno tehnična in smo se odločili za vsebinsko bogatejši dnevnik, ker smo mislili, da je tako primerno za delavski praznik. Za prihodnje pa bomo skušali najti take tehnične rešitve, da bomo lahko uskladili obe zahtevi (barve in veliko število strani).
Uredništvo
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
43.
Tragedija
neke
manjšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Spet sta bila fant in dekle, celo v sanjah. O povratku v Trst sta načrtovala, kako bo šel on najprej v Ulico dei Porta, od koder naj bi jo odpeljal v njuno stanovanje in Stanko se je že videl, kako ju je mama Ema presenetila, da se poljubljata in ju je pošteno skregala, on pa se je zagovarjal: »Ampak saj sva že tri leta poročena.«
Neke njene sanje so bile samo dokaz enostavne narave, celo tedaj ko je imela slabo vest. Mož jo je bil odvezal pisanja in ji rekel, naj raje izkoristi zadnje sončne dneve in gre na izlet s kolesom. Ona ga uboga, a nenadoma začuti potrebo, da se zato kaznuje: sedla je na stopnice na prostem z namenom, da bi pisala na ogromen list papirja; ljudje, ki hodijo mimo pa jo radovedno opazujejo, tako da jo postane sram in sama pri sebi reče: »Prav ti je.«
Pojedel je bil prvi pečeni kostanj, pol ure zatem je dobil v celico paket. Da bi se laže branila pred piemonteš-ko zimo, je Dani naročila v Trst, naj ji pošljejo kožuh. Bilo
je v prvih dnevih decembra, v njunih krajih so otroci ta čas že pričakovali Miklavža. Stanko ji je ponovno svetoval, naj gre domov, pomisli naj tudi na svoja osamljena starša. Govoril je prepričljivo, jo zraven ljubeznivo spodbujal in sproti brisal možne ugovore.
Pustila se je prepričati, še prej pa je ustregla njegovi želji, da bi jo videl v kožuhu. Prinesla mu je tudi podobico Matere božje iz Gubbiad), ki je sicer bedela nad njuno modro spalnico.
Na dan svetega Miklavža je naš zapornik dobil vse tisto, kar najbolj srečni tržaški in goriški otroci razgrnejo po svojih posteljicah: orehe, mandarine, jabolka, mandolat. A potešen je bil tudi moški v njem: dobil je kremo za britje, za roke, pasto za čevlje, mila, zobno pasto. V odgovoru se ji je zhvalil: »To ni poslovilno pismo, kajti beseda zbogom za naju ne velja. Duhovno obhajilo, ki naju veže, je preveč močno, da bi midva lahko izrekla to besedo. Ne bova si mogla več reči zbogom. Za zmeraj sva drug v drugem in ne bova več mogla narazen. Zdaj te poznam, poznam tvoja pota in tvojo ljubezen, predvsem pa poznam tvojo živo zvestobo, ki se nikoli ne utrudi. Ti si moj Ninek, močna žena, ki nežno ljubi svojega jetnika.«
Ponoči, v sanjah, jo je videl na tramvaju, na enem od starih tržaških tramvajih, ki so svojčas odhajali iz Ulice Giulia, zelene barve in odprti, tako da si se nanje lahko pognal s skokom tudi medtem, ko so se premikali. Stanko
se je spustil v tek, hotel se je ujeti za železno ograjo in skočiti nanj, da bi se ji pridružil, toda bil je prepočasen; ostal je na tleh in lahko samo še gledal njen nasmejani obraz, ki se je vedno bolj oddaljeval.
Tako je minilo sedem mesecev med pričkanjem in spravo, med dnevi navdušenja in urami pobitosti, kot jih še nista okusila. Dani je spet prišla v Fossano v marcu, zatem mu je kratko in jedrnato pisala, da ne namerava imeti otrok. Stanko se je odzval čez vse silovito; uganil pa je in to tudi prikril, da se njena odklonitev ne nanaša samo na potomstvo, prišel je namreč do zaključka, da ima nekdo od njiju nekaj gnilega v sebi. Bil je kavalir in je pripisal ta madež sebi, ki naj bi si ga pridelal v tistih meglenih in gnilih zimah v Benetkah.
Da bi obnovila stik vsaj po pismih, se je bilo treba spet odpraviti na pot. Do obiska je prišlo v juliju; v tem mesecu Dani izjavlja, da se je na novo zaljubila. Goreči zaljubljenec je v tem trenutku začutil v sebi vso slo preteklih tednov in dosegel svoj višek: od življenja, tako je trdil, ne zahteva ničesar več.
(1) kraj v srednji Italiji, severovzhodno od Perugie (op. prev.)
Knjigo prodajata Tržaška knjigama in knjigarna Terčon v Nabrežini
Z včerajšnje skupščine delavcev Aguile
Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta
Začasno ukinjena straža pred vhodom v rafinerijo
Ustanovili so posebno komisijo za reševanje problemov mladine
Danes srečanje tovarniškega
Kljub temu, da so delavski svet in sindikalne organizacije žaveljske rafinerije odločile, da delavci ne bodo več stražili vhodov v obrat, so se včeraj zjutraj ponovno zbrali na skupščini. Seznanili so se s potekom in vsebino ponedeljkove obravnave v zvezi s sodnimi prijavami, ki so doletele nekatere od njih, skupaj s sindikati pa so določili nove oblike pritiska na krajevne uprave, s katerimi bodo zahtevali, da najkasneje do petka, 7. maja, določijo datum za sestanek na ministrstvu za industrijo. Sestanek bi moral nujno biti pred 14. majem, se pravi do dne, ko se bo zaključilo "premirje" med družbo To-tal in sindikalnimi organizacijami.
Kot smo že včeraj poročali, je družba Total začasno umaknila svojo (sicer neutemeljeno) zahtevo po bonifikaciji strojne opreme, tako da se tehniki rimskega podjetja Techni-petrol, ki bi morali opraviti tehnične preglede, v prihodnjih dneh ne bodo mudili v Trstu. Vest so delavci Aguile sprejeli z olajšanjem, čeprav bonifikacija še vedno ogroža rafinerijo kot nekakšen Damoklejev meč. Danes pa bo tovarniški svet Aguile ponovno stopil v stik s tržakim županom, deželno in pokrajinsko upravo, da bi se seznanil, kako potekajo dogovori, ki bi morali končati s srečanjem na ministrstvu za industrijo in ki bi se ga moralo udeležiti tudi odposlanstvo Totala, ki se je doslej bolj ali manj spretno izmikalo soočanju s tržaškimi sindikalisti in upravitelji. Kot rečeno, če do konca tega tedna ne bodo odgovorni razpolagali z verodostojnimi podatki, bodo delavci Aguile začeli z ostrejšimi oblikami protesta, kot je na primer cestna barikada, ki so jo prejšnji teden že izvedli.
Delavci, zbrani na včerajšnji skupščini, so med drugim negativno oce-
sveta s krajevnimi oblastmi
nili način poročanja krajevnega italijanskega dnevnika, ki je po njihovi oceni že v preteklosti izkrivil dogodke in jih opremljal z bombastičnimi frazami. V včerajšnji številki je prav tako navedeno samo mnenje pretorja, češ, da sindikalne organizacije zavzemajo zmernejša stališča v zvezi z načrtovano bonifikacijo, kar pa ni res. Sindikati in delavci Aguile zahtevajo namreč, naj vsaka oblika tehničnih pregledov rafinerije poteka v njihovi prisotnosti, zahtevajo pa tudi, da morebitno bonifikacijo, in še to zgolj iz varnostnih razlogov, opravijo tehniki družbe Total, ne pa katerokoli poverjeno osebje.
Kljub naravnemu razgrevanju političnega ozračja, ki nastopa vedno, ko je v teku volilna kampanja, bo tržaška pokrajinska uprava nadaljevala tudi v tem času svoje redno delo, da odobri proračunske dokumente v zakonsko predvidenem roku, to je do konca meseca. Zato se bodo redno vršile že napovedane seje, in sicer 11. t.m. za predložitev proračuna in priloženih dokumentov, 18. t.m. za razpravo in 21. t.m. za replike pristojnih odbornikov in predsednika ter za glasovanje.
Na zadnji seji, ki je bila predsinočnjim, je zato pokrajinski svet poskrbel, da je spravil z dnevnega reda 'vrsto navadnih upravnih sklepov, da se bo lahko na prihodnjih zasedanjih posvečal samo proračunski razpravi. Med odobrenimi sklepi sta bila posebne omembe vredna dva, in sicer ustanovitev posebne komisije za mladinsko problematiko in najem posojila za dokončanje del pri novem poslopju zavoda za geometre.
Kot je znano, se je zadnja leta pokrajinska uprava s posebno pozornostjo posvečala proučevanju in obravnavanju mladinske problematike v naših krajih, in je naročila univerzi ter raziskovalnemu inštitutu CENSIS študijo o položaju mladine, ki jo je nato javno predstavila na simpoziju
na tržaškem velesejmu. Zato je sedaj pokrajinski odbor, kot je poudaril predsednik Dario Locchi, ocenil, da bi bilo škodljivo, če bi puščali, vnemar opravljeno delo in pridobljene izkušnje. Zato je tudi predlagal ustanovitev posebne svetovalske komisije za vprašanja mladine, ki naj bi stalno zasledovala to problematiko.
Komisijo bo sestavljal po en predstavnik vsake politične skupine, ki je prisotna v pokrajinskem svetu, predsedoval pa ji bo sam predsednik ali poverjeni odbornik. Proučevala in poglabljala bo predloge, ki bodo prihajali od mladinskih organizacij in drugih ustanov in z njimi v zvezi predlagala ustrezne rešitve pokrajinskemu odboru, prav tako bo pa tudi sama izdelovala predloge za razne pobude v korist mladine, ki jih bo po od primera do primera pristojnem odborniku posredovala upravi.
Z drugim pomembnim sklepom je pokrajinski svet odobril najetje posojila poltretje milijarde lir pri Goriški hranilnici za dopolnitev del pri novem sedežu italijanskega zavoda za geometre v Ulici Cantu, ki bi moral biti nared še pred koncem letošnjega leta, ker si istočasno uprava že prizadeva priskrbeti vso ustrezno opremo in potrebščine, ki naj omogočijo čimprejšnji začetek pouka v novih prostorih.
Zastavice zavihrale ob svetovnem dnevu OZN
Na avtobusih Komercialnega prevoznega podjetja ACT so včeraj vihrale zastavice, kot je to običaj ob državnih in .cerkvenih praznikih. Tudi na poslopjih javnih ustanov so bile razobešene zastave, kot se dogaja ob prazničnih dneh. Včeraj pa ni bil praznik: bil je navaden delavnik, zato se je marsikdo ob pogledu na zastavice na avtobusih in na pročeljih »javnih« poslopij vprašal, kaj smo včeraj pravzaprav proslavljali.
To vprašanje smo morali včeraj dvakrat zastaviti odgovornim pri ACT, predno smo zvedeli za odgovor. Prvič nam je vodja prometnega oddelka odgovoril, da zastavice na avtobusih vihrajo v čast Evropske gospodarske skupnosti, katere obletnico ustanovitve naj bi včeraj praznovali. Po tem odgovoru nas je zaščemelo v spominu. Pozanimali smo se v arhivu in ugotovili, da je bila EGS ustanovljena zares pred 30 leti, toda 27. marca, in ne 5. maja.
Drugi odgovor, tokrat ravnatelja ACT, je bil prepričljivejši: 5. maja proslavljamo mednarodni dan Združenih narodov, zato tudi zastavice na avtobusih. Ravnatelj nam je še povedal, da se je že mnogo ljudi pozanimalo za včerajšnji »praznik«. Nekateri so želeli izvedeti ali »proslavljamo« obletnico Napoleonove smrti (in citirali Manzonijev Ei fu...), drugim pa so zastavice priklicale v spomin celo italijansko zavzetje Adis Abebe (1).
Tržaški industrijci pred volilno skupščino
Pokrajinsko združenje industrijcev se v teh dneh pripravlja na zadnjo fazo nalog, ki mu jih predpisuje pravilnik, in ki so letos še posebno pomembne zaradi obnove vodilnih teles. Za ponedeljek, 11. maj, je napovedana skupščina združenja, ki bo tokrat zaprtega značaja, medtem ko je bila javna že 20. marca. Medtem so že bile tudi skupščine po posameznih strokah, na katerih so izvolili zastopnike v upravni svet organizacije.
Ponedeljkova skupščina bo izvolila še štiri člane upravnega sveta, le-ta pa bo na svoji seji 15. aprila izvolil predsednika združenja. Na dnevnem redu je še odobritev bilance 1986, 'izvolitev članov nadzornega odbora, dosedanji predsednik Pacorini pa bo podal poročilo o gospodarskem položaju v pokrajini.
Predsednik Velesejemske ustanove umaknil tožbo proti listarskemu veljaku
Marchio in Gambassini sta se »pobotala«
V DSI je Mario Magajna predstavil diapozitive o Kanadi
S fotoaparatom v roki po sledeh misijonarja Barage
Na ponedeljkovem večeru .v Društvu slovenskih izobražencev je fotograf Mario Magjajna predstavil udeležencem diapozitive o svojem dolgem medcelinskem potovanju po sledovih največjega slovenskega misijonarja Friderika Barage, ki ga je pisatelj Alojz Rebula ovekovečil v svoji knjigi »Duh Velikih jezer«.
Z Rebulovo knjigo v torbi in fotografskim aparatom v roki je Magajna obšel velemesto Montreal, politično in upravno središče Kanade Ottawo, obiskal je Toronto, ogledal si je veličastne Niagarske slapove, dihal je čisti zrak ponekod še nedotaknjene narave. Najlepše utrinke iz svojega potovanja pa je za vedno vtisnil v »spomin« svojega fotoaparata.
Diapozitive je Magajna opremil s primerno razlago o krajih, ki jih je obiskal, prisotnim je posredoval nekaj
najosnovnejših zgodovinskih podatkov o Kanadi, o angleški in francoski osvajalni politiki, ki je skoraj popolnoma iztrebila tamkaj živeča indijanska plemena, jih potisnila v rezervate in jim odvzela njihovo narodnostno dostojanstvo. Predstavil je lik velikega misijonarja Barage, ki je temu zavrže-, nemu indijanskemu ljudstvu posvetil vse svoje življenje v skrbi za njihovo duhovno in kulturno rast.
S svojimi diapozitivi je Magajna spretno zajel celotno sliko Kanade: od presenetljivih naravnih lepot in najznačilnejših mogočnih starih palač, pa vse do trdnih kovinskih mostov in hladnih steklenih nebotičnikov, ki bodo kmalu nadomestili vse, kar še »diši« po starem. ¥■ marsikom je vzbudil željo, da bi si te kraje tudi sam ogledal...
Dolga leta sta bila strankarska prijatelja, zatem sta se njuni politični poti ločili, s tem pa se je med njima tako zaiskrilo, da je moralo celo sodišče poseči in pogasiti požar, ki ga je bila pred dvema mesecema zanetila polemika po časopisju. Protagonista te sodno-politične zgodbe sta bivši listar, bivši predsednik pokrajine, sedanji predstavnik disidentske Mestne liste in predsednik Velesejemske ustanove prof. Gianni Marchio, in načelnik svetovalske skupine Liste za Trst v deželnem svetu in veliki »branitelj« italijanskega jezika v skupščini KZE Gi-anfranco Gambassini. Marchio je bivšega somišljenika prijavil sodstvu, ker naj bi ga Gambassini žalil pb tisku, včeraj pa sta se — potem ko je Gambassini podpisal izjavo, v kateri poudarja, da ni nameraval »škoditi časti in ugledu prof. Marchia« — pred sodniki vendarle pobotala.
Tožbo, je sprožil članek, ki ga je 5. marca letos objavil tržaški italijanski dnevnik. V njem je govor o dolgem pismu, ki naj bi ga načelnik svetovalske skupine LpT Gambassini poslal predsedniku deželnega odbora Biasut-tiju v zvezi z imenovanjem novega predsednika tržaške velesejemske ustanove. Listar naj bi nasprotoval temu imenovanju, ker naj bi delovalo desta-bilizacijsko na delikatno ravnotežje med tukajšnjimi političnimi silami. V članku naj bi bili' še drugi citati, za katere je prof. Marchio menil, da ga žalijo. Zato se je odločil, da bivšega somišljenika naš Renko mu pravi kar »maledetto toscano« — prijavi sodišču.
Prof. Marchio in Gambassini sta se včeraj skupaj s svojima odvetnikoma Berdonom in Camberjem srečala v sodni palači. Po krajšem pogovoru sta se vendarle dogovorila za obojestran-
sko sprejemljivo poravnavo spora. Gambassini je podpisal izjavo, v kateri »prizna in izjavlja, da z izjavami, ki so zabeležene v obtožnici, ni nameraval v nobenem primeru škoditi časti in ugledu prof. Giannija Marchia, pač pa da gre v tem primeru zgolj za ocene izključno političnega značaja, ki nimajo kot take nobene zveze z osebo prof. Giannija Marchia.« Predsednik Velesejemske ustanove je zatem umaknil tožbo, in v nekaj minutah je bilo sodne zadeve konec.
• Združenje za kulturne izmenjave
med Italijo in Sovjetsko zvezo in Kro: žek za kulturo in umetnost CCA prirejata danes kulturni večer ob 150-letni-ci smrti ruskega pesnika Puškina. Predaval bo prof. Eridano Bazzarelli, ravnatelj inštituta za vzhodnoevropske jezike in kulturo pri milanski univerzi. Začetek ob 18.30, vse informacije nudi Združenje Italija-ZSSR, tel. št. 691-58.
Terapij proti »najcenejši drogi« je lahko več, niso pa vse učinkovite
Kaj se skriva za naraščajočim zlom alkoholizma
V preteklih tednih so se v Trstu zvrstile številne okrogle mize, predavanja in razprave o problemih alkoholizma in o oblikah zdravljenja te hude družbene rane v naši deželi. Na omenjenih srečanjih so alkoholizem obravnavali bodisi splošno, bodisi iz medicinskega ali družbenega vidika. O tem, kaj vse se skriva za tem naraščajočim zlom, pa smo se pogovarjali s socialno delavko, ki iz osebnih razlogov ne želi biti imenovana Kaj pravzaprav privede človeka do tega, da se vda alkoholu, da se s prekomernim pitjem izživlja, da v pijači išče neke vrste moči, ki se največkrat spremeni v nasilje?
Odgovor je vse prej kot enostaven, prevladuje pa 'mnenje, da je alkoholizem posledica nekega načina življenja, mišljenja in človekove narave. Iz strokovne literature je razvidno, da večina alkoholikov izhaja iz družin, kjer je bil prav alkohol hišni kralj. In to ne samo danes, tudi v preteklosti je bilo tako. Iz lastne izkušnje pa ugotavljam, da ljudje pijejo zato, ker jim alkohol daje "moč", ko so okajeni, so sposobni marsičesa: nekateri postanejo veseli, ker pozabijo na vsakdanje tegobe, drugi, ki so v normalnem stanju plahi in neznačajni, pa ob pitju sprostijo nasilnost in predrznost in se .temu primerno tudi vedejo. Najtežji pacienti pa so taki, ki sploh ne priznajo, da pijejo, ali taki, ki so prepričani, da lahko nehajo, kadar hočejo.
Toda kdaj se pitje spremeni v patološko stanje? Meja med zmernim pitjem in patološkim stanjem je precej labilna. Po mojem mnenju se pa-
tologija začne v trenutku, ko človek, ki pije, začuti, da mu nekaj manjka, če ima pred seboj prazen kozarec. Ni toliko važno, koliko alkohola kdo spije, determinanto pa je, kako nanj reagira. S pomanjkanjem alkohola v telesu se večajo strahovi in bojazni, človek dobiva manjvrednostne občutke,- napadejo ga depresije. Vse to seveda preganja s pitjem, kar obenem pomeni, da se alkoholu ne more, ne zna in noče odreči.
Kakšne so optimalne oblike zdravljenja in kako alkoholika pripravimo do tega, da se začne zdraviti?
