257. številka. Ljubljana, v sredo 10. novembra 1897. XXX. leto Izhaja vsak dan »»^t-r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetima za avstro-ogerske dežela za vse leto 15 irle se od fitiristcpne petit-vrbte po ti kr., će »e oznanilo jedenkmt tiska, po 5 ki*., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiui naj se izvole fiankovati. — Rokopisi se ne vručnjo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu št. 12. Op ravni fitvu naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne btvari. Telolou Nt. 84. Diference mej nemškimi klerikalci. rQ_ Na hunajn, 9. novembra. Tirolski baron Dipaali je destruktiven element prve vrsta. Tadi ožji njegovi somišljeniki g* ne ljubijo, dasi morajo spoštovati njegovo rsdko poli tično nadarjenost, v vssb dragib parlamentarnih krogih pa nživa baron Dipaali najpopolnejše antipatije, saj js notoričen in nevaren spletkar. Ze v nekdanjem HohenvvtrtoTem klubu je baron Dipaali prem nogo k rat prouzrcčil ma.bue krise. Vedno je bil pripravljen, da izstopi iz klabs, vedno je hotel terorizovati vse v kloba zdražsae stranke in tadi sedaj se ni poboljšal, dasi je eedaaji kla b nemške katoliške Ijad-ike stranke jednotnejši, kak >r je bil šareni klab H jhenvvdrtov. Dipaali je v/ svoji stranki in zajedno v par lamentarni veČini prav brez potrebe proazročil krizo, katera traja £e ve5 tednov in katere konec bi mogla biti celo zmaga obstrakcije nad večino in ■ad vlado. Kaki nagibi so vodili Dipanlija, ko se js odločil, ■avratno naskočiti parlamentarno večino in )*■ j podstaviti nogo, to danes de ni zadosti pojasnjeno. Ni-cijoralno gibanje mej Nsmci je res spravilo Dipaa« lijevo stranko v neugoden položaj, ali da bi to bil pravi nzrok Dipaalijevitn spletkam proti desnici, to ni verjetno, naroki morajo biti dragi, in morda se približujejo resnici se najbolj tisti, kateri menijo, da si domišlja Dipaali, da izpodrine Badenija in da spravi na krmifo nemško liberalno klerikalno miaisterstvo, v/ katerem bi on igral prvo alogo. Dipaali je pri dveh prilikah pokazal, da resno upa sa to, da raižene desnico, dasi se je tazdru-žila na podlagi programi, kateri zagovarjajo tadi klerikalci in kateri so že opetovano primali — v teoriji. Prva prilika je bila dana vsleJ odstopa njegovega pobratima Kathreina. D piali se je s vso Bilo aprl prizadevanja desnice, spraviti na p red se d nisko mesto člana njegove stranke, češ, da bi bila izvolitev klerikalnega predsednika dokas solidar nosti Dipaalijeve stranke z desnico, Česar pa Dipaali ne pasti veljati, saj je vse njegovo delovanje naperjeno na razrasenje solidarnosti. Drogo priliko, da pcaiiiii ra^gnati dssa'ci, mu je dal predlog, nsj s-* obtoži mtnsterttrd radi jezikovnih naredb. Dipsuli mi«?fi pri tej priliki predlagati motiviran prestop na dnevni red, toda motivacija ima proti jez kovnim uaredbam in proti vladi naperjeno ost, veled česar jo odločno odklanjajo tako Čehi kakor P< j »ii in tadi Slovenci ne morejo zanjo glase vat*, ker v svojem bi v vu negira je likovno ravnopravnost. Dipaalijtivo statista tako gleda izvolitve pred ««• c ruta kakor gTede jezikovne naredbe zassore ime'i važnih posledic za ves parlamentarni položai. Če zm»ga D.pauli s svojim predlogom glede jezikovnih naredb je desnica razgaana in nima več večine v parlamenta Nemška klerikalna stranka se dobro zavod, pomena Dipaolijevega po topanja in če delnica vzlic D paulijevim spletkam u.. i, da pr.padj pri ]'i (>i];'t. glasovanja Dipaulijev co'.viraui pred log, se naslanja njeno upan e na ces glasje, katero je zavladalo v nemftki klerikalne stranki glede razmerja mej njo in desnico. Nemška klerikalna stranka se nikakor re strinja z vb-m, kar snoje in kuja baron Ibpau'i, in prav labko je rrogoe, da pride celo do razpera Večina klobovih th »o - o' .tavzetua za to, da bi D paulijev tekmec, dr. Ebenhocb prevzel predsedstvo poslanske zbernice in vtčioa Članov se tadi odločno ostavlja ločitvi stranke od desnica in zsgovarja najtesnejšo zveio ž nje. V klubu so se zadnji čas primerile v tej stvari prav rezke n ostre debite, pri katerih se je pokazala nezadovoljnost zlasti štajerskih in gorenjeavatr jskh poslancev z D pav.