__- 33 ___ Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Vsa pozornost je bila pretekli teden obrnjena na zbornico poslancev, v kteri se je obravnavala a dresa, to je odgovor, ki naj ga zbornica poslancev da na cesarjev govor, s kterim je odprl sedanji državni zbor. Ako pregledamo govore poslancev — 34 ----- tiste stranke, ki se poganja za to, da ustava december-ska ostane, kakoršna je, če tudi večina avstrijskih narodov cel6 nič ni zadovoljna ž njo, se nam iz teh govorov kaže čvetero, kar mora nevoljo izbuditi pri vsacemu, kdor ima srce za pravico in resnico. Eno je to, da kakor pisana nit se vleče skozi vse govore večine zborove gospodstvo nemško, in če tega ni, mora Avstrija priti do propada. Drugo je to, da veči-narje hudo togoti razglas ministerskih spomenic, kajti po tem razglasu je padlo zagrinjalo, ki je namene petorice ministerske dozdaj zakrivalo. Tretje je to, da razsodbe porotnic sodijo tako, kakor da bi porotniki pošteno včst morali še le na posodo jemati od govornikov, ki bi svetu še le morali dokazati, da je imajo kaj na p6aodo. In četrto je to, da poslanci, kakor Schindler in dr. o važnih zadevah take šale brijejo kakor da bi šlo za burke v gledišči. — Se ve, da je bilo veliko več govornikov za načrt adrese, kakor proti njej; al če tehtne govore manjšine prevdarimo, vidimo spet, da se pravica in resnica zmirom da lahko zagovarjati — in resnica je to, da je v Avstriji zadovoljnosti vseh narodov, tedaj porazumljenja potreba — in da nasprotniki te resnice morajo le v stokrat prežvečenih puhlih frazah iskati gradiva za svoje besedovanje. — Vrnimo se zdaj do govornikov, ki so v splošni razpravi popri-jeli besedo. Prvi je bil dr. To man, ki je govoril proti adresi kakor jo je osnovala večina. Njegov govor je bil od konca do kraja temeljit; zbornici je zgodovino nesrečnih ustav avstrijskih kazal in pred oči stavil pogubivno pot, ktero je treba zapustiti, da se Avstrija spet okrepi (njegov krasni govor prinesemo ves in smo danes že ž njim začeli). Tudi L. Svetec je izvrstno in možato govoril, povdarjal avstrijsko stališče in pobijal Kurandove neslane fraze o Čehih, pan-slavizmu itd. (tudi njegov govor prinesemo ves). — Poljaki so govorili proti adresi, al tako, da še zmiraj ne vemo, pri čem da smo ž njimi. Zbornice predsednik pl. Kaisersfeld je med nemškimi poslanci zvonec nosil; silil se je v duhu sprave govoriti, al kazalo se je povsod, da Nemec ne more biti drugač kakor da bi gospodoval; „non possumus" je kukal iz vseh njegovih besed. Da je armadni liferant Skene se napenjal za nepremenjeno ustavo, vsak lahko razume. — Dobro pa je delo srcu slišati dva Nemca, ki sta navdušena govorila za pravico nenemških narodov in za spremembo ustave; ta dva častitljiva Nemca sta profesor Greuter in grof D ur k h ei m; govora ob6h sta zlatega denarja vredna, zato tudi iz njunih govorov prinesemo drugi pot poglavitne točke. Greuterju je velika moč besede dana, naj govori resno ali pikantno; kaj izvrstno 1*6 šibal ono „ustavovernost", s ktero se v eno mer ba-lajo „liberalci" — „naj lije dež ali je lepo vreme, zmiraj ste ustavoverci, ker je ta ustava voda na vaš mlin!" jim je rekel. — Govoril je tudi poslanec Orne proti adresi; njegov govor nam pa še ni znan, tedaj ga prihodnje priobčimo. — Največo pozornost pa je izbudil govor Beustov; vse se je vstopilo krog njega ko je začel govoriti, in poslušalo ga verno. Govor njegov se je glasil kakor upravičenje zatoženca, kajti vsi časniki Giskrove stranke ga že dolgo napadajo, da se drži manjščine ministerske stranke in da dandanes ni več to, kar je bil pred dvema letoma. Zagovarjal je tedaj svoje delovanje in rekel, da mu je sprava vseh narodov zmirom bila pri srcu in da mu bode tudi vpri-hodnje, — da bode sicer glasoval za načrtano adreso, vendar pa da bo v specijalni debati kazal, kje da ž njo ni edinih misli. Levici (večini) njegov govor ni bil všeč, desna stran (manjščina) pa mu je večkrat klicala dobro! Z njegovim govorom se je situacija mi-nisterska spet nekako predrugačila, in že današnji časniki govorijo, da je spet raz por pri petorici mini-sterski, češ, da Herbst in Hasner vlečeta na drugo stran, Giskra, Brestel in Plener pa na drugo, ki se bliža Beustovim mislim. Zato Plenerju ni še obveljalo sestaviti novega ministerstva in da seje sestava tega izročila Kaisersfeldu, o kterem se govori, da bode ministerstva predsednik, poleg tega pa minister kmetijstva. — Vidi se iz vsega, da so stvari še zel6 zmešane, in da bi dober Avstrijanec moral želeti, naj »gospodje Nemci" dobijo krmilo ministersko v roke, da se do do brega prepričajo in ž njimi vsi nemškutarji, da so resnične besede cesarjeve, ko je rekel, da tako ne gre naprej! — Razglasilo se bo še marsikaj v specijalni debati, ki bode gotovo več časa trajala, da pride adresa do konca. Ako se sprejme zoper voljo in proteste manjščine adresa po volji večine, ne ostaja uni druzega kot -— slov6 dati državnemu zboru. — 20. dne t. m. so državni poslanci poljski napravili obed na čast bivšemu ministru Potockemu; bili so pričujoči tudi poljski udje gosposke zbornice. Na-pitnico njemu na pozdrav je odzdravil grof Potočki tako-le: Ostal sem v ministerstvu tako dolgo, dokler sem upal, da morem braniti korist države in dežele. Ko pa sem se prepričal, da sedanje ministerstvo odbija potolaženje narodov in da po takem ravnanji sprava ni mogoča, sem zapustil sedež v svetovalstvu cesarjevem. Da bi bil še dalje minister ostal, bilo bi to toliko, kot odgovornost na-se jemati za sistemo, ktera utegne v propad pahniti državo. Stopivši iz ministerstva se nikdar ne bom izneveril geslu svojemu: „zmerno in to-iažljivo". Iz Dalmacije 17. jan. — General Rodič in baron Fluk popravljata hude pregreške, ki jih je prejšnja deželna vlada storila v Dalmaciji; mnogo poštenih uradnikov, ki so bili za to, ker niso tulili z laškimi volkovi, iz službe djani, sta v Kotru in druzih mestih zopet v službo djala, mnogo Lapenavcev pa sta iz službe odpravila. Iz Rima — se je 16. dan t. m. pisalo v Zagreb, da tudi to je gola laž, da sta dva silna berača neki večer napadla preuzvišenega škofa Strossmajera. „Nje-govi preuzvišenosti — stoji v tem pismu — dohaja v večnem Rimu od vseh strani le živo priznanje njegovega apostolskega postopanja". Moč in resnica njegovih govorov je pridobila blagemu škofu toliko slavo, da sega po vsej Evropi in še čez meje njene.