Poznamo veliko vrst terapij za alkoholike, žal pa niso vselej uspešne. Glavna predpostavka zdravljenja pa je, da se zanj odloči bolnik sam, kajti alkoholik je dejansko bolnik, ki mu je treba nuditi strokovno pomoč. Ko se alkoholik zave, da je sam sebi in seveda tudi družbi v nadlego, reagira: ali se za to spoznanje v bodoče sploh ne zmeni, ali pa se v njem sproži mehanizem samoohranitve, ki pripelje do odločitve za zdravljenje. V Trstu razpolagamo z dvema priznanima oblikama zdravljenja: ena je hospitalizacija v psihiatrični kliniki, druga pa v oddelku za alkoholo-gijo v bivši umobolnici.. Poudariti moram, da umobolnica v tem primeru nima nobene zveze z umskimi boleznimi, gre pač za strukture, ki jih je KZE dala na razpolago skupini zdravstvenih operaterejev. Na psihiatrični kliniki deluje skupina terapevtov, intenzivno zdravljenje pa traja pet dni. Na prvem mestu je seveda popolno abstiniranje, treba je očistiti organizem s primerni-
mi infuzijami in bolnika pomirjati z raznimi zdravili. Po približno petih dneh mu ponudijo posebno čtivo, v katerem lahko prebere vse o posledicah in vplivih alkohola za organizem. Na oddelku za alkohologijo pa imajo tudi skupine, ki jih sestavljajo zdravstveno osebje, bolniki in njihovi bližnji sorodniki. Tu v glavnem obravnavajo vsak primer posebej, kar je zelo pozitivno, saj se bolnik znajde v središču pozornosti, obstaja pa tudi skupinska terapija, kjer si bolniki izmenjujejo izkušnje in si med seboj tudi pomagajo in se tolažijo. Izven teh dveh centrov pa obstajajo še druge terapevtske skupine, vendar o tem ne bi govorila.
Čeprav je vprašanje precej delikatno, v kolikšni meri pijemo Slovenci?
Žal ne razpolagam z verodostojnimi statistikami, iz izkušnje pa lahko rečem, da je med tukajšnjim slovenskim prebivalstvom precej razvita pivska kultura. Največ pijejo moški srednjih let, ki so šli v pokoj in ne vedo, kako bi izkoristili svoj prosti čas, pa tudi zato, ker se prepričujejo, da niso več za nobeno rabo. Taki se tudi naj-redkeje odločajo za zdravljenje. Veliko pijejo tudi ženske, v tem primeru pa kar brez večjih starostnih razlik, temveč s prav svojevrstno "tehniko". Ženske pijejo največ skrivoma, doma in skoraj nikoli vina. Začnejo z aperitivi, ki vsebujejo majhne količine alkohola, nadaljujejo z ama-ri, za boljšo prebavo, končajo z žganimi pijačami, zaradi lepšega. Ob točilni mizi v javnih lokalih malokdaj srečamo žensko pri kozarcu vina. Naj-
večkrat izbira med pijačami, s katerimi se seznani preko televizijskih ali časopisnih reklam. Na vrsti je tudi mladina, vendar tu nikoli ne veš,- na kakšen odziv naletiš. Obstajajo pa tudi primeri, ko mladi v svoji neugnanosti mešajo alkohol in kemična poživila, kar seveda katastrofalno vpliva na organizem in na živčevje. Posledice pa so itak vsem znane.
Ugotavljam pa, da je sistem pitja pri nas drugačen kot, recimo, med Britanci. Ti abstinirajo ves teden, ob petkih zvečer pa začnejo svoj pohod po pivnicah in se ga nalezejo do onemoglosti. Soboto v glavnem prespijo. Tukaj pijemo vsak dan, v večjih ali manjših količinah, pijemo v družbi, na osmicah, po službi, pijemo na zdravje nekoga, pijemo, ker se skušamo podzavestno prilagoditi okoliščinam. Popoln abstinent je v pivski (ne pijanski) družbi tarča neslanih šal in celo žaljivk, prav tako pa je nadležen pijan človek v družbi nezaželen. Gre skratka za neko neustavljivo nihanje razpoloženj in navad, tolerance in nestrpnosti, ki karakterizira naš način življenja. Končno pa ne bi delala nobene morale; vsak človek ve, kaj mu prija in kaj mu škodi, tisti, ki se teh naravnih pravil ne more ali ne zna držati, pa je že izhodiščno šibak in kot tak podvržen propadu. Če pa si sam noče pomagati, mu nobena, še tako sodobna terapija ne bo pomagala. Steklenico vina lahko kupi vsak otrok v vsaki trgovini, saj noben zakon tega ne prepoveduje, končno pa je prav alkohol najcenejša in, žal, zelo učinkovita droga, (mi)
Odločilni dnevi pred predložitvijo volilnih list
LpT ne razkriva svojih kandidatov Tržaška KD potrjuje Colonija
V tem trenutku vnetih priprav vseh krajevnih strank za bližnje politične volitve je najbrž najzanimivejše vprašanje, ali bo šla v klas operacija zavezništva med Listo za Trst in PSI, in kdo bo v tem primeru listarski kandidat na listi socialistične stranke za poslansko zbornico. Toda ta uganka ni bila razrešena niti po včerajšnjem sestanku pokrajinskega vodstva LpT, ki je po več kot štiriurnem zasedanju izdalo zgolj izredno skopo tiskovno sporočilo, v katerem pravi samo, da je o kandidaturah razpravljalo, a ne navaja nobenega imena. Očitno hočejo veljaki Liste ohraniti tajnost do nadaljevanja skupščine, na kateri bodo jutri »razkrili tajno« le članstvu, ki bo o možnih kandidatih glasovalo. Včeraj smo mogli torej ujeti le šušljanja, ki so omenjala imena Camberja, Hermeta in Salvagna kot možne konkurente.
Komunisti so sinoči sklenili širok krog posvetovanj po 35 pokrajinskih partijskih celicah o volilnih listah za senat, kjer so v drugem volilnem okrožju predlagali slovenskega kandidata Stojana Spetiča (ki ima po doslej veljavni volilni računici skoraj popolno gotovost izvolitve), in za poslansko zbornico, kjer je še odprta izbira za nosilca liste med dosedanjim uveljavljenim poslancem Cuffarom, Assantije-vo in Bordonom. Danes popoldne bo po izidih posvetov pokrajinsko vodstvo KPI imenovalo kandidate, o katerih bo jutri sklepalo deželno vodstvo partije, pred dokončno potrditvijo centralnega komiteja KPI.
Sinoči je do pozne nočne ure zasedal tudi deželni svet Slovenske skupnosti, ki je v Nabrežini sprejel odločitve glede vstopa kandidatov SSk v listo manjšinskih skupnosti po vsem videzu pod volilnim znakom Sardinske akcijske stranke, kot tudi o imenih teh kandidatov.
Medtem so tržaški demokristjani sklenili, kot ni bilo težko napovedati,
potrditi kandidaturo dosedanjega poslanca Sergia Colonija za poslansko zbornico, ostala dva kandidata v listi, kot tudi kandidata za obe tržaški senatni okrožji, pa bodo določili danes na zasedanju novoizvoljenega 36-član-skega pokrajinskega odbora KD. Taisti odbor je že imenoval, na svoji prvi seji po pokrajinskem kongresu, bivšega župana Franca Richettija za svojega predsednika in nove strankine organe na pokrajinski ravni. Izvolili so tako 12-članski vodilni odbor in ožji politični urad, ki ga poleg Richettija in novega tajnika Tripanija sestavljajo Ambrosi, De Gavardo, Fabiani, Pelosi in Kok.
Pokrajinsko tajništvo KD je hkrati izdalo tiskovno sporočilo, v katerem zelo ostro kritizira odločitev Liste za Trst, da podpre kandidaturo socialista Agnellija za senat in predstavi svoje kandidate na listi PSI, saj se s tem ustvarja, po mnenju KD, »preferenčna os« med LpT in PSI, kar krni trdnost zavezništva, ki upravlja tržaško Občino in Pokrajino.
Glede kandidatnih list PSI je treba omeniti, da ni še jasno, ali bodo socialisti sprejeli zavezništvo z Listo za Trst, saj je še vedno odprto vprašanje vsedržavnega dogovora PSI s PSDI in radikalci za skupne senatne kandidature, pri čemer bi radikalci zahtevali zase prvo tržaško okrožje in bi torej izpadla kandidatura Agnellija in seveda tudi morebitni sporazum z LpT. O kandidaturah bo drevi odločalo deželno vodstvo PSI, medtem ko še ni znano, če se bo prej sestalo tržaško pokrajinsko vodstvo.
Na deželni ravni je vsekakor zabeležiti, da so včeraj, poleg podpredsednika deželne vlade Renzullija, odstopili še deželni svetovalci Zanfagnini (PSI), Pascolat (KPI) in Carpenedo (KD), kar je pogoj za njihovo vključitev v kandidatne liste za senat in poslansko zbornico, medtem ko se je predsednik deželne vlade, demokristjan Biasutti, dokončno odločil, da se odpove parlamentu.
Na Pomorski postaji razstava o javni stanovanjski gradnji
Deželna uprava in deželni konzorcij med avtonomnimi zavodi za ljudska stanovanja sta na Pomorski postaji pripravila razstavo z naslovom »Dežela za stanovanje in okolje: javni poseg na rezidenčno področje«. Odprli jo bodo jutri, 7. maja, ob 17.30, ko bosta deželni odbornik za javna dela Adriano Bomben in predsednik konzorcija IACP Ermanno Toffoletti predstavila priložnostni katalog. Razstava bo na ogled do sredine maja, njena osrednja poanta pa je po odbornikovih besedah v tem, da je postalo neobhodno opustiti vsako novo pobudo na področju ljudskih stanovanjskih gradenj in se preusmeriti v prenovo celovitih mestnih predelov.
Prav na temo obnove obstoječih stanovanjskih razpoložljivosti, ki je v diametralnem nasprotju z dosedanjo prakso izključno novih gradenj, bo takoj po odprtju okrogla miza, na kateri bodo sodelovali arhitekti Marco Pozzetto, docent na tržaški univerzi, Marcello D'OUvo, Glauco Gresleri z univerze v Pescari, inženir Pierantonio Taccheo od zavoda IACP ter tržaški občinski odbornik za urbanistiko Lucio Vattovani.
V Sesljanu odprli razstavo istrskega kmečkega orodja
Na sedežu turistične in letoviščar-ske ustanove v Sesljanu so v ponedeljek zvečer odprli razstavo istrskega kmečkega orodja v zmanjšanem merilu, ki ga je izdelal Vittorio Sorac. Razstavo, ki bo na ogled do sobote, je priredil kulturni krožek Istria, pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občinske uprave, ki jo je na ponedeljkovi otvoritvi zastopala odbornica za kulturo Marinka Terčon. Odbornica je v kratkem pozdravnem nagovoru potrdila, da krajevna občinska uprava pozdravlja ter podpira podobne pobude, ki imajo namen ovrednotiti kulturno zakladnico občanov v duhu sožitja in sporazumevanja vseh komponent, ki prebivajo v občini. O pomenu razstave in o potrebi po zaščiti in po poznavanju materialne, posebno kmečke kulture, v luči velikih gospodarskih in družbenih sprememb današnjega časa, pa je spregovoril Pavle Merku.
Predsednik krožka Istria Giorgio Depangher je nato predstavil daljno-ročni načrt za raziskavo o ljudskih tradicijah Istranov in Slovencev, ki jo je krožek zaupal znanstvenemu odboru strokovnjakov in slovenskih ter italijanskih izvedencev s tega področja. V strokovni komisiji bosta med drugim sodelovala Dušan Jakomin, ki že vrsto let aktivno proučuje Skedenjske kulturne in ljudske tradicije, ter Marta Verginella, ki je med drugim izdelala študijo o družinskih strategijah v dolinski vaški skupnosti. Depangher je poudaril, da bo raziskava obravnavala
razne aspekte ljudskih tradicij Istranov in Slovencev, od petja do verskih obredov in kmečkih navad, vse do jezikovne in narečne specifike tako ene kot druge komponente.
Prijetno kulturno srečanje v Sesljanju je sklenil Vittorio Sorac, ki je predstavil svoje zanimive lesene izdelke in popeljal občinstvo v zanimivi in še v marsičem neraziskani svet istrske kmečke kulture.
Zagotovilo posl. Cuffaru
Ministrstvo za znanstveno raziskovanje je poslancu Antoninu Cuffaru zagotovilo, da bo tržaško Območje za znanstvene in tehnološke raziskave vključeno v morebitni ministrski odlok, ki naj bi celovito uredil področje javnih raziskovalnih ustanov.
Gre za rešitev, ki bi zaposlenim omogočila delovno pogodbo, kakršno imajo nameščenci javnih ustanov, in torej drugačen ekonomski in pravni status od dosedanjega.
Po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
Edvard Kralj
(ŽIRC)
Mali podjetniki, obrtniki in trgovci najpogostejše žrtve goljufov
Pozor na lažne finančne stražnike Od danes v veljavi nove izkaznice
Finančni stražniki imajo od danes nove, plastificirane izkaznice s posebnim varnostnim sistemom proti vsakemu poskusu zamenjave fotografije ali falsificira-nja anagrafskih podatkov. Na čelni strani sta zgoraj in spodaj zelena robova, v sredi je mavrica barv, ki gre od sive do rumeno-oranžne, na spodnjem delu pa reprodukcija grba finančne straže s podpisom naslovnika izkaznice. Na hrbtni strani je njegova fotografija z osebnimi podatki, dvojni zeleno-rumeni rob in dva pečata.
Izkaznica velja le za izvajanje posebnih funkcij finančne straže, predvsem davčnih nadzorov. Njena zamenjava je bila nujna po povečanju števila primerov izsiljevanj raznih goljufov, ki so se izdajali za finančne stražnike in improvizirali leteče davčne kontrole z grožnjami o hudih sankcijah, tudi zapornih, na račun nekaterih malih podjetnikov. Prav zato deželni urad finančne straže opozarja javnost, da se finančni stražniki med opravljanjem svojega dela legitimirajo; če pa imajo prizadeti kakršenkoli dvom o njihovi identiteti (posebno če so stražniki v civilu), naj posebej zahtevajo izkaznico in si prepišejo njene podatke. Če tudi izkaznica ni odpravila njihovih dvomov, pa naj telefonsko pokličejo najbližje poveljstvo finančne straže.
In končno še poziv obrtnikom, trgovcem in malim podjetnikom, ki so najbolj izpostavljeni podobnim goljufijam, naj nikar ne sklepajo kakih pogodb o naročninah na psevdo-specializirane revije ali o reklamnih oglasih, ki jih po telefonu ali osebno ponujajo lažni finančni stražniki. Take ponudbe so ponavadi povezane tudi z nedorečenimi obljubami o možnosti "uslug" v primeru, da bi imeli prizadeti podjetniki kake težave z davkarijo. Finančna straža izdaja namreč dve periodični publikaciji: mesečnik »II Finanziere« in trimesečnik »Rivista della Guardia di Finanza«, za kateri ni nikdar zbirala naročnin ali reklamnih oglasov.
Finančna straža tudi priporoča, naj podjetniki plačujejo vse zneske s pravilno izpolnjenimi čeki na naslovnika, tako da bo v primeru, da kdo nehote nasede kakemu goljufu, kasneje možna njegova identifikacija.
Od mazaštva k političnemu kriminalu
Z ognjem nad sedež MIT
in cenenega vandal-inala je ko-
Od mazaštva
stva do političnega kriminala rak kratek. Prav tisti običajni "neznanci" - vsaj za tržaške preiskovalci so taki - ki so v prejšnjih dneh in tednih rovarili po naših vaseh in se
Avto zbil nono in vnukinjo
Včeraj popoldne je v Ul. Fabio Se-vero avto zbil priletno žensko, ki je z vnukinjo prečkala cesto izven prehoda za pešce. 68-letna Ondina Parovel, bivajoča v Ul. Fabio Severo 89, je z desetletno vnukinjo Alessandro Gago prečkala ulico v bližini hišne številke 4/b. Ko sta stopili na cesto, je z auto-bianchi Y 10 privozil 21-letni Paolo lannaccone, ki ni utegnil zaustaviti avtomobila in je povozil babico ter vnukinjo. Parovelovo so sprejeli na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice, kjer se bo zdravila 10 dni zaradi pretresa možgan. Tudi vnukinja se bo morala v Burlu zdraviti 10 dni zaradi številnih udarcev.
Ranjen mopedist iz Bertokov
Jugoslovanski državljan, 29-letni Branislav Piper iz Bertokov, se je včeraj zjutraj ponesrečil, ko se je z mejnega prehoda na Škofijah peljal proti Trstu. Piper je upravljal motorno kolo tomos 50, ko je vanj trčil citroen GS, ki ga je upravljal 45-letni Danilo Višini iz Ulice Ubaldini 29/a. Piper se je udaril in ranil v obraz, levo nogo in roko. Rešilec Rdečega križa ga je prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 20 dneh.
Smrt osamljene upokojenke
Smrt je spet doletela osamljeno in ostarelo osebo. V ponedeljek popoldne so našli mrtvo 81-letno upokojenko Elvino Zessar, ki je stanovala v Ul. Vergerio 16. Njen nečak, 67-letni Ruggero Zessar, se je v ponedeljek okrog 13. ure odpravil na obisk k stari teti, da bi se pozanimal o njenem zdravstvenem stanju. Zessarje-va se mu namreč že tri dni ni oglasila, niti ni odgovarjala na pogoste telefonske klice. Ko je v ponedeljek pozvonil na vrata, se mu ni nihče oglasil, zato je začel na ves glas klicati teto in ko je spoznal, da mu ne bo nihče odprl vrat, je poklical gasilce. Le-ti so skozi okno vlomili v stanovanje, kjer so v dnevni sobi našli žensko mrtvo. Ležala je na ležalnem stolu blizu prižgane pečke. V stanovanju je bila vročina neznosna, tako da so morali nemudoma odpreti okna. Zdravnik Rdečega križa Elio Di Carlo ni mogel ugotoviti vzrokov smrti, vendar je potrdil, da je Zessarjeva umrla že nekaj dni prej. Obdukcija bo ugotovila, ali je smrtna slabost nastopila zaradi infarkta ali zaradi prevelike vročine, oziroma pomanjkanja kisika.
Prazniki so dobrodošli za tatove
Nedeljsko noč so stanovanjske miši spet izkoristile, da so se spravile na delo. Tokrat so vlomile v gostilno v Ul. Marconi in trgovino z oblačili na Starem trgu. Lastnica gostilne Ai giardini v Ul. Marconi 10, Rosa Marchesich, se je tatvine zavedela v ponedeljek zjutraj ob 7. uri, ko je odprla lokal. Tatovi so vlomili v gostilno skozi okno, ki gleda na notranje dvorišče. Zvili so železne palice, s katerimi so obita okna in se nato splazili v notranje prostore. Iz blagajne so odnesli drobiž in telefonske žetone v vrednosti 800.000 lir.
Druga tarča dolgoprstnežev je bil lastnik trgovine z oblačili Udovich na Starem trgu 2/a. Tatvino je opazil mladenič, ki je v ponedeljek zjutraj šel tam mimo. Domenico Lepore, ki stanuje na Furlanski cesti 6, je pogledal v trgovino, ker pozna lastnika (agentom je povedal, da je njegov brat zaročen z lastnikovo hčerko) in opazil, da nekaj ni v redu: navoj niča je bila nekoliko dvignjena, na tleh pa so ležale črepinje. Zato je Lepore poklical agente letečega oddelka. Navoj niča čez noč baje sploh ni bila zaklenjena, tako da so jo tatovi enostavno dvignili in razbili šipo izložbe, da bi se pritihotapili v trgovino. Iz izložbe so odnesli razstavljeno blago, agenti pa niso mogli ugotoviti, če je v trgovini manjkalo tudi drugo blago, ker niso našli lastnika trgovine.
spravljali nad obeležja padlim v osvobodilni vojski, so se - ob začetku volilne kampanje - odločili za "drznejša" dejanja.
V	ponedeljek ponoči so se namreč skrajneži spravili nad sedež indipen-dentističnega gibanja, v Istrski ulici 118, in podtaknili požar pri vhodnih vratih. Požara se je ovedel tajnik gibanja, Giovanni Marchesich, ki stanuje v istem poslopju. Okrog 4. ure zjutraj sta se s soprogo zbudila, ker je dim napolnil spalnico in ju začel dušiti. Marchesich je opazil ogenj v pritličju in je poklical agente letečega oddelka. Le-ti so poklicali gasilce, ki so v kratkem pogasili požar. Skrajneži so raztrgali tudi zastavo gibanja (bela helebarda na rdečem polju), poškodovali svetlobni napis in pomazali zidove z napisom »W 1T-talia« ter se podpisali s siglo F.N.R. (Fronte nazionale rivoluzionario). Zarisali so tudi svoj simbol, nekakšen meč ali bajonet, s katerim so prav pred kratkim pomazali grobove jugoslovanskih in sovjetskih vojakov na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani. Po prvih preiskavah je znanstvena policija mnenja, da so požar podtaknili s tekočim gorivom. Po mnenju Marchesicha naj bi škoda znesla nekaj milijonov lir.