-lijevitai naklepi, in desnica računa prav resso, da se klub razdeli vsaj pri glasovanja o Dipaalijevem predlogu in da posti večina kiabovih članov pri tej priliki svojega voditelja na cedila. Obstoječe stvarno nasprotje mej nemškimi k'e-rikalci pi ostrojejo še osebna na-orotstra, zlasti na-Bprostvo mej D paalijem in dr. Ebenhochom. Ako se je ohrani!o doslej v klabu soglasje, je bila tentu vzrok samo popnitnost večine klubovih članov, kateri so cdaehovali tn popuščali, da s« preprečijo razpori, dasi jim Dipaulijeva taktika ni bila všeč. Danes j« položaj £e tak, da je većina nemških klerikalcev '.ripra-.ljoaa, zmuatiti Dipnu ij če na d hjžo porazu u! • i i z desnico, dočim zatrjuje Dipauti. da Hvnjf-g« predloga ne premeni in da td njega ns cdo ra;por in da D psuli, večnoneza-dovoljci ZJling-r in Š? nekateri drugi intimni pri* j ettflji t d • h i:btopijo iz klnha n»m£kih klerike.cev in h- približajo obetrakc joniston?, dočim se klerikalni k ub pod vodstvom dr. Kb^nbocba kar najtesneje ol 1 ns desnice. V TJllblJtlirl, 10. novembra. Slovanska zveza u imeli — Uko poroda včerajšnja „Politi k" — tejo, v kat r. se je to iivabni debati sklenilo, da Jugoslovanom ni možno gostovati za nagodbeai proiizonj, ako se ns izpolnijo jag.'slovanste nnjnajnejše zahteve. Taka zahteva j« tudi odstranitev deželnega predsednika barona Scbmidta Zab;ercwa na Koroškem. N. to je Jawcrski sklical iakoj sejo izvrševalnegn cdbcrs desnice, pri kateri so s« vnovič pregledale z htave S'ovfncev in Hrvitov ter se soglasno odobri-;. Ji.w reVi je previel uzlog. te zahteve Bidenija izr : >ti ter ratitevbti nagel odgovor. Avstrijski provizorij in Ogri. Izjavi »v-strjafee^a ficančn-ga miristra Bilinskega, da boce v'ada nagoubeni provizer-j, če treba, uveljaviti s § 14., se Umi odločno upir»jo. Kvbor znano more Ogerska vek d § 25. cgerekega nagodbenega zakona iz let. 1667 t topiti le s kocstitncjonalnini zasto-pcm Avi.tri]o. torej le z državnim zborom glede BVuppih rain_er v dot kr. »Budapester Korrespon-de: z", v Izlilo ogerske vlade ne upira vsled tega iajavi i>. m-.Le.va ter se čud', da more finančni minister sploh govoriti o § 14. Zdi se, kakor da je hot- 3 Bili neki opozicijo le zastrašiti in sedaj ga blamira s Rvojimi peduč li og^nla vlada. Vse kaže, da je zišio »in.s'erstvo v zagato, iz katere jo reši morda le demisije. Raznrese stoje cauareč tako: avstrij tka v'a^a hoČ3 ustavo odstraniti, cg^rska vlada pa te^a ne dovcir, sicer ns sklene mkake nagodbe, LIST K K. Razstava Vereščaginovih slik. n. Vasilij Verefičagin je kot pled svojih zgodovin-•k b Stadij priobčil knj go: „N a p o 1 6 o n I.e r en Rnssie". Izpiski is nje so namesto opisa slik pridejani kataloga. Dasi nam le neposredno razlagajo slike, so vender, poleg historične veljave, znameniti, saj je amiteik sam najboljši razlagalec svo jega dala. Zato jih, seveda le v kolikor se nanašajo na slike same, navajam doslovno. Oglejmo si torej najpreje kakšne prizore je vf odobtl umetnik v svojem cikla: Napoleon I. v Kuh ji! — ,Pred Moskvo, v pričakovanja bojarskega od • poslsnatva". — „S dnee se je svetlo lesketalo na strehah in zvonikih neizmernega mesta. Bilo je ob 2. nri popoludne, ko