V	tiskovnem sporočilu gibanje obsoja izvajalce in mandante, ki so že v preteklosti izvedli podobna dejanja in ki so še vedno prosti, da nadaljujejo s svojimi kriminalnimi akcijami. Nadalje obsoja tudi ustanove, ki bi morale ščititi pravice demokratičnih državljanov, medtem ko izvajajo politiko imobilizma v mestu, ki je razdvojeno od izbir političnega vodilnega razreda, (bg)
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v tre-bensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo nečakinja Anica, brata, sestre in drugo sorodstvo.
Trebče, 6. maja 1987
Ob 1. obletnici smrti nepozabne
Marije Tereze Zulian por. Giudici
se je z ljubeznijo spominjajo mož Angelo, hči Graziella z vnukinjo Mi-col in sin Frenki.
Podlonjer, 6. maja 1987
Ob smrti dedka Rudolfa Žagarja izrekajo Valentini, Mauriziu in družinama iskreno sožalje starši, sošolci in učiteljica V. razreda OŠ P. Trubar v Bazovici.
Ob izgubi dragega očeta Sveta Mohorčiča izrekajo učiteljici Majni globoko sožalje učenci in starši V. razreda OŠ I. Trinko Zamejski.
Ob izgubi očeta izrekata prijateljici Majni globoko sožalje Barbara in Suzi.
Ob izgubi dragega očeta izrekata Majni, Edvinu in svojcem globoko sožalje Dunja in Fabio.
Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo Majni in svojcem globoko sožalje Valter, Tamara in Renato.
Umrl je Pepi Nemac. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlo-njerja izreka družini občuteno sožalje.
Obisk dolinskih srednješolcev
Obiski učencev in (lijakov slovenskih šol v naše uredništvo se v teh tednih, ko je šolsko leto stopilo v zaključno fazo, vrstijo kar na tekočem traku. V ponedeljek so bili na vrsti dijaki tretjega A razreda dolinske srednje šole Simon Gregorčič, in tudi zanje, kot za večino njihovih vrstnikov, je bil najzanimivejši del obiska ogled naše nove tehnologije
Natečaj za slovenske učence in dijake iz miljske občine
Društvo Slovencev miljske občine razpisuje natečaj med učenci, dijaki in študenti iz miljske občine s sledečim naslovom: »Cerkve in versko življenje v spominu naših ljudi in danes«.
V poštev pride predvsem spis, lahko tudi risba, ki naj vsebuje opis cerkve, kapelice, verskega znamenja (pil) -tudi če so podrta in zapuščena - ki so nekoč služila verskemu življenju; opis ali risba verskih obredov ob velikih praznikih in raznih izrednih priložnostih, kot so advent, post, Marijine pobožnosti, blagoslovi, duhovne vaje, procesije in druge cerkvene slavnosti in navade v cerkvi, doma in v kraju (okrašena okna, znamenja na vratih in hišah, oblačila itd.).
Natečaja se lahko udeležijo vsi učenci, dijaki in študenti slovenskih šol doma iz miljske občine.
Pravila: 1. a) Spis lahko udeleženci predložijo na navadnem belem papirju s črtami ali brez, v rokopisu ali natipkan, največ na dveh straneh. Na hrbtni strani spisa mora biti jasno zaznamovano: ime in priimek, razred ali letnik, zavod ali šola, točen naslov in morebitna telefonska številka.
1.	b) Risba naj ne bo manjša od pole pisalnega lista (21 x 30 cm), pa tudi ne večja od 30 x 40 cm. Tudi risba naj ima na hrbtni strani vse podatke udeleženca, kot je opisano pod točko 1. a.
2.	Rok za izročitev izdelkov zapade v petek, 22. maja, ob 20. uri. Izdelke naj udeleženci izročijo svojim razred-
nikom ali vratarju Slovenskega šolskega centra ali v poštni nabiralnik Centra, ki je v Miljah, Ul. D'Annunzio 62, vsak dan razen sobote, od 7.30 do
17.	ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
3.	Komisija za pregled in ocenjevanje izdelkov se bo sestala na sedežu Društva v petek, 29. maja t. 1., ob 20. uri. Sestavljali jo bodo: po en zastopnik staršev, učiteljev, profesorjev, mladinskih listov, časopisov in študentov pod predsedstvom zastopnika Društva.
4.	Izdelke bo komisija razdelila na 4 (štiri) skupine: I. osnovna šola, II. nižja srednja šola, III. višja srednja šola in IV. študentski izdelki. Od vsake skupine bo komisija izbrala po tri najboljše izdelke, ki bodo nagrajeni. Ostali izdelki bodo dobili priznanje udeležbe.
5.	Razglasitev in nagrajevanje treh najboljših izdelkov bo po sporedu vsakoletne Veselice, predvidoma v soboto, 13. junija t. 1. Istega dne bodo razstavljeni vsi prispeli izdelki.
6.	Izbrane izdelke bo Društvo poslalo v objavo mladinskim glasilom in ostalemu tisku za Slovence v deželi ter tisku v sosednjih krajih matične domovine.
7.	Pojasnila, pripombe in pritožbe ustno ali pismeno izročiti Društvu ali osebno njegovemu zastopniku. Vsaka pripomba bo dobrodošla, ker je namen Društva izboljšati svoje delovanje, izpolniti in razširiti ga med vse miljske Slovence.
Na predvečer prvega maja so spet zagoreli kresovi
Na predvečer prvega maja so tudi letos na Krasu in v Bregu zagoreli prvomajski kresovi. Kljub temu da niso bili teko številni kot pred leti, pa je bilo vsaj nekatere lepo opaziti iz mesta. Rdeči plameni so s paranjem nočne temine opozarjali na mednarodni praznik dela. Po nekaterih vaseh so na predvečer 1. maja pripravili razne pobude (na primer v Bazovici nočni pohod na Kokoš) ter se zatem zbrali na družabnosti ob kresu. Poleg drugih so kresovi zagoreli pri Ferlugih, v Prebenegu in še drugod. Naš posnetek je s kresovanja v Prebenegu
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH
vabi
člane in vaščane na redni letni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju
v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30
v prostorih društvene gostilne na Opčinah, Proseška ulica 39.
Upravni odbor poziva člane in vaščane na čim številnejšo udeležbo zaradi nadaljnjega delovanja in razvoja zadruge.
Upravni odbor
Zveza vojnih invalidov - odbor Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju
priredita 12. in 13. junija
IZLET V SLOVENSKI ALPSKI SVET
Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Cicerone 8/B (tel. 631084), od 9. do 12. ure vsak dan razen sobote.
_________gledališča______________
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu prireja danes, 6. t. m., jutri, 7., v soboto,
9.,	v ponedeljek, 11., v torek, 12. ter v sredo, 13. t. m., ob 10. uri pravljico OLE LUK H. C. Andersena - M. Sosiča.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona. V
petek ob 20.30 otvoritveni koncert z orkestrom gledališča Verdi pod vodstvom Jamesa Judda. Kot solist bo nastopil Pi-erre Amoyal. Na sporedu Beethovnove, Chaussonove, Ravelove in Šostakovičeve skladbe. Ponovitev koncerta v soboto ob 18. uri.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Uomini, kom., 1985, 96'; r. Doris Ddrrie; i. Heiner Lau-terbach, Ulrike Kriener.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Stand by me, dram., ZDA 1987, 90'; r. Rob Reiner; i. Will Wheaton, R. Phoenix.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 Camera con vista, kom., VB 1986, 120'; r. James Ivo-ry; i. Helena Bonham, Julian Sands.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bambi-no d'oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Spettri, srh., It. 1987, 94'; r. Marcello Avallone; i. Do-nald Pleasence, John Pepper, □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Night Life, porn. □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 Le foto di Gioia, krim., It. 1986, 95’; r. Lamberto Bava; i. Serena Grandi, Daria Nicolodi,
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Desideri bagnati di Samantha, porn. □□
CAPITOL - Danes zaprto.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA/Braz. 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. Willi-am Hurt, Raul Julia.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II mostro di Firenze, dram., It. 1986, 92’; r. Cesare Ferrario; i. Leonard Mann, Bettina Giovannini.
RADIO - 15.30, 21.30 Pornogatti in amo-
re, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □□
vazne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v petek, 8. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Mladinsko gledališče Kresna noč -Tabor mladih prireja gledališki show o nespameti SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE. V Prosvetnem domu na Opčinah danes, 6. t. m„ ob 20.30, jutri, 7. t. m., ob 20.30. Omejeno število mest. Listke dobite v Prosvetnem domu v baru od
19.	do 22. ure ali na ZSKD od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure.
KD Rovte-Kolonkovec - UL Monteser-nio 27, priredi gostovanje ŽPZ Rdeča zvezda iz Saleža v soboto, 9. t. m„ ob
20.30.	Vodi Marta Verk-Volk. Na celovečerni nastop so vabljeni ljubitelji lepe glasbe in veselega razpoloženja.
razna obvestila
Odbor za doraščajo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel -Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladino:
—	Na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
—	V Tolminu od 1. do 15. 7., za otroke od 10. do 17. leta;
—	V Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 10. maja na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bo redna seja upravnega odbora danes, 6. t. m., ob 9.30 v društvenih prostorih.
Filatelistični klub Košir sporoča, da bo sestanek članov in drugih filatelistov danes, 6. t. m., ob 19. uri na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20, za pripravo na občni zbor, za prevzem novitet in prevzem listov Marini.
Jutri, četrtek, 7. t. m., ob 18. uri bo v
Katoliški knjigarni predstavitev zbirke BURJA IN KAMNI (proza in poezija 1987). Spregovorila bo prof. Marija Cen-da Klinc. Avtorice Irena Žerjal, Nadja Švara in Marija Mislej bodo prebrale nekaj sestavkov. Nastopil bo Tamburaški zbor iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala. Vabljeni!
prispevki
V	spomin na pok. Luciana Frassinellija daruje Marina Pertot 10.000 lir za FC Primorje.
Sodelavci pok. Luciana Frassinellija darujejo 20.000 lir za FC Primorje.
V	počastitev spomina na Milka Čok-Golob daruje družina Križnic 50.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Ludvika Sosiča daruje žena Marija 30.000 lir za MPZ Tabor. _
Ob 10. obletnici smrti ljube, mame Štefanije Milkovič darujeta hčerki Sonja in Stana z družinama 50.000 lir za pevski zbor Skala.
V	spomin na pok. Francko Glavič darujeta Marija in Živka Marc 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
Ob prvi obletnici smrti Zelke Budai daruje Natale Budai 100.000 lir za zadrugo Ban.
čestitke
Danes praznuje 10. pomlad DAŠA BOLČINA. Vse najboljše in najlepše ji želi nona Ivanka.
Pri Sv. Ivanu slavi danes svoj 80. jubilej naša draaa teta
MARA
Ob visokem slavju ji čestitajo, želijo še mnogo srečnih dni in pošiljajo koš poljubčkov pranečaki
Barbara, Blaž in Danjel
včeraj - danes
Danes, SREDA, 6. maja
DOMINIK
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.31 - Luna vzide ob
12.19	in zatone ob 2.54.
Jutri, ČETRTEK, 7. maja
GIZELA
PLIMOVANJE DANES: Ob 11.06 najnižje -24 cm, ob 19.18 naj višje 28 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1014,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Borroni, Luca Pelizon, Michela Grilli, Alessandra Burger, Marco Antonini, Teo Beltrame.
UMRLI SO: 26-letni Gianfranco Pa-lomba, 87-letni Angelo Peri, 67-letni Va-lerio Vidal, 72-letna Pia D'Ambrosi, 86-letna Andreina Cerkvenik, 78-letni Carlo Cergoli Serini, 74-letna Maria Vatovec, 75-letni Danilo Grubissa, 86-letna Lud-milla Brecel, 80-letni Alberto Conticello, 97-letni Alessio Cargnelli, 65-letni Giuseppe Turco, 65-letni Santo Macorsi, 66-letna Vincenzina Perfetto, 83-letni Luigi Merlak, 78-letni Marco Šerpe, 74-letna Carmela Moscolin, 45-letni Albino Riosa, 53-letni Franco Fabbri, 65-letni Giuseppe Pocusta, 65-letni Mario Radi, 87-letna Maria Laurencich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. maja, do sobote, 9. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke ELENE TALLERI, ki bo trajala do 14. maja.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese razstavlja svoja dela ARNALDO GRUDNER.
V	tržaški Občinski galeriji bo do 14.
maja odprta razstava CARMELA VRA-NICHA.
V	TK Galeriji razstavlja svoje slike JANA VIZJAK.
šolske vesti
Vodje bralnih značk osnovnih in nižjih srednjih šol so vabljeni na sestanek, ki bo jutri, 7. t. m., ob 17. uri v šoli F. Bevk na Opčinah. Dnevni red: prevzem bralnih značk, porazdelitev ustvarjalcev, po podeljevanju razno.
Ob 1. obletnici smrti našega dragega Berta (2. maja) darujejo žena Silvana,_ hči Sonja in Iztok 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 12. obletnici smrti Emila Guliča (3. maja) daruje žena Štefanija 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob priliki nabiralne akcije v Križu darujejo za ŠD Mladina: pekarna Peric
20.000	lir, mlekarna Laura 10.000 lir, Ke-roagipgas 20.000 lir, Pri kostanju 15.000 lir, bar A. Sirk 20.000 lir, pekarna Gustin-cich 30.000 lir, trgovina premoga Košuta
10.000	lir, trafika Deste 20.000 lir, mesnica Raubar 15.000 lir, drogerija Bogatti
10.000	lir, jestvine Kralj 20.000 lir, konfekcija Bortolotti 10.000 lir, razno blago Jelen 10.000 lir, konfekcija Dilenardo
20.000	lir, čevlji Madotto 10.000 lir, mesnica Delorenzi 10.000 lir, restavracija La •lampara 30.000 lir, Ljudski dom - gostilna
50.000	lir, trafika Tretjak 20.000 lir, ribarnica Mrak 30.000 lir, Despar Majda
50.000	lir, gradbeni material Ussaj 30.000 lir, bar Bubnich 25.000 lir, jestvine Tence
5.000	lir.
mali oglasi_______________
V NAJEM DAJEM - sezonsko: eno dvosobno in dve enosobni stanovanji v Mandrah na otoku Pag. Tel. 003851/898118.
JUST ŠKERLJ - Salež 44 - je odprl osmi-co. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Švara v Trnovci št. 14.
MARIO KROŠELJ - Jamlje - je odprl osmico. Toči domače vino in nudi tudi domačo zakusko.
PRODAJAM akacijeva drva. Tel. v večernih urah na št. 0481/88161 - Znider-čič (Števerjan).
ČOČEVI so v Doberdobu v Ul. Bratuž
OSMICO je odprl Milan v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Emil Purič - Repen 15.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
PRODAM osebni računalnik AM-STRAD-SCHNEIDER 61283 z barvnim monitorjem, disketnikom ter mnogimi uporabnimi programi, in zvočnike PANASONIC 30 vatov za avto. Tel. 302748.
PRODAM motorček TOMOS, letnik
.	1981, potreben majhnih popravil. Tel.
415534 ob urah kosila.
PRODAM tridelna macesnova vrata z dvojno zasteklitvijo 195x230 v odličnem stanju. Tel. 415534 ob urah kosila.
STANOVANJE oddajam v najem v centru mesta: 3 sobe, III. nadstropje, dvigalo. Poslati pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Kovačič«.
odprli osmico. Nudijo svoje vino in do mač prigrizek.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA POKRAJINA TRST
RAZPIS ZAKUPA NA PODLAGI ZASEBNE LICITACIJE
DELA: gradnja občinskega centra -garaže - skladišča - avtomehanične delavnice ter drugih vzdrževalnih prostorov v Nabrežini Kamnolomi.
ŽUPAN
glede na sklep občinskega odbora z dne 2. junija 1986, izvedljiv v smislu 7. člena zakona štev. 687 z dne 8. 10. 1984
SPOROČAM
da namerava uprava občine Devin -Nabrežina dati v zakup na podlagi zasebne licitacije dela za gradnjo občinskega centra - garaže - skladišča - avtomehanične delavnice ter drugih vzdrževalnih prostorov v Nabrežini Kamnolomi
po načrtu, ki ga je junija 1986 izdelal
arh. Mario DOLCE;
osnova dražbe je 438.662.663 lir.
Postopek zakupa je predviden po zakonu štev. 14 z dne 2. 2. 1973, 1. člen, točka d) z modalitetami, ki jih predvideva 4. člen in z možnostjo višjih ponudb začenši s prvo izvedbo na osnovi 1. člena zakona štev. 687 z dne 8. 10. 1984.
Tisti, ki bi se radi udeležili licitacije, lahko do 14. ure dne 16. maja 1987 naslovijo občini ustrezno priporočeno prošnjo za vabilo, v kateri morajo navesti vpisno številko v seznam zakupnikov in višino vpisnine za kategorijo naprošenih del.
Devin Nabrežina, 29. aprila 1987 ŽUPAN
(Bojan Brezigar)
5. 5. 1987
menjalnica
Ameriški dolar ... Nemška marka .. Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling .... Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma .. Kanadski dolar .
1265.—	Japonski jen.................... 8.50
712.—	Švicarski frank ............. 867.--
212.—	Avstrijski šiling.......... 101-
629.—	Norveška krona ................. 188
33.40	Švedska krona............... 201.—
2090.—	Portugalski eskudo.............. 8.50
1889,-	Španska peseta.................. 9-50
186.—	Avstralski dolar ........... 860.
9.—	Debeli dinar.................... 1-80
930. —	Drobni dinar.................... 1-80
- —||/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
ti in morje
vojko colja
sklad mitja čuk
jelka cvclbar
Iskanje stabilnosti za gliserje med počasno vožnjo in postanki
Pozitivne spodbude proti krivim potem
V naši rubriki nismo nikoli skrivali nasprotovanja nekajutnim gliserjem, saj smo prepričani, da je nakup takih plovil nesmotrna investicija. Zanje je treba namreč odšteti težke milijone, služijo pa nam le za nekajurno vprašljivo drvenje ob obali, morda še za kopanje in sončenje, in to je vse. Kljub temu pa jih ljudje kupujejo, ker dajejo lažen vtis udobnosti. Za taka plovila se v bistvu odločajo vsi tisti, ki bi hoteli svoje avtomobilske veščine in sposobnosti brez večjega truda uporabiti tudi na morju. Seveda so pri tem izjeme, a v glavnem ta ocena drži. Tak pristop k navtiki pa je skrajno nevaren. Ce se nam avto pokvari, bomo že prišli do telefona in poklicali vlečno službo, na morju si moramo kaj takega kar izbiti iz glave. Vsako okvaro na gliserskem motorju bomo plačali z urami živčnosti in strahu.
Kot smo že večkrat poudarili, je glavna pomanjkljivost malih gliserjev njihova omejena teža. Dokler je morje mirno, se lahko prepuščamo dirkalnim užitkom, že pri manjšem vzvalovanju se drsenje spremeni v moro, ko pa se valovi dvignejo, moramo hitrost znižati do take mere, da o glisanju ni več govora. V takem primeru moramo z gliserjem ravnati kot z navadnim iz-rivnim čolnom. Prav tu pa pride do zapletov. Klasični izrivni čolni imajo namreč tako oblikovano dno, da lahko brez večjih zapletov kljubujejo valovom, dno ni namreč nosilno, temveč
prodorno, kar ne moremo trditi za male gliserje. Prav tako so izrivni čolni težji, ker deplasma sploh ne vpliva na hitrost. Kot zadnje moramo omeniti, da niso gliserski motorji grajeni za počasno vožnjo, da se med tako plovbo svečke zamažejo in motor odpove.
Te naše ugotovitve seveda pogojujeta tako razsežnost kot teža gliserja. Večji in težji gliser je seveda varnejši, je pa zato razmerje med ceno in uporabnostjo še manj ugodno. Na take gliserje moramo namreč vgraditi močne motorje, to pa povzroči, da je treba več odšteti za motor kot za gliser.
Povsem razumljivo je vsakdo svoboden v odločanju o svojih nakupih. Kdor si torej želi gliser, naj ga kar kupi, če je vse sončne in senčne strani skrbno analiziral. Danes vam bomo predstavili gliser busco 560, ki je v grobem podoben celi trumi gliserjev raznih domačih in tujih obratov. Pokrit oster premec, za njim vetrobran, pa sedeža za pilota in sopotnika, proti krmi štirje sedeži, ki jih lahko'spremenimo v ležalnik. Nič novega torej, klasičen gliser, ki nas spravlja v obup, ko se moramo v premcu privezati, saj vratolomno lovimo ravnotežje, ko si preko vetrobrana utiramo pot v premec. Kot tak ne bi torej ta gliser zaslužil večje pozornosti, če ne bi načrtovalci poskrbeli za novost, pravo Kolumbovo jajce. Gliser ima namreč dvojno dno, ki se pri počasni izrivni vožnji napolni z vodo in obteži plovi-
lo. Ko potisnemo na plin, 200 litrov vode samodejno odteče iz dvojnega dna in čoln zaglisa. Taka rešitev omogoča, da z uporabo najsodobnejših materialov znižamo težo na minimum. 5,60 metra dolg in 2,05 metra širok čoln tehta namreč le 200 kilogramov, da lahko glisa z zelo šibkimi motorji. S 25-konjskim krmnim motorjem doseže hitrost do 30 vozlov in z lahkoto preide v drsno hitrost tudi s šestimi osebami na krovu. Motor mora imeti dolgo »nogo«, kar je novo jamstvo za varno plovbo. V krmi med drugim lahko namestimo tudi majhen pomožni motor, ki nam tako omogoči vrano plovbo tudi v slabših vremenskih pogojih.
Kot zadnje naj navedemo ceno, ki je brez davka IVA in motorja 14.800.000 lir, kar seveda ni malo, saj bomo odšteli kakih 18 milijonov in še kak sto-tisočak blizu, da se bomo lahko prepustili užitku vratolomne plovbe, kar je po našem mnenju precej vprašljivo. Bolj navdušeni smo glede sistema z dodatno balastno vodo, saj bi lahko ta sistem smotrno uporabili pri lahkih gliserskih pilotinah, ki so se do sedaj bolj slabo odrezale. Z dodatnim balastom bi bile namreč stabilnejše med postanki, obenem bi omogočal varno izrivno plovbo, ko bi bilo zaradi razburkanega morja glisanje nemogoče.
Odprtine v krmi, skozi katere odteka balastna voda
Stik z mladostniki, ki ga psihiatrinji dr. Martini Tomori omogoča vsakdanje delo, osvetljuje marsikateri njihov na videz čuden nastop. Mladostniki razvijajo občutek pripadnosti.
»Mladostnik gradi in utrjuje občutek pripadnosti na različne načine. Tudi s tem, da kdaj temu občutku podredi svojo individualnost. Oblači se tako kot drugi, posluša isto glasbo... Glasba je eden od dejavnikov, ki jih med sabo razlikuje in daje uniformiranost, enakost, bližino v okviru ene in iste skupine. Ta uniformiranost je zagotovilo za to', da je človek sprejet med svoje. To je neke vrste vstopnica. Torej mladostnik išče svoj prostor. Včasih se bojimo, da bi pri tem zašel na stranska pota, zato jim nudimo celo vrsto dejavnosti, ki pa so katerikrat vsiljene in zato vir konfliktov.
»Te dejavnosti, v okviru katerih lahko mladostnik sam o sebi odloča in išče svojo pot v skladu s svojo avtentičnostjo, s svojo individualnostjo, so dejansko preventivne v smislu razvoja različnih težav, motenj ali pa krivih poti. To so dejavnosti, ki dajejo mladostniku in že otroku - kajti samo če jih je že v otroštvu znal razvijati, mu bodo lahko še naprej blizu - občutek o sebi: to zmorem, pri tem doživim zadoščenje, za to sem se potrudil, to delim z drugimi. Vse te dejavnosti dopolnjujejo pozitivno predstavo o sebi, ki je otroku in mladostniku potrebna, in mu hkrati dajejo izkušnjo, da je do ugodja, prijetnega počutja, neke bližine z drugimi sam prišel z latnim prizadevanjem.
Ugodja otrokom in zlasti mladostnikom ne moremo vsiliti. Zato je prav, da pride sam do tega, vendar po poteh, ki so konstruktivne, ustvarjalne, spodbudne in zanj pozitivne, ne pa po poti nekega negativnega, destruktivnega samopotrjevanja.«
In kako naj si starši pri tem pomagajo?
»Zelo enostavna zakonitost v razvoju mladih ljudi je ta: kolikor več možnosti in želje in sposobnosti ima za to, da se pozitivno potrjuje, toliko manj ima potrebo, da bi šel po bližnjicah v negativne oblike samopotrjevanja. Zadovoljen bo s podobo o sebi; imel bo sebe rad in bo pripravljen potruditi se zase«.
Kaj pa, ko otrok ali mladostnik manifestira neugodje: od nočnega mokrenja postelje, upiranja, do prestopništva, zatekanja k alkoholu, drogam in v skrajnem primeru k samomoru?
»Odrasli naredimo vse za to, in včasih še več, kot bi bilo potrebno, da bi le bilo otroku ugodno. Ugodje je naravna težnja vsakega živega bitja — težimo za tem, da bi se izognili neprijetnostim, mučnim občutjem, notranji napetosti, nezadovoljstvu...
Medtem ko otroku v vsem ustrežemo in mu vse preskrbimo, navadno pozabljamo, da ga je treba naučiti lastnega prizadevanja za zdravim in spodbudnim ugodjem.
In v adolescenci, ko želi mladostnik to ugodje sam dosegati, naredijo navadno odrasli vse za to, da bi mu ugodje omejili. Nasprotno kot prej pri otroku«.
Kako se to odvija?
»Ne sme si sam izbirati prijateljev, ne sme biti neskončno dolgo zvečer zunaj, ne sme segati po alkoholu. Vse te stvari, ki so kot znak neke odraslosti mladostniku bolj privlačne, mu odrasli v skrbi, da jih ne bi obvladal in si znal sam postavljati meje na teh področjih, to omejujejo. Zato se mladostnik ob svoji naravni in ob za to razvojno dobo posebej značilni povečani težnji po ugodju, ne znajde... Ker že prej ni znal sam, recimo, s spornimi dejavnostmi, s planiranjem, s skupnim petjem doseči svojega ugodja, je sedaj, v adolescenci, brez pravih vzorov, brez pravih napotkov in brez prave predstave o sebi, kako naj sam to doseže. Ravno v adolescenci pa je cela vrsta dejavnikov, ki spodbujajo razna neugodna občutja«.
(Se nadaljuje)
današnji televizijski in radijski spovedi
\ |[ RAI 1_______________________
7.20 Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?, vmes (13.30) dnevnik
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Dokumentarec: Monografije
15.30	Dokumentarec: Shede kulturnih dobrin
16.00	Kolesarstvo (prenos iz Folgarie)
16.30	Aktualna oddaja: Svet je tvoj
17.30	Risanka: Le avventure di Pitfall
18.05	Dnevnik - kronike
18.30	Nanizanki: La baia dei cedri,
19.00	Luomo che parla ai cavalli
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nad.: Due assi per un turbo (r. Giovanni Fago)
21.30	Nanizanka: Časa Cecilia
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Športna sreda: boks Rosi-Ruiz (evropski naslov v velter kategoriji)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2________________________
11.15	Izobraževalna oddaja: Vzgajati in misliti
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55	Aktualna oddaja: Odprti prostor
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -La tentazione
19.30	Dnevnik
20.10	Nogomet: Goteborg-Dundee United (finale pokala UEFA)
22.00	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: La febbre del successo (glas., ZDA 1981, r. Richard Fle-ischer, i. Neil Diamond, Lauren-ce Olivier, Lucie Arnaz)
A RAI 3	]
11.35	Mednarodni festival gorskega filma (prenos iz Trenta)
12.05	Dokumentarec o športu
12.35	Izobraževalna oddaja: Poizkusi iz fizike
13.05	Inf. odd.: Avdiovizualna sredstva in ohranjanje kulturnih dobrin
13.35	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.10	Informativna oddaja: Stiffelius
16.10	Aktualna oddaja: Vse o nas
17.25	Film: Harlem (dram., It. 1943, r.
C. Gallone, i. E. Cegani, Massi-mo Girotti)
19.00	Dnevnik
19.35	Inf. oddaja: Italijanske dežele
20.05	Izobraževalna oddaja: Nehvaležna starost in vzgoja čustev
20.30	Film: Voltati Eugenio (dram., It,-Fr. 1980, r. L. Comencini, i. S. Marconi, D. Di Lazzaro, 1. del)
21.30	Dnevnik
21.35	Film (2. del)
22.55	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Informativna oddaja: Stiffelius
[	RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. TV drama: Vmesni časi (avtor Stanislava Bergoč, r. Anton Tomašič, i. M. Zupančič, L. Kozlovič, S. Bonisegna, S. Colja, D. Valič, pon.)
16.50	TV mozaik (ponovitev)
17.20	Poročila
17.25	Lutkovna serija: Ko je pomlad -Pazi na otroka (režija in scenarij Jože Bevc, nastopajo Branka Colja, Tomislav Rebolj, Nika Juvanova, Judita Hahnova, 2. del)
17.55	Japonske pravljice: Grdi raček
18.15	Poljudnoznastveni niz: Živalski svet - Ogroženi panda
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Film tedna: Kontrola na poteh (vojni, SZ 1971, č-b, r. Aleksej German, i. Rolan Bikov, Vladimir Zamanski)
21.50	Dnevnik
22.05	Rezerviran čas
fP*) TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugimi sledeči prispevki:
VIDEM — Mednarodni sejem stolic PORDENON — Ob zaključku vsedržavnega festivala Unita na temo ljudska vojska
OPČINE (TS) — Mladinska skupina Kresna noč predstavila svojo novo igro Samo malo jih zaide v te kraje
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: II re del guartiere
20.25	TV dnevnik
20.30	Variete: lo a modo mio
21.45	TVD Vsedanes
21.55	Dokum.: Ljubezen do narave
22.35	Film: Lancillotto e Ginevra (dram., r. Robert Bresson)
ifg CANALE 5
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
7.10	Risanke
7.50	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nanizanka: Aspettan-do il domani
9.25	Rubrika: Come stai?
10.00	Nanizanka: General Hospital
10.25	Rubrika: Il resto e vita
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
11.55	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: La donna nelle tenebre (dram., ZDA 1957, r. Hugo Haas, i. Eleanor Parker)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Arniči miei - Atto II (i. Ugo Tognazzi, Adolfo Celi, Gastone Moschin)
23.00	Nanizanke: Mississip-pi, 24.00 Sguadra spe-ciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lovely Sara, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser
23.10 Film: Sodoma e Go-morra (zgod., It. 1961, r. Roberto Aldrioh - Ser-gio Leone, i. Annama-riaPierangeli)
1.20 Nanizanka: Ironside
f|) ITALIA 1____________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Rivkin il caccia-tore di taglie (krim., ZDA 1981, r. Harry Harris)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Nanizanka: Licia dol-ce T .1 c*] ^
20.30	Kviz: OK II prezzo e
giusto
22.35	Variete: Lupo solitario
23.35	Nanizanke: Ai limiti delLincredibile, 0.30 Toma, 1.25 Simon & Simon
telepadova
13.00	Risanki: Casper - Top Cat
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke: Gigi, Il fichis-simo, Voltron, Tran-sformens, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Son tornate a fio-rire le rose (kom., It. 1975, r. Vittorio Sindo-
ni, i. Walter Chiari, Valentina Cortese) 22.30 Film: Roma 1904 - Sto-ria de fratelli e de cor-telli (dram., r. Mario Amendola)
0.30 Film: Nel buio del ter-rore (dram., It. 1971, r. Jose Antonio Nieves Conde, i. Marisa Mell)
I ^ TELEFRIULI
13.30
14.30
15.30 18.10
19.00
20.00
20.30 22.00
22.30
23.30
0.30
1.30
Nad.: Rosa de Lejos Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle Glas. odd.: Musič box Nanizanka: Maggior-domo per signora Dnevnik
Informativna oddaja: Zdravstvo danes Rubrika: Župan in njegovi ljudje
Nanizanka: La signora e il fantasma Dnevnik
Variete: Il cappello sulle 23
Glasbena oddaja: Spe-ciale La Grotta Informativna odd.: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 V objemu gora; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: o razvoju filma v Sloveniji, opoldanska rubrika, mozaik;
13.20	Z letošnje revije Primorska poje;
13.40	Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice, 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kulturni in družbeni odmevi;
18.30	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besede; 21.05 Iz Ponchiellijeve opere Gioconda; 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi naših narodov; 14.40 Žanimivost;
15.00	Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Z revije Primorska poje 87; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Srečanje s psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Umetnost; 15.45 Sintonizirani; 16.35 Made in Yu; 17.00 Bubbling; 18.00 High power; 19.00 70. leta; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras:
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; oddaje povezuje glasba.
Obrtna sekcija SDGZ v Gorici nudi obrtnikom nove ugodnosti
Namen je seznaniti obrtnike z zakonskimi olajšavami
Obrtna sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Gorici bo odslej svojim članom nudila novo zelo koristno storitev. Vsak prvi ponedeljek v mesecu (v primeru praznika pa naslednji ponedeljek) bo namreč na goriškem sedežu organizacijski tajnik SDGZ Odo Kalan na razpolago obrtnikom za vsakovrstne informacije in pojasnila v zvezi z ugodnostmi, ki jih predvidevajo deželni in državni zakoni za obrtniške dejavnosti.
Potreba po novi storitvi se je postavila ob ugotovitvi, da vse preveč slovenskih obrtnikov še ni dovolj poučenih o ugodnostih, naj bodo to krediti, nepovračljivi prispevki ali drugačne olajšave, ki obrtniku lahko pomagajo pri uresničevanju novih gospodarskih pobud. Zaradi tega vabi sekcija člane, naj se, preden začnejo uresničevati kako novo zamisel, poslužijo te nove informativne službe. Zanesljivo bodo seznanjeni z možnostmi olajšav, o katerih prej niso vedeli, nasvet pa jim bo v pomoč tudi glede postopkov in sestavljanja prošenj za dodelitev predvidenih ugodnosti.
Načelnik sekcije Bogdan Butkovič je v ponedeljek zvečer na seji obrtnega odbora SDGZ v Gorici seznanil odbornike s to pomembno novostjo, nato pa podal pregled opravljenega dela v zadnjem obdobju. V zvezi z nedavnim obiskom predsednika deželne ustano-
ve za obrt (ESA) Faleschinija je spregovoril o prizadevanjih za povezavo z drugimi stanovskimi organizacijami. Tajnik Kalan je glede tega povedal, da na deželni ravni že teče povezovanje z drugima dvema obrtniškima združenjema, cilj, ki si ga SDGZ pri tem postavlja, pa je dosega lastnega uradnega zastopstva v odboru ESA.
Govor je bil še o potrebi večje uveljavitve obrtništva v okviru našega celovitega gospodarskega življenja. Pomembna priložnost za poglobljeno razpravo in oblikovanje konkretnih predlogov o tem naj bi se še pred jesenskim občnim zborom SDGZ ponudila na tematski konferenci o razvoju obrti, ki jo nameravajo prirediti v okviru Zruženja.
Pomembna novost se obrtnikom obeta tudi z novo fiskalno zakonodajo, ki bo stopila v veljavo s prihodnjim letom. Novosti zadevajo predvsem knjigovodstvo in sistem obdavčevanja, ki naj bi se za individualna podjetja nekoliko poenostavil. Potankosti zaenkrat niso še znane, brž ko bodo stvari jasnejše, pa bo Združenje s pomočjo slovenskih denarnih zavodov na Goriškem in Tržaškem priredilo teritorialne posvete za čim podrobnejše informiranje vseh obrtnikov.
V zvezi s pripravami na občni zbor so na seji tudi razpravljali o vključevanju novih članov. Ugotovili so, da
članstvo sekcije raste, vendar je to rast mogoče še pospešiti. Nove ugodnosti in storitve, ki jih bo odslej lahko nudilo Združenje, narekujejo zato nadaljnje pobude za včlanjevanje slovenskih obrtnikov. Domenili so se, da bodo v ta namen v kratkem seznanili vse obrtnike s konkretnimi prednostmi, ki jih prinaša včlanjenje v obrtno sekcijo SDGZ.
Prireditve ob mednarodnem tednu Rdečega križa
Ob svetovnem tednu Rdečega križa prireja pokrajinski odbor RK za Goriško niz prireditev, ki so se pričele včeraj, trajale pa bodo do petka. Včeraj so v ljudskem vrtu postavili velik šotor, kjer nudijo informacije o delovanju mednarodne humanitarne ustanove, bolničarke pa opravljajo tudi nekatere zdravstvene usluge.
Danes ob 10. uri bodo predstavili nov rešilni avtomobil, v četrtek ob 18.30 pa bo v deželnem avditoriju slovesnost podelitve značk novim bolničarkam Rdečega križa. Slovesnosti se bosta udeležili tudi delegaciji Rdečega križa Avstrije in Rdečega križa Slovenije. Pripravljajo tudi manjšo razstavo. Prireditve se bodo sklenile v petek, 8. maja, ko bo v ljudskem vrtu koncert vojaške godbe.
Obisk dijakov šole Trinko
Tako kot že učenci in dijaki nekaterih drugih šol na Goriškem so včeraj dijaki 3. D razreda slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko obiskali sedež Primorskega dnevnika v Trstu. Spremljala jih je profesorica Vanda Sever. Dijaki, za katere je bil to prvi neposreden stik s časopisnim uredništvom, so se tako lahko neposredno seznanili s postopkom nastajanja časopisa, od zbiranja informacij do nastanka članka in nato vsega tiskarskega postopka, ki privede do končnega izdelka.
Pred ogledom prostorov so dobili informacijo o raznovrstnih dejavnostih Založništva tržaškega tiska, o sestavi časopisa, o zbiranju informacij. Novinar goriškega uredništva jim je povedal, kako vsak dan zbiramo vesti in gradivo za članke o vsakovrstnem dogajanju. Z zanimanjem so si nato ogledali teleprinterje, računalniški sistem in druge sodobne tehnološke pripomočke.
Nekateri med dijaki so povedali, da so o tem že kaj izvedeli v šoli, seveda pa je bil neposreden ogled zanimivejši, saj so ob razlagi lahko celotnemu postopku nastajanja dnevnika sledili neposredno.
Izvod včerajšnjega dnevnika, ki so ga skupaj s poletno čepico prejeli v spomin na obisk, je tako postal za vsakega nekoliko manj skrivnosten, saj so lahko s svojimi očmi videli vse, kar se skriva za dvanajstimi stranmi vesti iz vseh koncev in krajev, ki jih lahko vsak dan prebirajo v dnevniku. Obljubili so tudi, da se bodo sedaj, ko jim je vsakodnevno rojevanje časopisa manj tuje, tudi sami oglasili s kakim prispevkom in nam s posredovanjem informacij pomagali v prizadevanju, da bi bil časopis čim bogatejši in popolnejši.
Prihodnji teden končne preizkušnje
Skoraj 600 goriških učencev na tečaju prometne vzgoje
V teh dneh so se v goriških osnovnih šolah zaključili obiski prometnih redarjev, ki so preverjali poznavanje prometnih predpisov s strani učencev. Z izpitom se je tako zaključil prvi del letošnjega tečaja prometne vzgoje za učence in učenke osnovnih šol v Gorici. Tečaj je letos že 22., ki ga prireja občinska uprava pod pokroviteljstvom Avtomobilskega kluba ter drugih mestnih združenj in ustanov.
Kot vsa prejšnja leta je pouk iz prometne vzgoje zajel vse šole in širok krog učencev. Prometni redarji so obiskali kar 37 razredov, iz katerih je nato 580 učencev sodelovalo pri teoretičnem izpitu o poznavanju prometnih predpisov in nasploh pravil o obnašanju na cesti. Konec prihodnjega tedna se bodo učenci, ki so pokazali na tej prvi preizkušnji zadostno mero znanja, spoprijeli še s prometno prakso. Na igrišču zavoda Lenassi bodo, kot že v prejšnjih letih, uredili kolesarsko progo s križišči, semaforji, prehodi za pešce, na kateri bodo morali učenci pokazati, da znajo v prometu uporabljati to, kar so se naučili pri tečaju prometne vzgoje. Praktične preizkušnje bodo v četrtek, 14., in petek, 15. maja.
Na osnovi ocen teoretičnega in praktičnega znanja bodo sestavili končne lestvice najboljših. Prvouvrščene bodo nagradili na slovesnosti, ki bo na Battistijevem trgu v soboto, 23. maja, ob 11. uri. Seznam nagrad obsega
dvajset koles, ki jih podari občinska uprava, pokale, kolajne in druga priznanja.
Tečaj API za podjetnike
Tehnološki napredek in nove razmere, ki pogojujejo gospodarstvo in mu obenem ponujajo nove možnosti, zahtevajo tudi obnavljanje podjetniške miselnosti, poznavanje novosti, stalno poklicno usposabljanje in izpo-polnjevanjepodjetnikov. V ta okvir sodi pobuda, ki jo bodo predstavili danes v Gorici.
Namenjena je izrecno mlajšim podjetnikom in jo prireja združenje malih industrijcev API. Gre za tečaj za oblikovanje novega podjetniškega kadra, oz. večje usposabljanje že obstoječega, s pozornostjo predvsem na možnosti, ki se odpirajo v novih gospodarskih sektorjih.