je dospela francoska patrulja jezdecev na brib „Poklonnaja" in vznenadena kričala : ,M c a k v a , Moskva!1 Tedaj je prijahs1 Napoleon in strmeč obstal..... maršali so sa približali cesarju, h< mu poklonili in čestitali ... A kfi alu se je polastil cesarja velik nemir; uobs-cegs bejerskega odposlacstva Mcskve ni bilo videti, da bi mn predal mestne kljute Končno je izvedff, da so prebivalci ostavili mesto ... ne vernjoč v to, še vedno epa, da ga kakoršnikoli odposlanci rešjo iz tega neljubega položaja pred armado, pred E? ropo, pred samim s«boj." — Ta hip je umetnik upodobil. Slika kaže Napoleona stoječega na hr.ba pred Moskvo v sivem plaeča, s hrbtom proti opa-zovi. Il u, iročega tja na mesfo v daljavi. Maršali so se (na levi strani slike) nekoliko oddaljili od cesarja. 1'.borna je tebnika, s katero nam je umetnik na slikal prah, katerega veter nosi preko cssarj*, da nam zakriva in le v obrisih Važe dolenji del nje gove postave, tako da se iz te megle dviga jasno in razločno le gorenji del života v sivem plad'n. ,V Uspenski katedrali." — Po svedočbi vseh piscev so Francozi raske cerkve ropali in jih uporabljali kakor hleve. Vereščsgin nam je predočil v stolici pred oltarjem privezana konja in vojaka, po-birajo':ega dragocenosti s svetniško podebe. Posebno skrb je obračal na plastičnost, s katero je naslikal bogati cerkveni nakit. BV Kramlja požar." — V noči ei ogleduje Napo:eon v muršaleki un lormi požar Moskve. Nebo je porudečeao in plastmi bv gajo od vseh strani proti Kremlju kjer se je o^*r capt»n>! Srro z:6 piedcu, njegov obraz razodeva jaeno, da sa ne četi zrrsgovtJcB. Tudi za njim zbrane vojskovodje na-ni- ; * akib in groza. .O^ecj in požsi* (orala podob*). „Meršal Dtvoust v čadorsk«:-m samostana". — »I Vi v. i.h' je imel svoj glbvni stan v noredeviškam ssmc8t»nn; kadar pa je došel v Kremlj, je ostal v čuiarakem samoetanu, kjer so vrgli oltar ven in na njegove mesto postavili postelj. I).a prostaka prvega kora sta stala ob straneh .carskih vrat' na straži". ,V pričakovanju miru". Pod tem naslovom nam je podsl umetnik kr»suo doprsno pedobo Napoleonovo v aelsni vojaški sukn.i, odičeni z redovi. Desaico si je na prs h vtaknil mej suknjo, levico pa je položil na brbet. Glavo ima nagn;eao, kakor v skrbeh in premišljevanju, se .-. a li posreči doseči mir, ati pa se naj še nadaljujejo mo.fje in groze vitosti voiae. Slika je izgotovijena z največjo skrb-Ijivcstjp, a obraz, misli in čustva na obraza Napoleona pogođen« izredno mojbt'trsko. .Tako je Čakal in ć-akći v muCn. neg j t. o (s i na odgovor cara Aleksandra . „Vrnitev in peirovake palače." — N^pcdeon jaha štedi s»ojih generalov pa g rsfiem mesta, kajti d<-ž ni mt gel povsem as tre ti požar:. .Povsod so v taborišča gorele groinadu d*»; krog teb, na mokii ehmi, katera je bila aaSčittna z o tami s.r baci nego postane saraos'ojna. V hu lih škr'po'h je torij c ilitvanijs. Tj je izposnal tadi finančai miniatur B lin .ki ter je v včerajšnji seji svoje besede glada nag d-benaga provizorija b;e skup ne, takozvana „R lndoeutacbe Oitsau" u* I) naja pravi, da je oča čl-nka v ,H .mbargs;: N-.ch richea", ki so čitale avstrijskim obilrakci; ciito .i pLŠteas lev.te, Beia ehrloser Scbacke", negov članek pa , ius K.» h.-t&ia-is vc Iks »enaheriac^er G^ionung" in vnisdsxtift}htigex Hcchvsrrath am deatsch n Volke". Dotični čl* .A pa je provzreč I, kar ve in po v j vse avstrijsko Časopise, bivši kancolar knez B s narek. Radovedni smo. se L pojde izdajalec kn z B imsrok v redakcijo \Volfa opravičic ter proait o lp .