Tečaj prirejajo s pomočjo Trgovinske zbornice, zbornice komercialistov, Goriške hranilnice, deželne finančne družbe Friulia. Pobudo bodo predstavili nocoj ob 18. uri na Trgovinski zbornici. Pri predstavitvi sodelujejo deželni odbornik za delo Brancati, predsednik Trgovinske zbornice Bevi-lacgua in predsednik Goriške hranilnice Tripani.
pismo uredništvu
Obsodbe vredne provokacije ob prvem maju v Števerjanu
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Ob letošnjem prvem maju v Števerjanu smo bili spet priča dogodkom, ki jih ni mogoče opravičiti s fantovsko potegavščino, ampak so po mojem gola provokacija določenih ljudi v naši občini, ki se še niso sprijaznili, da so tudi pri nas drugačne razmere.
V	noči od 30. aprila na prvi maj so neznanci potrgali s spomenika na Trgu svobode bršljan, okolico spominskega obeležja in samo obeležje pa posejali s smetmi, zemljo, listjem. Slišati je, da naj bi bršljanove veje uporabili za venec, ki je na mlaju, ki stoji tam blizu.
V	noči od 2. na 3. maj pa so se neznanci spravili nad mlaj, ki je postavljen nekoliko niže in ki ima ha vrhu rdečo zastavo, tako kot maji v vseh naših krajih. Nanj so ponoči namestili kos platna s slovenskimi barvami. Ta okrasek, ki je bil postavljen z očitnim namenom provokacije, kajti slovenska zastava ima rdečo zvezdo, smo odstranili v nedeljo dopoldne.
Očitno je v Števerjanu še precej takih, ki vztrajajo pri netenju sovraštva med našo vaško skupnostjo, ki bi radi ločevali med pravimi Slovenci in dru-
gimi, ki io niso ali naj ne bi bili, ker pač ne glasujejo za neko stranko.
Kje je pluralizem, ki ga ti ljudje imajo na ustih v vsakem trenutku, kje strpnost in spoštovanje drugače mislečih!
Zame so osebe, ki se tako obnašajo, in tiste, ki takšno početje podpirajo, na isti ravni kakor tisti, ki pod okri-Ijem noči s črno barvo mažejo in razbijajo partizanske spomenike in slovenske napise.
Števerjan, 4. maja 1987
AVGUST ŠTEKAR
Javna razprava o uničevanju odpadkov
Na pobudo goriške sekcije Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) bo drevi, ob 18. uri, v predavalnici zavoda »Paolino d'Aquileia«, v Semeniš-ki ulici 7, javna razprava o vprašanjih upepeljevanja in predelave odpadkov. Govor bo o različnih postopkih zbiranja in uničevanja, oziroma predelave odpadkov, kakor tudi o deželnem načrtu na tem področju.
Prizadevanja za pozitiven razplet krize v tovarni bombonov Delicia
Že dalj časa si sindikalni predstavniki prizadevajo, da bi našli ugodno rešitev in izhod iz težkega položaja, v katerem se nahaja podjetje Delicia. Sedanji lastniki, družba Sapori, ki ima sedež v Sieni, namerava že čez nekaj mesecev umakniti svoj kapital iz goriškega podjetja. To naj bi se zgodilo že do oktobra letos.
Sindikalni predstavniki' že nekaj tednov vztrajno opozarjajo na zaskrbljujoč položaj in na nevarnost zaprtja podjetja, v kolikor ne bo drugačne rešitve. Doslej so izvedli že vrsto protestnih stavk in drugih pobud. Včeraj do-
V podjetju Compensati Friuli niso po ponedeljkovem neurju in škodi, ki jo je povzročil zračni vrtinec, ustavili proizvodnje. Po vsej verjetnosti tak ukrep ne bo potreben niti v prihodnjih dneh. Vsaj tako so nam zagotovili v podjetju. S hitrim posegom so namreč uspeli zavarovati pred dežjem stroje na glavni proizvodni liniji, potem ko je zračni vrtinec odkril okrog 300 kvadratnih metrov salonitne strehe. Škode na industrijskih objektih je za več deset milijonov lir. Ob neurju so bili poškodovani tudi avtomobili delavcev, ki so se znašli pod točo drobcev ometa in salonitnih plošč.
Izboljšanje vremena, včeraj sredi dopoldneva, je znatno pripomoglo k hitrejšemu odpravljanju posledic neurja.
Neodgovorno početje
V jezercu na Prevali našli poginulo tele
Goriški gasilci so v ponedeljek potegnili iz umetnega jezerca na Prevali močno razpadajoče mrho okrog 70 kilogramov težkega teleta.
Kaže, da gre za skrajno neodgovorno ravnanje kakega živinorejca iz bližnjih krajev, ki se je hotel na tak
poldne je bil na sedežu Združenja industrijcev sestanek, kjer so razpravljali o kočljivem položaju. Sestanek je bil prehodnega značaja in v roku največ dveh tednov, naj bi prišlo do drugega srečanja, tokrat ob udeležbi predstavnikov Dežele. Samo Dežela namreč v tem trenutku lahko jamči za ugoden razplet.
Medtem ko so se na sedežu Združenja industrijcev vodila pogajanja, so delavci na ulici priredili protestno zborovanje. Trenutno je v tovarni bombonov zaposlenih 64 delavcev in uradnikov. Največ je žensk.
način znebiti teleta, ki ga je krava povrgla mrtvega in ki bi ga moral praviloma zakopati. Mrhovino so našli v jezercu pod Vipolžami, kjer so pred več kakor desetimi leti kopali ilovico.
■ Goriške gasilce so včeraj popoldne poklicali na delovišče v Ulici Lorenzo-ni 14, kjer je začel goreti plin, ki je uhajal iz jeklenke. Delavci so bili zaposleni z nameščanjem asfaltne kritine na ostrešju in so pri tem posamezne plošče segrevali in lepili s plinom. Poškodovan ni bil nihče, materialna škoda pa je malenkostna.
__________prispevki_______________
Gostilna Franc Hmeljak daruje 50 tisoč lir za kulturno društvo Sovodnje.
Namesto cvetja na grob pokojne Karoline Tomšič darujejo učiteljice osnovne šole v Sovodnjah 40 tisoč lir za kulturno društvo Sovodnje.
V	spomin na pokojne prijatelje Emila Paškulina, Miko Marušiča, Tonija Marvi-na, Nina Lutmana in Danila Makuca daruje Latko Ložar iz Križa 20 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim partizanom v Štandrežu.
V	spomin na Milenka Tomiča daruje Romana Nanut 20 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Štandrežu.
V pričakovanju novega sestanka na deželni ravni so predstavniki tovarniškega sveta in treh sindikalnih zvez sklenili začasno prekiniti stavkovno gibanje.
razna obvestila
MO KD Jezero vabi danes, 6. t. m., ob 20. uri na predavanje Duška Jelinčiča o alpinistični odpravi Karakorum 86. Predvajali bodo barvne diapozitive.
Kmečka zveza obvešča, da je pričela s sprejemanjem davčnih prijav. Uradi so na razpolago strankam v dopoldanskih urah od 8.30 do 12.30.
Sekcija VZPI-ANPI Jamlje-Dol priredi v nedeljo, 10. maja, ob 16. uri piknik v naravi pri družinah Leghissa pri Sabli-čih. Hrana iz nahrbtnika.
Občina Sovodnje obvešča, da bo akcija pobiranja odpadnega papirja in starega železa zaradi prvomajskih praznikov v soboto, 9. maja.
KD Sovodnje vabi člane in vaščane, da se udeležijo akcije za čiščenje okolja, ki bo v soboto, 9. maja, od 15. ure dalje. Zborno mesto pri Kulturnem domu.
SPD Gorica obvešča, da bo tradicionalno srečanje planincev v nedeljo, 17. maja, na Trstelju, v organizaciji PD Nova Gorica.
razstave
V Kulturnem domu v Gorici je še do
sobote, 9. t. m., odprta razstava slik goriškega rojaka Bruna Canelle. Razstavlja izključno kraške motive. Urnik ogleda: vsak dan od 17.30 do 19.30.
razne prireditve
Občinska uprava v Doberdobu vabi jutri, 7. t. m., ob 20.30 na predavanje dr. Graziana Canciana o novih hidroloških raziskavah v Doberdobskem jezeru. Predavanje in predvajanje diapozitivov bo na sedežu KD Jezero.
izleti
KD Skala Gabrje priredi 23. in 24. maja avtobusni izlet v Medicino in Mar-zabotto. V Medicini bo pevski zbor imel tudi nastop.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Regalo di Natale«. CORSO Zaprto
VITTORIA 17.30—22.00 »Dolci visioni«.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Ulica groze« in ob 20.30 »Poljubi me za slovo«.
DESKLE 19.30 »Dirka Kanobal II«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 85136.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich, tel. 711315.
Hitro odpravljanje posledic zračnega vrtinca v Marianu
Knjiga Tarasa Kermaunerja pri ZTT in Dravi
Med hlapčevstvom in samobitnostjo
JANEZ POVŠE
Odkar je Cankar napisal »Hlapce«,, leži pred nami vržena rokavica: kaj je torej z nami, Slovenci? Seveda bi bilo napačno razumevanje umetniškega dela, ko bi ga povzeli dobesedno, zatorej Cankarjevi »Hlapci« po vsej verjetnosti ne pomenijo, da smo »hlapci«, ampak da bi lahko to bili, ko ne bi ukrenili potrebnih korektur v nasprotni smeri.
Taras Kermauner v svoji knjigi »Med hlapčevstvom in samobitnostjo« - knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Drava - posredno tudi obravnava temo »hlapčevstva« oziroma »samobitnosti«, čeprav na podlagi primerjalnega soočenja med dvema gledališkima igrama, ki tako ali drugače, direktno ali indirektno orisujeta kar več stvari hkrati: Meškova igra »Na smrt obsojeni«, ki so jo prvič igrali leta 1908, in »Mutasti bratje« Matjaža Kmecla tri četrt stoletja kasneje - kot je znano, smo besedilo videli pred nedavnim uprizorjeno v našem tržaškem gledališču - usmerjata svoj prizadeti pogled na Koroško, na slovensko Koroško, ki je bila v prvem primeru v nekem smislu znotraj našega prostora, toliko desetletij kasneje pa se po peripetijah prve in druge svetovne vojne boleče nahaja izven matične domovine. Kermaunerja zanima po eni strani situacija te Koroške prej in sedaj, v prepričanju, da pač dobra (dramska) literatura daje dovolj zgovorno pričevanje ne zgolj zunanjih ampak predvsem notranjih, duševnih, da ne rečemo bistvenih pokazateljev (slovenske) narodnosti in njene stvarne moči.
Avtor je prepričan, da je nujno - tudi zaradi drugih podatkov - ugotoviti, kako se je situacija bistve-
no spremenila in da je praktično sedanja Koroška -kar se tiče slovenstva - pravzaprav obsojena na propad in izginotje. V tej točki lucidno opredeljevanje državne pripadnosti, države, »ki je danost: kdor svojega življenja ne (za)ščiti telesno, na tem svetu nima kaj iskati.« Biti v tuji državi, pomeni torej nacionalno biti brez telesa, brez opore, brez polovice svojega bitja. Sta pač - po Kermaunerju - dva nivoja življenja: državni, politični in konkretni na eni strani, ter intimni oziroma religiozni na drugi strani. Logika življenja je - kot so npr. neorganske in krivične meje - velika krivica, toda njena moč je stvarna, stalno delujoča, oziroma toliko časa, dokler ne nastopi druga življenjska logika. In »zgodovina tega sveta je zgodovina prve ravni«, konkretnosti, dobesedne življenjske logike.
Oropani za skupek obeh ravni, se mora torej (koroški) človek duhovno toliko bolj angažirati, da bi držal konkretnosti primerno in nujno ravnotežje: v takšnem ogroženem prostoru zatorej prihaja stalna človeška dilema »hlapčevstva« oziroma »samobitnosti« do izraza v kar najbolj kruti stopnjevanosti. Kermauner praktično utemelji morda preostro poimenovani dejstvi z dvema principoma bivanja in človekove psihe, ter se pri tem poslužuje nekoliko preprostega Meška ter radikalnega Cankarja. Meško se zavzema za (nemožno) celovitost človeka, ki vodi v tako imenovano domačijstvo: to je drago plačana celovitost, krasijo jo samozadovoljna samozavest, varnost, vendar dirigirana, zato prepovedi, omejevanja in dopuščanja malih grehov za siceršnjo pridnost. Vse, kar je izven tega obsega, je torej prepovedano, je greh, je krivda. Dejstvo je, da citirani model ni zmožen upreti se resnično odločilnim
zgodovinskim preizkušnjam, obrača pogled nazaj, ohranja in seveda ne more ničesar trajno ohraniti. -Nasproti tej vrsti slovenstva, ki okvirno s svojo nemočjo lahko pomeni krhko in naivno ubogljivost -če mileje spomnimo na hlapčevstvo - stoji Cankar s svojimi »zlomljenimi« junaki, ki so neceloviti, ker pač nočejo priznati, da so krivi za vse tisto, kar je izven dovoljenega. To so »tujci« v lastni domovini, vendar se ne počutijo grešne, v vsem so ljudje, zato se borijo, da bi odprli prostor, v katerem se dušijo, odprli toliko, da bi ne bilo več dirigiranih prepovedi. Tujci so zaradi domovine, »ki je preozka«, - odlična Kermaunerjeva definicija - tujci niso torej v tujini ampak doma. Te vrste ljudi pa se ne uklonijo, ne zožijo svoje človečnosti zaradi sumljivo pridobljene varnosti, nepomirljivi so, nevključeni, tvegano humani, nepopustljivi, zato seveda znotraj umetniške logike fizično propadejo, njihova ideja pa ostane. In če Meško ceni ljudi, ki so v življenju kaj dosegli, potem je Cankar na strani »tujcev«, Maksa na primer, na strani izobčencev, ki se borijo za to, da bi bilo tisto, kar je menda v ljudeh grešnega in prepovedanega, pa se taisti ljudje zaradi tega čutijo krive in se zato upognejo, da bi bilo torej tisto obelodanjeno kot del človeka, ki mora dobiti prostor tudi v skupnosti, odprti in borbeni, nelažnivi in svetlikajoči se od ponarejenih kreposti. - Zelo radikalna knjiga, ki pravzaprav osvetljuje notranjo dinamiko vsakršnega človeka, ne samo slovenskega, seveda pa prav nam lahko pojasnjuje dilemo dveh modelov, v kolikor nismo o njej nikoli širše razmišljali. Knjiga, ki zahteva širokega bralca, bralca s primerno samoopazujočo pripravljenostjo.
Danes na Bledu začetek mednarodnega srečanja PEN
Drevi se bodo na Bledu v hotelu Park dvajsetič (gre torej za pomemben jubilej) sešli udeleženci mednarodnega srečanja PEN. Zbrali se bodo na otvoritvenem cocktailu, ki jim ga pripravlja Slovenski center PEN, sicer tudi organizator srečanja.
Delovni del srečanja pa se bo začel jutri ob 9.30 s prvo okroglo mizo na temo: Resnica literature in resnica zgodovine. Moderator bo Andrej Inkret. Popoldan ob 15.30 bo druga okrogla miza na temo: Zgodovina kot oblastniška laž in literatura kot substitut zgodovinopisja. Tokrat bo vodil omizje Nedeljko Fabrio. Zvečer ob 18.30 pa bo za vse udeležence pripravil sprejem Izvršni svet SR Slovenije.
V petek, 8. maja, ob 9.30 bo na vrsti tretja okrogla miza in sicer na temo: Literatura kot oblikovalka zgodovinske zavesti. Vodil jo bo Martin Pollack. Popoldan ob 15.30 bo John Metcalf predaval o sodobni kanadski književnosti, ob 16.30 bo tiskovna konferenca, ob 20.30 pa še večer poezije. Mednarodno srečanje PEN se bo končalo v soboto s tradicionalnim izletom in piknikom.
Tudi slovenske šole v Italiji na letošnjem tekmovanju ekslibrisov
Slovenija je že leta 1974 začela gojiti zanimanje za ekslibris med mladimi. Česa podobnega ne srečamo nikjer drugje na svetu v takšni meri. Najprej so ob razpisu sodelovale slovenske in nato jugoslovanske šole. Sledila je mednarodna akcija. Potem se je celoten krogotok ponovno zavrtel, najprej je bil poslan razpis slovenskim šolam in letos jugoslovanskim. Izbor najboljših otroških ekslibrisov je bil pripravljen za razstavo, ki so jo 22. aprila odprli na Osnovni šoli Komenda Moste. Kakor vse dosedanje akcije je tudi letos prišlo veliko ekslibrisov. Mladi so jih poslali kar 1906 in to iz 110 šol. Razstavljenih je okrog 260 ekslibrisov.
Pri vseh dosedanjih akcijah so sodelovale mnoge primorske šole in tudi slovenske šole iz Italije. Letos so poslali ekslibrise z Državne nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici pa šole iz Ajdovščine, .Cerkna, Cola,' Deskel,. Dobrovega v Brdih, Idrije, Ilirske Bistrice, Komna, Hrpelj, Solkana, Nove Gorice in Postojne. Ob razstavi je izšel tudi ličen katalog, v katerem so člani žirije napisali med drugim naslednje misli: »Ugotavljamo, da so se mladi in' njihovi mentorji lotili izdelave malih grafik z velikim veseljem. Tehnične izvedbe letošnjih ekslibrisov so mnogo boljše kot prejšnja leta, večina grafik je lepo odtisnjenih in mnoge so tehnično dovršene.« Prevladujejo linorezi in nekaj je lesorezov.
Zelo domiselni so bili mladi pri izbiri motivov. Osebe, živali, rastline, športni motivi, razni poklici, orodje za delo, knjige, krajevni motivi in podobno - to so prikazali mladi že na prejšnjih razstavah. Marsikaj pa je letos novega. Med drugim je prodrl na otroški ekslibris računalnik ali prstni odtis, Rubikova kocka in drugo.
Razstava bo v Mostah pri Komendi odprta do 15. maja in jo je vredno pogledati. Pričakujejo, da bo potem razstava potovala po mnogih šolah. Kdor se zanjo zanima, naj sporoči Društvu Exlibris Sloveniae, Ljubljana, Trubarjeva 14.
RAJKO PAVLOVEC
iz likovnih galerij - iz likovnih galerij
Carmelo Vranich razstavlja na dveh prizoriščih
Med tržaškimi slikarji srednje generacije zavzema Carmelo Vranich posebno mesto. V likovnem svetu se je pojavil pred obilnimi 15 leti in že v samem začetku vzbudil pozornost, deloma na račun odlične tehnike, mislimo na popolno izrisavanje motiva, na odlično uporabo barv itd., predvsem pa na račun svoje posebne likovne izraznosti, likovne motivike. Čeprav se še vedno ima za samouka, bi ga serri s težavo uvrstili, kajti tolikšna je njegova spretnost, njegova tehnična sposobnost. Kar se pa tiče likovne izraznosti, bi med tržaškimi likovniki njegove generacije, pa tudi med starejšimi in mlajšimi mojstri, verjetno zaman iskali koga, ki bi se mogel meriti z njim v iskanju in tudi realiziranju fantastičnih motivov.
In tudi sedaj se Vranich predstavlja tržaškemu občinstvu s tovrstnimi svojimi novimi ali vsaj novejšimi stvaritvami, z deli, ki so plod izredno bujne domišljije.
Likovni mojster, ki je sicer po rodu iz Novega grada v Istri, od koder se je s starši preselil v Trst še kot otrok, je sedaj pripravil kar dve razstavi hkrati in sicer večjo v občinski galeriji ter manjšo, nekako dopolnilno pa v galeriji Malcanton.
V občinski galeriji je Carmelo Vranich dal na ogled ducat svojih olj, med katerimi je tudi večja kompozicija štirih vsebinsko med seboj povezanih del, ki v celoti predstavljajo nekakšno jedro vse razstave. Gre pa v glavnem za fantazijsko bogata in tehnično popolno izpeljana dela, ob katerih je števil-
nemu občinstvu v soboto, 2. maja, na kratko spregovoril umetnostni kritik Carlo Milic.
V galeriji Malcanton, v istoimenski tržaški ulici pa je Carmelo Vranich razstavil večje število svojih risb. Gre prav tako za dela, ki bi jih motivno in tehnično bolj težko opredelili, saj' gre za risbe v črno-belem, za kolaže in za delno obarvane risbe, ki vsaka zase govori o svojem svetu, o čemer pa govorijo tudi posamezni naslovi del, kot na primer »Genetična informacija«, »Nezadovoljeni obiskovalec«, »Občutja v času« in podobno. Vsekakor gre tudi tu za zelo popolno izpeljane risbe, lepljenke in delno tudi fotomontaže, ki so takoj pritegnile pozornost, ki jo zaslužijo.
Razstavi bosta trajali do 14. maja.
MAJ 87
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto z odtrglja-jem 6,25% plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je leten: prvi zapade 1. 5. 1988.
Emisijska cena
99%
V podpis od 4. do 6. maja
Rok	Prvi letni kupon
bruto	neto
10 let	10,35% 9,70%
Kolesarstvo: dirka Alpe-Adria danes pri nas
V prvi etapi zmaga Pahnhenrichu
Nogomet: četrtfinale italijanskega pokala
Tokrat brez presenečenj?
LJUBLJANA — S krožno vožnjo okoli Ljubljane se je včeraj pričela 21. mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria, tradicionalna in največja športna manifestacija treh prijateljskih dežel, Jugoslavije, Italije in Avstrije. Na tej prvi 120 km dolgi etapi se je uveljavil Zahodni Nemec Tirno Pahnhen-rich, ki je v zaključnem sprintu prehitel Italijana Barsa in Jugoslovana Kalana. Na skupni lestvici pa zaradi odbitkov na dveh letečih ciljih vodi Sovjet Gigolijev. Zaključnega sprinta se je udeležilo, vseh 90 kolesarjev iz 10 držav. Od Jugoslovanov se razen Kalana ni nihče posebno izkazal. Dvakratni zmagovalec dirke Alpe-Adria, Jure Pavlič, je bil na primer 73., dejal pa je, da mu sprint ne odgovarja in se ga zato raje ni udeležil. Povejmo še, da je bil Čubrič 16., Lampič 18. in Ka-vaš 19.
Vrstni red: 1. Pahnhenrich (ZRN) 2.40'56''; 2. Bars (It.); 3. Kalan (Jug.); 4.
Gigolijev (SZ); 5. Gordunov (SZ); 6. Muchenhuber (Av.); 7. Hecheinberger (Av.); 8. Schoibl (Av.); 9. Bussanello (It); 10. Zaccarini (It.), vsi isti čas.
Skupna lestvica: 1. Gigolijev 2.40'50"; 2. Glajza (ČSSR) po 2”; 3. Pahnhenrich 3"; 4. Bars 4"; 5. Kalan 4"; 6. Davidenko (SZ) 5"; 7. Gordunov 6";
8.	Muchenhuber 6"; 9. Hecheinberger 6"; 10. Schoibl 6".
Start današnje 2. etape bo ob 12.30. Na mejnem prehodu pri Fernetičih bi morali kolesarji biti okrog 15. ure, nakar bodo skozi Opčine, Prosek, Ses-Ijan, Jamlje in Doberdob krenili do Tržiča, kjer jih pričakujejo ob 16.10. Etapa je dolga 155 km.
Herrera še vodi
OVIEDO — Na 12. etapi kolesarske dirke po Španiji (Cangas de Onis -Oviedo, 142 km) je zmagal domačin Hernandez, Kolumbijec Herrera pa je
ohranil prvo mesto.na skupni lestvici, ki je naslednja: 1. Herrera (Kol.) 58.15'07"; 2. Kelly (Ir.) po 39"; 3. Diet-zen (ZRN) 50"; 4. Vargas (Kol.) 2'07"; 5. Belda (Šp.) 2'37".
Odbojka:.Teodora prvak
CESENA Z zmago tudi v tretji finalni tekmi proti Civ Civ Modena (15:6, 15:7, 15:2) je Olimpia Teodora Ravenna osvojila svoj sedmi državni naslov.
V moški konkurenci pa je v tretji finalni tekmi sinoči Santal Parma s 3:2 (15:8, 14:16, 10:15, 15:10, 15:5) premagal Panini Modena. Santal je v sredo zmagal s 3:0, v Modeni pa je zgubil s 3:2.
Izidi play outa (moški): Giorno Fon-tanafredda - Olio Zeta Cremona 3:2, German - Virgilio Gabbiano 1:3, Eude-cor Salerno - Burro Virgilio 0:3. Lestvica: Giomo 16, Burro Virgilio 14, Olio Zeta 12, Gabbiano 10, Eudecor 6, German 0.
Drevi ob 20.30 bodo na sporedu povratne četrfinalne tekme italijanskega nogometnega pokala. Zanimanje za to »stransko« nogometno prvenstvo je med izvedenci sicer skromno, posebno sedaj, ko do konca »pravega« prvenstva manjkata le dve koli. Vseeno pa lahko pomeni italijanski pokal popravni izpit za prvenstvena razočaranja, saj vendar odpira pot udeležbi v evropskih pokalih.
Presenečenja v Bologni, kjer bo gostoval Napoli, ne bi smelo biti. V prvi tekmi so »skoraj« državni prvaki s polovično ekipo premagali Bolonjčane, ki že več let životarijo v B ligi, z gladkim 3:0. V vrstah Napolija bo mnogo rezevnih igralcev. V nedeljo bodo namreč Maradona in tovariši igrali odločilno domačo tekmo proti Fiorentini in bi v primeru zmage že postali državni prvaki.
Zanimivo bo srečanje med mlado ekipo Parme, ki se bori za prestop v A ligo, in Atalanto, ki je praktično že
izpadla iz najvišje lige. V prvem srečanju šo zmagali igralci iz Bergama s pičlim 1:0, tako da se bo lahko drevi marsikaj zgodilo.
Juventus z vso vnemo pripravlja »popravni izpit«. Doma bo igral s Cagliarijem, ki za Platinija in tovariše ne bi smel predstavljati prevelike ovire. Zmaga je za Juventus seveda nujna, sicer pa mu zadostuje že neodločen izid z 0:0 (prva tekma se je namreč zaključila 1:1).
Tudi Inter v tej konkurenci rešuje svojo sezono. Igral bo z drugoligašem Cremonesejem, katerega bi moral po vsej logiki ugnati.
Sarti pri Yogi
BOLOGNA — Bivši glavni menežer tržaškega košarkarskega prvoligaša Stefanela Giancaro Sarti je novi športni direktor ekipe Yoga iz Bologne, ki je letos izpadla iz A - 1 lige. Sarti je nadomestil Lorenza Angorija.
Nogomet: prva finalna tekma pokala UEFA
Goteborg - Dundee United
Drevi bo na sporedu (tudi po RAI2 ob 20.10) prva finalna tekma pokala UEFA med Goteborgom in Dundee Unitedom. Kot vedno v teh primerih, favorita ni, saj sta obe ekipi pustili za sabo mnogo uglednih žrtev. V polfinalu je švedska ekipa gladko, z dvema zmagama, odpravila sicer poprečno avstrijsko ekipo Tirol, ki pa je izločila nič manj kot Torino.
Škotski nogometaši pa so v polfinalu izločili Borussio iz Moenchenglad-bacha z 0:0 in 2:0 ter tako dokazali, da so odlična ekipa, ki lahko računa tudi na zmago v tako prestižnem pokalu, kot je UEFA.
Sicer pa so Švedi že veterani evropskih pokalov. Leta 1982 so to trofejo celo osvojili z dvojno zmago (1:0 in 3:0) proti ekipi iz Hamburga. Povratna tekma bo na Škotskem 20. t. m.
Tenis: žensko prvenstvo Italije
Goleševa enakovredna Martini Navratilovi
RIM — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije za ženske je bilo že v prvih dveh kolih nekaj presenečenj. Italijanki Ferrando in Bonsignori sta v prvem kolu premagali Bredsnerjevo (ZRN) oz. Byrnovo (Avs.), jugoslovanska predstavnica Sabrina Goleš pa češkoslovaško predstavnico Budarovo.
V drugem kolu je bila na sporedu »druga pesem«. Bonsignorijeva je izpadla, Goleševa pa bi skoraj pripravila prvovrstno presenečenje. Izgubila je namreč z »nepremagljivo« Martino Navratilovo le po dveh »tie - breakih« s 7:6, 7:6.
Novi predsednik pri ŠZ Gaja
Priprave na proslavo 20-letnice
Pred kratkim se je sestal novi odbor Športnega združenja Gaje, ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru, in si porazdelil funkcije. V upravnem svetu ni prišlo do bistvenih sprememb, saj je v njem mnogo bivših marljivih odbornikov. Vendar pa velja poudariti, da je predsednica Majda Gojča, ki je bila več let na čelu ŠZ Gaje, predala nelahke posle Stanitu Kalcu, ki je bil doslej zadolžen za nogometno sekcijo. Stani Kalc je precej poznan predvsem v nogometnih krogih. Bil je že član' mladinskih ekip U.S. Triestina, dolgo let je igral pri Zarji v Bazovici, nakar je uspešno nastopal za domačo ekipo. V novem odboru bo imel ob strani podpredsednika Walterja Milkoviča, tajnico Maruško Grgič ter blagajničarko Miro Grgič. Vlogo gospodarja sta sprejela Boris Rismondo in Vladimir Kalc. V nadzornem odboru so Marko Rismondo, Danilo Milkovič in Aleksander Mužina.
Da se delno razbremeni predsednika, so vpeljali posamezne sekcije, ki so doslej dokaj uspešno, delovale. Tako je za tenis bil potrjen Karlo Rudežj za balinanje Ladi Milkovič. Za nogometno sekcijo je odgovoren Pavel Stranščak, pomagali mu bodo Maks Grgič, Karlo Gabrielli in Vojko Milkovič.
Novi predsednik Kalc se je zahvalil za zaupanje. Poudaril je, da ga čaka odgovorno in nelahko delo, ki pa se ga bo s skupnimi močmi dalo opraviti. Tako je že napovedal, da bo seja vsega odbora danes v Gajinih prostorih, kjer bo govor predvsem o programu ob priliki dvajsetletnice obstoja združenja. Predvidoma bo slavje združeno s športnim tednom in slavnostno prireditvijo ob koncu le-tega. Datum je bil okvirno določen za .iztekajoči teden meseca junija ter v začetku julija. (A. R.)
Za osnovne in nižje svetinje šole
Tretji nogometni turnir
Treninga za osnovnošolce bosta jutri, 7. t. m., ob 18.00 in v ponedeljek, 11. maja, ob 18. uri na naslednjih nogometnih igriščih:
Bazovica: P. Trubar; M. Gregorič-Stepančič;_ J. Ribičič; F. Milčinski; D. Kette; K. Širok; I. Grbec; O. Župančič.
Prosek: J. Jurčič; F. S. Finžgar; Bazoviški junaki; Slivno; S. Gruden; A. Sirk; Prosek.
Repen: A. Gradnik; 1. maj 1945.
Dolina: Milje; I. Trinko Zamejski; Pesek; Boršt; M. Samsa; P. Voranc; F. Venturini.
Trebče: K. D. Kajuh; P. Tomažič; F. Bevk.
Posamezne šole so naprošene, da še jutri javijo uradu ZSŠDI v Trstu datume šolskih izletov, katere treba upoštevati pri sestavi sporeda tekmovanja.
Zdravniška spričevala naj otroci prinesejo na prvo tekmo ter jih izročijo odgovornim predstavnikom nogometnih društev.
Kolesarstvo: na dveh dirkah
1. MOŠKA DIVIZIJA
KADETI
Skupina D
BOR - LIBERTAS 89:87 (51:35, 81:81)
BOR: Oblak 2, Canciani 18 (0:1), A. Furlan, Udovič 22 (2:4), Merku 1 (1:2), Slobec 4, Jančar 8, Krečič 17 (5:6), P. Furlan 9 (1:2), L. Furlan 8.
Po nesrečnem porazu s Ferroviariom so borovci končno spet prišli do zmage. Vendar so se morali Furlanovi varovanci pošteno potruditi, da so strli odpor trdoživih gostov. Potem ko so si namreč v zadnjih minutah prvega polčasa z odlično obrambo priigrali precejšnjo prednost in jo v uvodnih minutah drugega dela celo povečali (55:35 v 23. min.), so gostje točko za točko nadoknadili zamujeno in tik pred iztekom izenačili. V podaljšku, zahvaljujoč se obrambi in razpoloženima Cancianiju in Krečiču, je borovcem le uspelo doseči zmago.
(Marko Oblak)
Tolažilna skupina
SOKOL - CICIBONA	98:99 (46:52)
SOKOL: Rosatti 10, Golemac, Ušaj 14, Busan 14 (2:2), Caharija 16 (0:2), Devetak 17 (2:2), Pertot 6 (0:2), Klanjšček 12 (4:6), Vidoni 3, Pupis 6.
CICIBONA: Fonda 6, Jogan 24 (7:7), Rudež 3 (1:2), Kovačič 25 (5:8), Ferluga 4, Smotlak 37 (10:12).
PON: Rosatti in Kovačič (37); 3 TOČKE: Ušaj 4, Devetak 3, Jogan 3, Vidoni 1, Smotlak 1.
Po zelo lepi in hitri igri so v tem prvem kolu presenetljivo zmagali okrnjeni gostje. Sokol je vodil praktično od 1. minute dalje (11:2 v 3', 61:51 v 24', 86:79 v 34' in 96:92 v 38'), igralci Cicibone pa niso nikoli popustili in so 20 sekund pred iztekom srečanja povedli s prostima metoma razigranega Smotlaka. V zadnjih sekundah so sokolovci zapravili priložnost, da bi dosegli zmagoviti koš in nerodno izgubili. Med gostitelji sta izstopala Tomaž Caharija v napadu in Andrej Pupis v obrambi. Pri gostih pa zaslužijo pohvalo vsi, posebno pa Fonda, Rudež in Ferluga. (Vanja Jogan)
Na Goriškem
DOM - BASKET RONCHI	70:84
(33:40)
DOM': Battello 17, Semolič 7, Kocjančič 8, Čubej 13, Košuta 13, Rinelli 6, Čub-rilo 4, Bregant 2.
PON: Kocjančič (27), Čubrilo (31), Košuta (38), Battello (40); ON: Dom 28, B_as-ket Ronchi 19. 3 TOČKE: Košuta in Čubej 1.
Domovci so proti drugouvrščeni ekipi igrali povsem zadovoljivo. Kljub temu, da so nastopili v okrnjeni postavi, so nudili veliko višjemu nasprotniku močan odpor do 31. minute (55:57). V nadaljevanju pa so žal belo-rdeči nekoliko popustili — pri tem imata svoj delež tudi sodnika, ki sta našim dosodila preveč osebnih napak — in poraz je bil neizbežen. Dobro sta tokrat igrala Battello in Čubrilo. (M. Čubej)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
RICREATORI	92:72 (47:31)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 13 (0:1), Kocman 16 (0:1), Sterni 10 (2:4), P. Sterni 23 (1:2), Pahor 7 (1:3), Gruden lS (1:1), Rupel 4, Panjek 2 (0:1).
3 TOČKE: Cingerla 3, Kocman 2
Proti šibki ekipi Ricreatorija so se naši poslovili od letošnjega prvenstva z zmago. Tekma je bila na zelo nizki tehnični in agonistični ravni, tako da so se zvrstile številne napake. Srečanje pa je bilo dokaj izenačeno. Naši so vsekakor priigrano prednost iz prvega polčasa ohranili do konca tekme. Poleg običajnega Petra Sternija se je tokrat izkazal Aljoša Sterni, ki je odlično igral pod obema košema. (M. R.)
FERROVIARIO B - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 73:110 (31:46)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 7, Kocman 18 (3:4), P. Sterni 21 (5:8), A. Sterni 17 (3:4), Stanissa 16, Gruden 24 (2:2), Rupel 5 (1:2), Bogateč 2, Panjek.
3 TOČKE: Kocman in Cingerla 1.
V zaostali tekmi, ki so jo odigrali v ponedeljek zvečer, so Kontovelci z lahkoto odpravili Ferroviario B. Naši so zelo dobro začeli in v 6. minuti že vodili s 17:2. Prednost 15 točk so obdržali do konca polčasa. V drugem delu sta se v Kontovelovih vrstah dobesedno razigrala Aljoša Sterni in Gruden ter znatno pripomogla, da so naši dosegli tako visoko zmago. (M. R.)
SOKOL - DON BOSCO 45:111 (22:53)
SOKOL: Gerli, Golemac, Škrk 18 (2:2), Pizziga, Bogateč 2 (0:5). Pertot (0:2), Lisica 11 (1:3), Sosič 14 (2:3).
3 TOČKE: Lisica 2.
Proti prvouvrščenemu Don Boscu je bil Sokol brez možnosti. Tržačani so telesno in tehnično močnejši, poleg tega pa so pri Sokolu manjkali nekateri standardni igralci. Visoki Pertot se ni mogel sam enakovredno boriti proti nasprotnikovim dolginom, vseeno pa je treba ekipo pohvaliti za obrambo skozi ves čas tekme. V zadnjih minutah je prišlo po krivdi gostov do neredov: Bogateč je dobil tehnično napako, Pertot in eden od nasprotnikov sta bila izključena. (L. I.)
LESTVICA: Don Bosco 42, Kontovel Electronic Shop in Bor Adriaimpex 34, Servolana, Alabarda 24, Ferroviario A 22, Santos 16, Ricreatori 14, St. Azzur-ra, CGI in Sokol 10, Ferroviario B 0.
_________PROPAGANDA____________
LIBERTAS - BOR	50:53 (27:22)
BOR: Filipčič 4, Posega 28 (4:8), Bajc 8, Martinolich 2 (0:2), Bajc 3 (1:2), Brus, Tomšič 6, Turk 1 (1:2), Žiberna 2.
Borovci so bili na začetku zelo raztreseni. Proti slabšemu nasprotniku so plavi igrali slabo do pete minute pred koncem tekme, ko je Posega prevzel več odgovornosti v napadu in vsa ekipa je pozitivno reagirala v obrambi.
BOR - ROBUR	72:31 (48:6)
BOR: Filipčič 11 (2:3), Posega 10 (4:7), Bajc 4, Baitz 12, Martinolich 6, Brus 5 (1:2), Tomšič 8, Vodopivec 11, Križman-čič, Turk (1:4).
TRI TOČKE: Filipčič.
U. A.
Tolažilna skupina
GREEN STAR LA PERLA - POLET
39:40 (25:17)
POLET: Marucelli 7 (1:1), Vatta 6, Raubar 15 (1:2), Pro 2, Vidali, Črevatin 2, Colja, Guštin 2, Škabar 6 (2:6), Ferfolja.
To je bila prva Poletova zmaga v tolažilni skupini. Mladi Openci so tokrat igrali proti mlajši ekipi, ki pa je bila zelo nevarna. Prvič v letošnjem prvenstvu so Openci igrali skupinsko, ne le individualno. V prvih dveh četrtinah so predvsem zaradi podcenjevanja takoj okusili zagrizenost mlajših Tržačanov. V tretji in zadnji četrtini pa so Openci pokazali zobe in zmagali. (Andrej Vremec)
ARDITA - DOM	132:23 (75:2)
DOM: Lisci, Silič 11, A. Pintar, D. Pintar, Primožič, Sfiligoj 12, Pavšič, Spacal.
PON: Lisci v 22. min.; ON: Dom 15, Ardita 18.
Domovci so v soboto doživeli pravo katastrofo, saj so v gosteh visoko klonili pred premočno Ardito. Dornikovi varovanci so sicer nastopili v zelo okrnjeni postavi, kljub temu pa ni izgovorov za tako pekoč poraz. Tokrat sta nekoliko bolje igrala le Sfiligoj in Silič. (M. Čubej)
MINIBASKET
Trofeja Jadran
POLET - BREG	37:34 (16:18)
POLET: Petaros, Senica, Vatta 6 (1:3), Pro 4,-Vidali 6, Franko, Tavčar,-Ferfolja, Marucelli 7 (1:2), Raubar 16 (2:4).
BREG: Kocjančič, Gobbo, 2, Koren 2, Tul 6, Cah 6, Ivanič 2, Žerjal, Klabjan 2, Bembič, Vodopivec, Samec 14.
Že po prvih minutah je bilo slutiti, da sta si ekipi enakovredni, saj je bil rezultat po prvi četrtini 12:10 za Brežane. V prvih dveh četrtinah so Brežani izkoristili slabo obrambo Opencev in predvsem po zaslugi Štefana Šamca prešli v vodstvo. V drugem delu tekme je Polet igral bolj trezno in zmagal predvsem zaradi večje izkušenosti svojih igralcev.
(Andrej Vremec)
DOM - SOKOL	41:42 (29:19)
DOM: Lisci 6, Pavšič 10, Prinčič 2, D. Pintar 2, A. Pintar 4, Feresin, Bednarik 5, Jakin, Gergolet 6, Primožič 6, Zuljan.
SOKOL: Legiša 6, Širca 4; Masten, Gerli 4, Peric 2, Kobau, Devetak 7, Vau-petič 17, Umek 2.
Domovci so na domačih tleh nerodno klonili pred Sokolom iz Nabrežine. Gostitelji so bili vseskozi v vodstvu - najvišje je znašalo trinajst točk - toda prav v poslednjih minutah so jim moči pošle. Pri gostih sta izstopala Vaupetič in Devetak, pri domovcih pa Pavšič in mladi Prinčič. (M. Čubej)
Tekmovalci Adrie Rešim v ospredju
V petek in v nedeljo so kolesarji lo-njerskega kluba Adria Rešim spet želi dobre uspehe na dveh izredno napornih in zahtevnih dirkah. Na prvomajskem nastopu na 62 km dolgi progi po Krasu je v starejši kategoriji prepričljivo zmagal Tone Kunaver, ki je bil najhitrejši v zaključnem sprintu, v katerem je prehitel skupino sedmih kolesarjev, s katerimi se je udeležil dolgega pobega. Lonjerski predstavnik se mora za sodelovanje zahvaliti svojemu klubskemu kolegu Hafnerju, ki je stalno nadzoroval dirko v ozadju, skupno z Macarolom, ter preprečil, da bi se potencialni kandidati za zmago vključili v prvo skupino. Dobro je vozil na prvem nastopu tudi Ferluga.
Slabše pa je šlo v petek mlajšim belo-modrim predstavnikom, ki so si zapravili zmago zaradi prevelikega taktiziranja in prevelikega prepričanja v lastne sposobnosti. Potem ko so bili med glavnimi protagonisti dirke, sta kolesarjem Adrie Rešim ušla dva tekmovalca in nemoteno prispela na cilj, medtem ko se je moral Doljak zadovoljiti s petim mestom, Dario Zerial z osmim, Mauro Zerial, Milkovič, Komac in Leniša pa so prispeli v glavnini.
Po vrsti odličnih natopov na cestnih dirkah je prvomajska predstava lo-njerskih vozačev predstavljala poraz. Verjetno pa je nato razgovor s kolesarji služil, saj so v nedeljo premočno
zmagali na dirki na kronometer od Barkovelj do Sesljana. Doljak je bil absolutni prvi ter je izboljšal rekord proge, Milkovič pa je zasedel absolutno drugo mesto ter prvo mesto med kadeti. Dario Zerial (osmi na skupni lestvici) je bil prvi med juniorji, medtem ko sta se med mlajšimi kolesarji odlično odrezala tudi Mauro Zerial ter Leniša. V starejši kategoriji je premočno zmagal Hafner, medtem ko je bil Cerasari četrti, Kunaver enajsti, Macarol 22. Nedeljsko, zmagoslavje je dopolnilo tudi prvo mesto na ekipni lestvici, na kateri je Adria Rešim (44 točk) prehitela DLF Monfalcone (22 točk). (R.Pečar)
Dirka po Tridentinski
TRENTO — Danes bo na sporedu predetapa kolesarske dirke po Tridentinski. Eden glavnih favoritov za končno zmago je Francesco Moser. Poleg Moserja sodijo med favorite še Baron-chelli, Bontempi in Bugno. Dirka se bo zaključila v soboto.
Danes Rosi - Ruiz Sole
FIRENZE Italijanski boksar Gi-anfranco Rosi, evropski prvak v super-yelter kategoriji, se bo drevi pomeril s Špancem Emiliom Solejem Ruizom. Dvoboj (predvidenih je 12 krogov) velja za evropski naslov.

ZSŠDI
obvešča, da bo seja nogometne komisije jutri, 7. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Polet na Opčinah.
ZSŠDI
obvešča, da bo trening kadetske reprezentance danes, 6. t. m., ob 17. uri na stadionu 1. maj.
TPK SIRENA in ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita 17. t. m. regato optimistov v okviru osnovnošolske olimpiade. Informacije in vpis pri predstavnikih Športne šole oz. na društvenem sedežu TPK Sirena v popoldanskih urah (tel. 422696)
TPK SIRENA
sporoča, da tudi letos prireja vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu »optimist« za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu »finn«, »europa« in »420« za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu »suri« za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem ze-
mljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
TPK SIRENA
sporoča, da je za treninge društvenih jadralcev na razpolago na sedežu društva trener bodisi ob sobotah in nedeljah kot tudi med tednom. Interesenti naj se zglasijo direktno na terenu oz. na tel. 422696.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča svoje člane, da bo prva seja odbora in članov jutri, 7. t. m., na novem sedežu odseka v Ul. Carducci 8, 2. nadstr., ob 20.30. Zaradi važnosti seje vabimo alpiniste, da se je polnoštevilno udeležijo.
ŠD MLADINA
vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Domu A. Sirk v Križu v petek, 8. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva; 2. poročila; 3. pozdravi; 4. volitve; 5. razno.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 7. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška.
Mladinske igre: po uspešnem deželnem delu v Gorici
Potrjena premoč naše šolske odbojke
Povrnimo se k deželnemu prvenstvu in povejmo, da je bila v moški konkurenci najbolj zanimiva tekma prav polfinalna med slovenskima šolama. Premoč Goričanov je bila očitna, toda Openci bi lahko upali na finale, če bi ob bolj ugodnem žrebu prvo srečanje odigrali s Pordenonom ali Vidmom.
Kar se tiče deklet, so se morale naše predstavnice pošteno potruditi, preden so strle odpor odbojkaric šole iz Štarancana. V drugem srečanju so Videmčanke izstopale predvsem zaradi boljšega sprejema in napada, tako da Openkam ni ostalo veliko možnos-
ti, da bi nasprotnicam prekrižale račune.
POSTAVE
S. KOSOVEL (dekleta):, Grgič, _D. in S. Jogan, Vidali, Furič, Škerk, Čebu-lec, Fabi, Pieri, Gregoretti, Repnic.
IVAN TRINKO (fantje): Bizaj, Černič, Dorni, Marušič, Pisk, Petejan, Ter-pin, Uršič, Kobal, Koršič.
S. KOSOVEL (fantje): Maver, Marc, Križman, Renčelj, Ban, Milič, Slobič,
Rener, Cijak, Natalicchio.
(pr)
Na sliki: postava šole I. Trinko s trenerjem prof. Kodričem.
Mladinske igre: deželni finale v rokometu
Dijakinje »Kosovela« danes v Pordenonu
Niso še znani kraj in ekipe, s katerimi se bodo odbojkarji nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice pomerili v meddeželni fazi Mladinskih iger, toda po tem, kar smo lahko videli v ponedeljek v Gorici na deželnem finalu, lahko rečemo, da imajo tudi tokrat naši fantje stvarne možnosti, da se uvrstijo v državni finale šolskega prvenstva. Ekipa šole Trinko je bila namreč daleč najboljša od ostalih in računati je, da bo tako tudi na kvalifikacijah severovzhodnega območja države.
V ženski konkurenci pa je treba, na žalost, beležiti neuspeh openskih odbojkaric, ki so v odločilnem srečanju podlegle razigranim Videmčankam, ki so zelo kakovostna šesterka. Ob tretjem mestu predstavnikov šole Kosovel z Opčin v moški konkurenci pa se sama vsiljuje ugotovitev, ki je nadvse spodbudna za našo odbojko. Namreč, od štirih ekip iz goriške in tržaške pokrajine smo na tem finalnem delu imeli kar tri slovenske. Brez dvoma je to znak kakovosti naše odbojke na mladinski ravni in to, na Goriškem, marsikaterega iz društev in organizacij večinskega naroda moti. Tako se, denimo, govori, da bi nekateri odbojkarski krogi na Goriškem želeli prekiniti slovensko nadvlado (Val, 01ym-pia, Naš prapor, Soča) in se baje pripravljajo najeti več kakovostnih igralcev, da bi sestavili kakovostno člansko moško ekipo.
Deželne finalne tekme v okviru mladinskih iger si v teh dneh sledijo kot na tekočem treku. Po ponedeljkovih bojih na odbojkarskih igriščih bo danes na Pordenonskem na sporedu še deželni finale v rokometu. Slovenske šole imajo tudi tokrat svojega predstavnika, saj bo v ženski konkurenci tržaško pokrajino zastopala openska srednja šola Srečko Kosovel.
Da bi kaj več izvedeli o naši ekipi, smo stopili do profesorice Sonje Milič, ki letos na Opčinah poučuje telesno vzgojo.
Uspehi v rokometu niso za vaše dijake in dijakinje pravzaprav nič nevsakdanjega, saj je šola Srečko Kosovel že vrsto let vodilna v naši pokrajini. Čemu pripisuješ te uspehe, še zlasti, če upoštevamo, da nastopajo v ekipi izključno nerokome-tašice.
»Razlogov je vsekakor več. Na šoli razpolagamo s primerno telovadnico, v njej pa res dobro sodelujeva s kolegom profesorjem Ivanom Peterlinom. Poleg tega je tu dobra telesna priprava, ki jo imajo dijakinje, saj v glavnem trenirajo odbojko in razvijajo tiste telesne sposobnosti, ki so baza za nastop pri več športnih panogah.«
Zakaj ste na šoli zbrali prav rokomet kot svojo tradicionalno panogo?
Prof. Sonja Milič, ki vodi ekipo
»Kot sem že prej omenila, imamo na razpolago primeren, čeprav ne idealen prostor za vadbo. Poleg tega je rokomet šport, ki ga mladi kaj kmalu vzljubijo, saj so pri njem upoštevane osnovne gibalne potrebe, kot so tek, metanje, lovljenje in streljanje v cilj, tehnike pa se naučiš v relativno kratkem času in so tako rezultati bolj oprijemljivi in cilji bližji in bolj dosegljivi.«
Glede na uspehe, ki jih naša šola dosega tudi v ženski konkurenci, misliš, da bi bilo umestno, če bi
kako naše društvo uvedlo tudi žensko rokometno sekcijo?
»Ustanovitev rokometne sekcije bi imela mogoče vlogo dvoreznega noža. Pozitivno bi bilo vsekakor to, da bi bilo dekletom, ki jim je ta šport všeč, omogočeno nadaljevanje vadbe v slovenskem ambientu in društvu. Nekaj slovenskih dijakov in dijakinj sedaj namreč igra pri Cividinu ali Interju 1904. Z ustanovitvijo rokometne sekcije bi zadostili tudi tistim, kateri imajo raje direkten kontakt z nasprotnikom, lahko bi poskušali uspeti kot manjšina v športu, ki je v tem trenutku v Italiji šele v razvoju. Na razpolago bi imeli tudi doprinos trenerjev iz matične domovine. Poleg teh pa bi bile tu še negativne plati, društvo, torej vedno iste odbornike, bi bremenili še z dodatnim delom, nimamo še lastnih kadrov, odvzemali bi drugim panogam odbornike in tekmovalce, poleg vsega pa ne smemo pozabiti, da imamo številčno premalo deklet in preveč panog.«
Kako mislite, da se boste odrezali v tem deželnem finalu?
»V deželnem finalu bomo skušale pokazati to, kar znamo. Vemo, da so nasprotnice zelo dobre, mi pa se bomo srčno borile za dosego čimboljšega rezultata. Za nas in za našo šolo pa predstavlja vsekakor že uvrstitev v deželni finale velik uspeh.«
INKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - LIBERTAS ROZZOL	3:0
(15:2, 15:13, 15:13)
BOR: Blasi, Švab, Hmeljak, Starc, Clemente, Marega, Jablanšček.
Dve zaporedni zmagi sta pregnali skrbi, ki so se pojavile v Borovem taboru. Položaj na lestvici, ki je postajal iz poraza v poraz vedno bolj neugoden, je sedaj malo bolj rožnat. Borovci so odigrali sredi tedna tekmo z ekipo ASSDI BCV. Po dveh urah so naši z rezultatom 3:2 ukrotili trdožive nasprotnike. Za pokazano borbenost je treba pohvaliti vse igralce. Proti Roz-zolu, ki je povprečna ekipa, so imeli naši veliko lažjo nalogo. Borovci so se tako že med potekom tekme veselili prvič doma osvojene zmage.
(Tul)
OLVMPIA KOMJANC VINI - LIB.
KRMIN	3:2
(18:16, 15:7, 12:15, 4:15, 16:14)
OLVMPIA: Spazzapan, Bello, Jarc, Terčič, Temon, Sfiligoj, Lutman, Cotič, Kosič, Fajt.
Malo je manjkalo, da bi naši odbojkarji tudi tokrat zopet zgubili tekmo, ki so jo imeli že v rokah. Brez velikih težav so slovenski odbojkarji osvojili prvi in drugi set. Vsi so pričakovali gladko zmago s 3:0, a so se bridko motili. V tretjem setu so bili gostitelji bolj reztreseni, šepal je blok, predvsem v centru, kjer so bili nasprotniki na boljšem. V četrtem setu so naši doživeli popoln polom. Za tekmo je bil torej odločilen peti niz, v katerem so gostitelji le pokazali, kdo je boljši. Brž so povedli s 13:3. Nasprotniki pa so tedaj reagirali in jih celo prehiteli 14:13. Na koncu pa so bili le boljši naši, ki so osvojili set in si pridobili nov par dragocenih točk za dobro končno uvrstitev v prvenstvu.
(gs)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA KOIMPEK - BOR
FRIULEXPORT	*3:1
(15:6, 12:15, 15:5, 15:11)
. SLOGA KOIMPEK: Ciochi, Ziter, Černe, Čufar, Fabrizzi, Gregori, Guštin,Kocman, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
BOR FRIULEKPORT: Superina, Vil-ler, Del Piero, Rojc, Pernarčič, Žerjal, Vesel, Legiša, Bandelj, Mauri, Volpi.
Tudi povratno srečanje med našima ekipama se je končalo z zmago Sloge Koimpex. Treba pa je poudariti, da so se morale slogašice pošteno potruditi, preden so strle odpor žilavih borovk. Tekma s tehničnega vidika ni bila posebno kvalitetna, zmaga pa je zasluženo pripadla slogašicam, ki so kljub slabemu sprejemu znale uveljaviti svojo premoč ob mreži.
(Inka)
NUOVA PALLAVOLO TRST -SLOGA KOIMPEK	1:3
(15:5, 11:15, 8:15, 2:15)
„ SLOGA KOIMPEK: Ciochi, Ziter, Černe, Fabrizzi, Foschini, Gregori, Kocman, Marucelli, Rebula, Škerk.
Slogašice so slavile tudi v tem srečanju po štirih setih igre. Tekma se za Slogine barve res ni začela uspešno, saj jim v prvem nizu ni šlo čisto nič od rok. Povsem spremenjeno pa je bilo razmerje sil v nadaljevanju. Naša dekleta so predvajala res dobro odbojko in povsem nadigrala svoje nasprotnice. še zlasti se je tokrat razigrala vsa
napadalna vrsta, ki je bila na mreži res neustavljiva, za zmago pa zaslužijo vse Slogine igralke pohvalo.
(Inka)
UNDER 14 ŽENSKE
Skupina A
BOR FRIULEKPORT - BREG A 3:0
M 5-4 1 4-Q 1 5-H
BOR FRIULEKPORT: Sancin, Vidali, Brazzani, Milanič, Grbec, Fučka, Pahor, Visentin.
BREG A: Giorgi, Gaburro, Pertot, Rossetti, Kral, Seganti.
Vse kaže da bodo borovke sklenile prvi del prvenstva nepremagane in brez izgubljenega niza. Sicer okrnjene Brežanke jim niso bile kos. Glavno orožje borovk je bil tudi tokrat servis, ki je za to starostno kategorijo očitno dovolj dober, vsak poskus Brežank, da bi reagirale, pa sta z močnimi napadi ob dovolj natančnem sprejemu v polju zatrli centra Vidalijeva in Sancinova. Vsekakor so tudi Brežanke potrdile, da so ena močnejših ekip v skupini in se lahko še naprej potegujejo za uvrstitev v končnico.
SLOGA A - OMA	1:2
(15:10, 13:15, 0:15)
SLOGA A: Grgič, Dunja in Sava Jogan, Križmančič, Pieri, Purič, Škerk.
Močno okrnjena Slogina ekipa je morala v soboto položiti orožje pred tržaško šesterko. Tekma je bila pravzaprav dokaj čudna. V prvem nizu je Orna povedla z 8:0 in z 10:2, vendar so slogašice nadoknadile ves zaostanek in osvojile set. Drugi je bil veliko bolj izenačen, ko pa so naše igralke v ključnem trenutku zgrešile dva servisa, je bilo tekme praktično konec. Slogašice so namreč v zadnjem popolnoma odpovedale.
(Inka)
BREG A - VIRTUS	3:0
BREG A - DLFAC	3:0
BREG A: Giorgi, Gaburro, Kral, Pertot, Seganti, Rossetti.
V zaostalih tekmah so Brežanke zmagale brez težav, saj so bile nasprotnice tehnično nedorasle. Brežanke so vsekakor obakrat igrale pod svojimi sposobnostmi.
(T. S.)
Skupina B
SLOGA B - KONTOVEL
ELECTRONIC SHOP	0:3
(15:17, 7:15, 5:15)
SLOGA B: Canziani, Crissani, Čač, Doljak, Gojča* Križmančič, Moltedo, Operti, Sosič, Žerjal.
KONTOVEL: Cossutta, Sedmak, Rebula, Gruden, Regent, Bogateč.
Izenačen je bil le prvi niz, nato so gostiteljice dokaj nerazumljivo povsem popustile, Kontovelkam pa je šlo bolje od rok, čeprav zmorejo pokazati še boljšo igro.
RICREATORI - SLOGA B	3:0
(15:1, 15:6, 15:3)
SLOGA B: Canziani, Cristani, Čač, Doljak, Gojča^ Križmančič, Moltedo, Operti, Sosič, Žerjal.
Proti solidnemu Ricreatoriju so bile mlade slogašice povsem brez moči. Gostujoča ekipa je bila namreč za našo res premočna, poleg vsega pa so slogašice v soboto naletele še na črn dan, tako da jim ni šlo nič od rok.
(Inka)
:::::::::::	: 111		I	1111	lili	111111
■
iiiiiiiiiifiiilli
1!
UNDER 18
Skupina H
STARANZANO - KRAS 1:0 (0:0)
KRAS: Kočevar, Grgič, Umek, Černe, Švab, Leone, A. Škabar, Ferluga, Sedmak (Kalc), Suc (L. Škabar) in Ka-valič.
Proti povprečnim gostiteljem se krasovci niso najbolje odrezali. Tekma je bila nezaminiva. Vratarja sta imela malo dela, saj se je igra odvijala skoraj vedno med 16-metrskima prostoroma. Podobne tekme se po navadi končajo brez zadetka, toda domačini so izkoristili majhno nepazljivost Kraso-ve obrambe in dosegli zmagoviti gol.
R. B.
KRAS - CORNO	2:1 (1:0)
STRELCA ZA KRAS: Kavalič (15'), Umek (80').
KRAS: Kočevar, Grgič, Umek, Černe (Leban), Švab, Leone, Kavalič, A. Škabar, Sedmak, Kalc, Šuc (L. Škabar).
Krasovci so bili vso tekmo nekoliko boljši od Furlanov, ki so imeli v svoji postavi kar pet nogometašev članske ekipe. Pri Krasu sta manjkala poškodovani Ferluga in izključeni Žagar. Tekma ni bila med naj lepšimi, še bolj pa jo je pokvaril pristranski sodnik. V petih tekmah je dosodil pet 11-met-rovk proti Krasu, od katerih je bila samo ena upravičena. Prvi Krasov gol je Kavalič dosegel po lepi osebni akciji Alana Škabarja. Umek je sicer zakrivil 11-metrovko, dosegel pa je zmagoviti gol, ki je bil zelo podoben prvemu. Vratar Kočevar je lepo ubranil dva zelo nevarna strela.
R. B.
Skupina I
S. ANDREA - BREG	1:0 (0:0)
BREG: Petronio, P. Tamaro, Sancin, Bevk, Diminič, Kertič, Tamaro, Salvi, Braida, Giuressi, Pitacco, Cottar, Bandi.
Brežani so v prvem polčasu igrali pod svojimi sposobnostmi, tako da je tempo diktiral gostitelj. Vendar jim je račune prekrižal pazljivi vratar Petronio. Po odmoru so plavi lepo reagirali, toda že po 10. minuti so nerodno zakrivili avtogol. Brežani so imeli nato veliko priložnosti, da bi lahko izenačili, a so bili netočni pri zaključevanjih in vratar domače ekipe je odlično branil. (Diego)
LESTVICA: Edite 39, S. Sergio 38, Chiarbola 32, Roianese 31, S. Luigi 29, Costalunga 28, S. Andrea 25, Opi-cina 22, Olimpia 20, Montebello 19, Ponziana 18, S. Vito 17, Campanelle 11, Breg 3.
NARAŠČAJNIKI
PRIMORJE - PORTUALE 0:4 (0:1)
PRIMORJE: Blažon (Štolfa), Sullini, Pečar (Gherbassi), Princival, Tence, Praselli, Zorzut, Štoka, Paškut, Žagar, Tomasetig.
Skozi celo tekmo so imeli pobudo v rokah gostje. V prvem polčasu so se Prosečani branili kar dobro in Tržačani so le v redkih priložnostih streljali na vrata. Prvi zadetek so dosegli z močnim strelom iz 20 metrov. V drugem polčasu so imeli gostitelji izredno priložnost s Paškutom, ki pa je sam pred vratarjem poslal žogo mimo vrat. Od možnega 1:1 so v naslednji akciji gostje podvojili. Po tem zadetku so naši popustili, a preostalima zadetkoma bi se lahko z večjo pazljivostjo izognili. (M. Š.)
PRIMORJE - JUNIOR AURISINA
0:2 (0:1)
PRIMORJE: Blažon, Sullini, Pečar, Princival, Tence, Praselli, Zorzut, Štoka, Pascut (Štolfa), Frasinelli, Tomasetig.
Ze v deseti minuti so gostje povedli z močnim strelom iz kakih 15 metrov. Prosečani so nato imeli dve priložnosti. Princival je prestregel v napadu
podajo in streljal, a vratar je dobro ubranil. Nato ni_ Štoka izrabil podaje v protinapadu. Še prej so gostje zadeli vratnico. V drugem polčasu so imeli najboljše priložnosti Prosečani. Predvsem Tomasetig, ki mu ni uspelo doseči gola, čeprav se je znašel sam pred vratarjem. Z edinim strelom v vrata v drugem polčasu so gostje podvojili.
(M. Š.)
LESTVICA: Muggesana 50, Forti-tudo, Montebello in Portuale 46, CGS 42, San Luigi 34, Olimpia 33, Giarizzole 31, Zaule 28, S. Andrea 25, Junio 20, Domio 18, Costalunga, Campanelle in Opicina 13, Primorje 12, Čampi Elisi 8.
NAJMLAJŠI
BREG - PORTUALE	1:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: P. Dazzara.
BREG: Giglifano, Strain, Ota, M. Gombač, Švab, (d. p. Impelizzari), K. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Grilanc (d. p. Degrassi), P. Dazzara Buzzi.
Brežanom ni uspelo iztržiti več kot točke. Gostje so takoj povedli kar s kota. Dolinčani so stisnili zobe in v naslednjih minutah izenačili s P. Daz-zaro, ki je lepo poslal žogo z glavo v mrežo. Dolinčani niso več imeli velikih priložnosti in obe moštvi sta se zadovoljili s točko. Pohvalo si tokrat za požrtvovalnost zasluži M. Gombač.
(M. G.)
PRIMORJE - SANT'ANDREA1:1 (1:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Škabar (11-metrovka).
PRIMORJE: Franza, De Carli (Šfol-fa), Pahor, Škabar, Riolino, Ligozzi, Vodopivec, Štoka, Battigelli, Luxa, Zacchigna.
V prvem polčasu sta padla oba zadetka. Najprej so povedli naši iz 11-metrovke po prekršku nad Battigelli-jem. Nekaj minut kasneje je Ligozzi zadel prečko, a gostje so proti koncu polčasa izenačili s strelom iz 15 metrov. V drugem polčasu so Prosečani
napadali, največ priložnosti pa so imeli Tržačani, ki so dvakrat zadeli prečko. Zacchigna je nato imel veliko priložnost, a je bil prepočasen. (M. Š.)
PRIMORJE - TRIESTINA 0:5 (0:5)
PRIMORJE: Franza, De Carli, Pahor, Škabar, Riolino, Ligozzi, Osi, Štoka, Battigelli, Luxa, Puntar.
Nasprotnik je bil tehnično in fizično močnejši. V prvem polčasu so gostje polnili mrežo naših z vseh položajev, v drugem .polčasu pa so rdeče-rumeni igrali bolj odločno, a brez učinka. Dober poseg je opravil vratar Franza.
(M. Š.)
LESTVICA: Olimpia 47, S. Sergio 46, Breg 43, S. Giovanni 42, CGS in Giarizzole 40, Triestina 37, Montebello 36, Čampi Elisi 35, Portuale 34, Fortitudo 27, San Luigi 24, Zaule 22, Don Bosco 18, S. Vito, Primorje in Opicina 9, S. Andrea 8.
ZAČETNIKI
Dopolnilno prvenstvo
FORTITUDO - BREG	1:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Vrše
BREG: J. Rapotec, Calzi, Bajec, Po-retti, Švab, Laurica, Kermac, Mondo, Vrše, Mauri, Čuk.
Bregovi začetniki se iz Milj zasluženo vračajo s točko proti nevarni ekipi Fortitudo. Brežani so namreč stalno napadali.
Zadetka sta padla v drugem polčasu. Po lepi podaji Mauri - Vrše je slednji poslal z glavo žogo v mrežo. Nasprotniki so ostro reagirali in nekaj minut pred koncem izenačili. (M. G.)
BREG - ALTURA	0:0
BREG: Rapotec, Calzi, Bajec, Poret-ti, Laurica, Mondo, Kermac, Punic, Vrše, Čuk, Grilanc.
Brežani bi s prikazano igro zaslužili zmago. Plavi so skozi napadali in zgrešili več priložnosti za gol z Vrše-tom in Mondom. Za borbenost in požrtvovalnost zasluži pohvalo Mondo.
(M. G.)
PRIMORJE - CHIARBOLA 1:1 (0:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Manuel Trampuš.
PRIMORJE: Ciacchi, Husu, Doljak, Štolfa, Mirjam Trampuš, Zacchigna, Vodopivec, Manuel Trampuš, Digovič, Sardoč, Kante.
Rdeče-rumeni bi to tekmo lahko zmagali, a niso znali izkoristiti priložnosti. Prosečni so stalno napadali. Gostje so se pojavili v napadu le občasno. Prvi gol je dosegel Manuel Trampuš s strelom, ki se ga je kot zadnji sicer dotaknil branilec. Tržačani so izenačili s strelom od daleč. Prosečani so si prizadevali, da bi še zatresli nasprotnikovo mrežo. Po lepem pred-ložku Manuela Trampuša je Vodopivec iz dobrega položaja zgrešil. (M. Š.)
CICIBANI
Dopolnilno prvenstvo
CGS - BREG	6:0 (0:0)
BREG: K. Argenti, Jercog, P. Paolet-ti, Kerman, Sancin, Čorbatti, Živec.
Bregovi cicibani so bili v okrnjeni postavi lahek plen za igralce CGS, zaradi poškodb in odsotnosti ključnih igralcev. Mlajši igralci, ki bodo v prihodnji sezoni branili barve dolinskih cicibanov, pa so se kljub vsemu dobro izkazali. Pohvalo zaslužijo vsi, posebno Kermac, ki redno nastopa s cicibani in začetniki. (M. G.)
PRIMORJE - FANI OLVMPIA 3:8
(1:5)
STRELEC ZA PRIMORJE: Širca 3
PRIMORJE: Sandri, Sardoč, Braini (Emili), Širca, Nadlišek, Trampuž, Guštin (Kuk)
Sam rezultat priča o preveliki razliki med ekipama. Tržačani so zlahka nadigrali rdeče-rumene. Goli so padali kot za stavo in to ne po krivdi naših, ampak po zaslugi gostov. Širca je s svojimi tremi zadetki le omilil prehudo kazen. (Maxi)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavniki trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
6. maja 1987
Vreme
je vsem zagodlo
MOSKVA — Prodor hladnega zraka nad zahodno Evropo se je v zadnjih urah kot predvideno nadaljeval. Še največ zapletov je povzročil v Francoskih Alpah, kjer je na območju Grenobla že zapadlo pol metra snega. Meja sneženja se je marsikje znižala do 700 metrov, da je za promet na gorskih cestah vsega alpskega loka ponovno obvezna zimska oprema. Včeraj so iz previdnosti zaprli še druge visokogorske prelaze.
Težave, ki jih povzroča nenadni prodor arktičnega zraku nad zahodno Evropo, niso nič v primerjavi z zapleti, ki jih v tem času doživljajo razni kraji v Sovjetski zvezi. V evropskem delu so po izredno hladnem aprilu z olajšanjem dočakali prvi topel majski dež, ki pa se je preko noči spremenil v sneg, da so se prebivalci Kijeva zbudili s 25-centimetrsko snežno odejo in orkanskim vetrom, ki je v mestu izruval 2.500 dreves, lomil smerokaze, onesposobil 50 transformatorskih postaj, da je na tisoče stanovanj ostalo brez električne energije.
Za nameček pa v Sibiriji gori tajga. Izredno visoke temperature za ta letni čas z močnimi vetrovi južnega kvadranta povzročajo ognjeno stihijo, da se s požari samo v Zabajkalskem okraju bori 11 letal, 16 helikopterjev in 600 pripadnikov posebne padalske enote, usposobljene za gašenje gozdnih požarov.
Po »scoopu« floridskega dnevnika Tha Miami Herald
Pikantna afera z Donno Rice utegne Harta stati kandidaturo za Belo hišo
NEW YORK — Predsedniška kandidatura bivšega senatorja Garryja Harta, ki po anketah o razpoloženju javnega mnenja premočno vodi pred ostalimi predsedniškimi kandidati iz obeh strank, je po včerajšnjem odkritju The Miami Heralda, »da je v petek v njegovi hiši v Was-hingtonu prespala Donna Rice, ki je po poklicu fotomodel iz Floride« (Hartova žena je bila to noč odsotna z doma) je postavila pod vprašaj celotno Hartovo predsedniško kandidaturo.
Omenjeni škandal, ki je po publiciteti v ameriškem tisku v zadnjih dneh celo presegel začetek javnih kongresnih zaslišanj o tako imenovani iranski aferi, znova pogreva staro vprašanje, do katere mere imajo ameriški mediji javnega obveščanja pravico stikati za podrobnostmi iz privatnega življenja ameriških predsedniških kandidatov in politikov nasploh.
Garry Hart pa tudi Donna Rice sta sicer zanikala vsako intimno zvezo, vendar to ni zaustavilo prave poplave vesti in komentarjev o tej aferi, ki utegne v naslednjih nekaj dneh popolnoma uničiti Hartovo predsedniško kandidaturo, tudi v primeru če se izkaže, da trditve tega časopisa niso resnične. Donna Rice naj bi namreč iz Har-tove hiše odšla skozi zadnja vrata, ki jih reporterji tega časopisa niso ves čas nadzorovali.
Hart, ki so ga že v kampanji za zadnje predsedniške volitve obtoževali, da je ženskar, je v bistvu sam sprožil celotno afero. V zadnji izdaji The New York Times Magazina, ki izhaja ob nedeljah, je namreč pozval tisk »naj ga sledi. Ne boste mi uspeli zvezati rok, nimam se kaj bati,« je zapisal.
Omenjeni izziv so sprejeli novinarji The Miami Heralda, ki so začeli Harta slediti noč in dan. Škandal po mnenju tukajšnjih komentatorjev ne odpira samo vprašanje morale Harta kot predsedniškega kandidata, temveč tudi njegovo zmožnost resnega presojanja. Ali bi Hart tudi v primeru, če bi postal predsednik ZDA ravnal tako lahkomiselno, se sprašuje na primer komentator The New York Timesa.
Omenjena afera kljub temu da še vedno ni povsem jasno, ali so obtožbe proti Hartu upravičene ali ne, je povzročila določene premike in nelagodnost tudi v demokratski stranki. Bivši predsednik predstavniškega doma Thomas O'-Neill je na primer včeraj javno podprl predsedniško kandidaturo v javnosti malo znanega guvernerja države Massachusetts, Michaela Duka-kisa. Vodstvo demokratske stranke pa razmišlja, da bi senatorju Edwardu Kennedyju in guvernerju države New York, Mariu Cuomu predlagalo, naj ponovno razmislita o predsedniški kandidaturi. Tako Kennedy kot Cuomo sta se namreč javno odpovedala predsedniški kandidaturi.
Trenutno je napovedalo predsedniško kandidaturo 17 politikov iz obeh strank. V primeru, če bo Hart zaradi zadnje afere doživel množični osip podpore, ostaja demokratska stranka brez izrazitega kandidata. Na republikanski strani so trenutno v vodstvu trije potencialni kandidati: podpredsednik Bush, vodja senatne manjšine Bob Dole in bivši senator Paul Laxalt, ki ima kot eden izmed najbolj tesnih predsednikovih prijateljev, podporo Reaganovih lojalistov v republikanski stranki.
UROŠ LIPUŠČEK
Privlačna Donna Rice, zaradi katere Hart tvega Belo hišo
Pogajanja na Filipinih
Oboroženi pripadniki muslimanske oborožene fronte stražijo poslopje, v katerem potekajo pogovori na štiri oči med predstavnikom osrednje vlade in vodjo muslimanov	(Telefoto AP)
Zemeljski plaz na Sumatri terjal na desetine mrtvih
DŽAKARTA — Več kot 35 oseb je izgubilo življenje v zemeljskem plazu, ki je prizadel na desetine hiš v Padangpanjangu na Sumatri. Oblasti pa se bojijo, da bo končni obračun še težji, saj pogrešajo 65 ljudi, med kakimi 50 ranjenci pa se nekateri borijo s smrtjo.
Plaz je sprožil splet nesrečnih okoliščin, kot vedno v podobnih primerih pa je glavni krivec človek, ali bolje rečeno, sla po dobičku. Do nesreče je namreč prišlo ob kamnolomu, ki je v bistvu načel kompaktnost celotnega območja. Pred tednom dni je to območje prizadel lažji potres, ki je še huje porušili stabilnost brega, kjer so lomili kamen. Da pa bi bila mera polna, so se v zadnjih dneh drug za drugim sledili tropski
nalivi. Voda je prodrla v špranje in dokončno porušila kohezijo zemljišča, da se je ogromna masa kamenja, blata in vode zrušila na hiše in bližnjo cesto.
Vojska je takoj poslala na kraj nesreče svoje ekipe, ki z buldožerji odstranjujejo blato in kamenje. Plaz je namreč zasul kar 50 hiš, kjer je stanovalo približno 500 ljudi, da bo, kot rečeno, končni obračun precej težji. Policijske oblasti že računajo, da je mrtvih več kot sto oseb. Se vedno vlada popolna negotovost za usodo številnih avtomobilistov, ki jih je na krajevni cesti zasul plaz. Reševalcem ni namreč še uspelo odstraniti kamenja in zemlje s ceste, da še vedno ne vedo, koliko avtomobilov je zasul plaz.
Požar v kliničnem centru Osem mrtvih pri Parizu
PARIZ — Osem oseb je izgubilo življenje v ognjenih zubljih, ki so zajeli njihova ležišča v kliničnem centru v Nogent-sur-meru, jugovzhodno od Pariza. V požaru, so izjavili pariški gasilci, je bilo ranjenih tudi drugih enajst bolnikov.
V zdravstvenem središču Clinigue de Plaisance zdravijo pretežno živčne bolezni. Morda je prav zaradi tega požar terjal tako visoko število žrtev. Plameni so namreč zajeli najprej neki pritlični paviljon in so se šele nato zajeli prvo nadstropje, kjer je spalo dvajset bolnikov. Vsi so se zdravili za lažje živčne bolezni, spali pa so s pomočjo uspavalnih sredstev. Sedem žensk in enega moškega je najbrž pogubil prav umetni spanec, saj se niso mogli pravočasno spraviti na varno. Gasilci so izjavili, da je požar izbruhnil v še nepojasnjenih okoliščinah.
■ REKA —- Salgari bi jih bil sicer vesel, znatno manj pa se jih vesele upravi Jugooceanije in Jugolinije. Gre za »potomce« gusarjev, ki strašijo v Južnokitaj-skem morju. Časi so se seveda spremenili in gusarji ne lovijo več lepotic namenjenih v Maracaibo, pač pa napadajo jugoslovanske tovorne ladje. Najprej so ladjo Durmitor, 1. maja pa ladjo Krk. Od kapitanov so zahtevali denar ladijske blagajne, za nameček pa so oropali še člane posadke.
Vohunil je za nemške, francoske, angleške in ameriške tajne službe
Klaus Barbie po vojni užival potuho »zahodnih zaveznikov«
Prvi festival spray-umetnosti
LONDON — V Bridlingtonu so imeli dokaj pusto železniško- postajo, pa se je mestna uprava odločila, da jo prebarva, ne da bi potrosila preveč denarja. Nadebudna uprava je zato sklicala prvi mednarodni festival »spray-umetnosti«, ki so se ga udeležile številne skupine umetnikov-mazačev. Gre za umetnike, ki rišejo, packajo, mažejo, skratka ustvarjajo, na umazanih, razpadajočih in sivkastih zidovih.
Prvo nagrado so si prislužili Parižani skupine Chrome Angels, posebnega priznanja pa je bil deležen newyorški umetnik Julius Cavero (običajno ustvarja v Bron-xu). Zadnji so se uvrstili domačini, ki se še niso dvignili do statusa »graffiti«-umetnika, saj so se omejili na straniščne napise a la »John woz here«.
BONN — Nacistični vojni zločinec Klaus Barbie, ki mu bodo začeli 11. maja soditi v Lyonu, je od leta 1947 naprej vohunil za nemško tajno službo Gehlen, iz katere je potem nastala sedanja BND. Hkrati je delal tudi za ameriško vojaško tajno službo CIC: ta ga je zaposlila zato, da se ne bi v Geh-lenovi mreži nagnetlo preveč bivših vojnih zločincev, ker pa je Barbie za svoje usluge tej mreži dobival denar od ameriške vohunske agencije CIA, se ni odrekel nemškemu delodajalcu, česar pri CIC niso vedeli.
Tako piše o »lyonskem klavcu« za-hodnonemška revija Štern, in to na podlagi pričevanj ameriškega prav-dnika Johna Loftusa; ta je bil pri was-hingtonskem pravosodnem ministrstvu zadolžen za raziskovanje nacističnih zločinov in je imel torej na razpolago gradivo domačih obveščevalnih in protiobveščevalnih služb, do katerega je sicer nemogoče priti.
Loftus pravi v intervjuju za Štern, da ni Klaus Barbie užival trdne zaslombe le pri ameriških in nemških, ampak tudi pri angleških in francoskih tajnoobveščevalnih organizmih. Ne samo, potuho so mu dajale celo
nekatere vidne politične osebnosti v Parizu, med njimi tudi nekdanji višji francoski komisar v Nemčiji Francois Poncet. Za ameriško CIA in zahodno-nemško BND je Barbie vohunil vse do takrat, ko se je preselil v Bolivijo, ki ga je Franciji izročila, kot znano, šele leta 1983.
Gustave Sanchez, ki je tisto leto bil podtajnik na bolivijskem notranjem ministrstvu in se neposredno zanimal za ekstradicijo nacističnega zločinca, je reviji Štern razkril, da se je Bonn sprva otepal te izročitve. Bolivijskemu predsedniku Silesu Suazoju, ki mu je ponujal vrnitev »lyonskega klavca«, se je veleposlanik ZRN Hellmut Hoff izgovarjal, češ da je to nemogoče zaradi raznih pravnih in tehničnih zaprek; pozneje pa je ambasador priznal, da Zvezna republika Nemčija zločinčeve vrnitve zato ni marala, ker bi to lahko škodilo vladnim političnim silam vpričo marčnih volitev 1983.
V Bolivijo je Barbie šel pod priimkom Altman in s potnim listom, ki naj bi mu ga priskrbeli poveljstvo zavezniških sil, mednarodni Rdeči križ in Vatikan, (dg)
Punčka, ki ji ni para
»Mamice«, preprosite starše, naj vam nabavijo punčko, ki jo vidite na sliki. Ime ji je Julie, odgovarja na vsa (prav vsa) vaša vprašanja in zna brati. Kaj pa zabava?	(Telefoto AP)
Odškodnina zaradi onesnaženja Rena
BASEL - Švicarska kemijska družba Sandoz bo plačala francoskim ribičem 6 milijonov francoskih frankov (okrog 1,2 milijarde lir) za škodo, ki so jo utrpeli po lanskem prvonovembrskem onesnaženju Rena. Takrat se je iz baselske tovarne te druge največje kemijske družbe v Švici razlilo v reko več ton strupenih kemikalij, kar se je sprevrglo v eno najhujših ekoloških katastrof v zadnjem desetletju. Poleg tega je družba obljubila ribičem milijon frankov (približno pol milijarde lir) za odstranitev strupa iz Rena.
Sandoz je sicer že poravnala za 6,7 milijona dolarjev (nad 9 milijard lir) odškodnin posameznikom in podjetjem, vendar gre pri včerajšnjem sporazumu s francoskimi ribiči za doslej najpomembnejšo tovrstno pobudo. In seveda tudi za važen precedens.
Glasnik švicarskega kemijskega velikana je povedal, da so zdaj v teku podobna pogajanja z zahod-nonemškimi ribiči, ki niso utrpeli očitno nič manjše škode kot pa njihovi francoski kolegi.