^uM U j I 1 Drevfus ostane obsojen. V vČtrajinem mi-n'sterjk*m sveta .sta izjavila ra»oisuraa pr ussdn.k Me in* ia vrjni minister Bllot, da ostane scdb.i ntapremenjena, kal nima pravca.dni minister si-kak h novih dokazov in dejetav, ki bi ateoioljila novo pre »kovanje. Angleži in Francozi so si v zahr.Jni Afriki v laseh. .Times" poroča, da odreka Anglija F.a-c>*om v^ko oravico probrati v notranj-Sfe z.hodne Af tka ter pcši'jati kake ei^ptd cij-j. S Ctlo vrsto pogodb podpirajo AngU>Ži svojo iabtevc, da obrani Aug ,,a neoarejani protektorat nad oa-dotnioai kraji. No, Francosi -e za stara piama bore c. alc menijo. Dopisi Iz /iro\. 6 novenbra. Težko smo pričakovali idiodilnega d seva, ki naj bi dokazal, jeli Žiro?uka dolina in okolca še spita sponje prav.č re«a, 7ag rjena i talarj^m „miru io sprave". Ko je namoči oa:» volitev, vide) m že na vse zgodaj „go eped"* * z opne« in — pr jate'jskem pogovora 8 priprostim kmeticam, kojega pozneje ns bodo po girdali diugč^ kakor takrat, ko j m prineso — biro. Ko so se možje približali vo-i*ću, razdvojili •o jih ,gospodje" kakor ko:'e ia ovce in šli mej svoje pristaša z navluisv.1 lini zatrjevanji, da je z naga njibova. Z» pr?|e so nar čili g žaotnu, naj dobro pregeia n-os , ki v .di ia klerikalnog* tabora v nagega, da ee bode podrl pod t »ko maoiico mož in so celo v svei i si zmage mm pes rv i'i vo-Mcov, ker ■ j ti imeli o u prn — m do! Ni, molje so Sv- zanašal, da trni po ne m.h >ve agticije ne (stanejo brezv^peSne Naš g. Jakob ji etrgal nedvomno več p rov p dpiato*, ko je ho lee po B e; mci ia po Kur tih meada iskal spretnih — taro kmtov. Ooiodil )e vkrnite m igra zdela se ma ■e ž-i d.iblj**oa. Ni *ol<4čs prijel je v nski sveti jesi, čaš. B'.'dai V»m pokažem i Ker |e hil giso. J k.>b i na vol Sča le preivadt, da nabiraio revnej« Ijadje trtko *vfc»ne Bv»h e". Ia tndi novega upravitelja je ir.'cd« p^alal šk< f — no ^ejat mri m uprave, kajti ta program no g upodje v talirju že zda^na) vgre-šli, — tamveo tosial ga je uabirat — ,v-th5ev*. Ia rt s, videl ga nisi prej in ga ne bod>š slej — i. -j*! čevljar je šseda, — da bi bil „rniroljnbni" ^o^pod tuao marljiv v b -k v-.nji pr prostih kuir-rov. Ni — n vož je nabr.l le — „vahč*>vM ! Ker j« fa „g si d' preelaboten. podpir«U sta ga pci t* m ' .'»Mil u ii".:i de!fi še d/a iroapodka — Po d bnik^v Jdnez in g J ko"> i • Žirov in ma po-m igala nos ri pretežao brm K tj 80 pomagali njegovi , ■■ ,1 ' r', smo vileli In p:ipoioJal se je BM ž tu ji z lece tako top o zanje, da nisi mogel drugače, nego potim ti nad' l . ko cvsei vabi. In pravil je gospod i lece, da š?i^a do vasi vse po'oo p gaboaos^ib afctuvic, ki prete p gubo! Ia resnico je govoril — eamD v toliko, da so bili le trije taki Orni tički, ki eo švigali po prej mirni vest. Natve4» km^to-s, da sj 'i u „guadl pv.b go-'p i Vi; • o š»cf p ee^ao toplo priporo ajo za te volt*e! O te iroaijtl Ia po maši, ko ni b Io prooovedi, obroil ?e je po dokončani slaibi božji pred sltaTJein do ovojih ovčic *» pou^žao pr :š ;jo, nij ma pomagajo ia zadrege. P; ' , g :p. npravitelja. j« li naj ss p id alfarjv:03, ko je d.koncil sla'bo b ž o, c'jn!A samo v račun politi In h agitacj? N ti lica ni mesto ?a to — tem manj pa altar. To )* pifi naj rove,3e na polja er-d-ste/ kat hškd ag taci/d! N:, to je jndiao dobro, J le mož pr ..j s'&bg)7ornik ia d« sam ce ve. kaj hoče povedati s pstšrat p j navijan m stavkom. Bklioal je b;l baje tadi z ■} ] • nedeljo prtd volitvijj shod v tamošnjo šolo. Kar :« bila pa šo'a s'učajoo zaprta, je ta apcstelj -fri io sprave i r «d šolo razlagal otrokom in par bas tom, ki so ravno mimo šli, keliko bodo manje pla — v.-Ji potem davks, peteoa pa govoričil o cesoh vedah, o c gaalb| o gledališka, o posojilnicah in Bog zna o eem vse. No — kmetje ga itak niso raanmali m menimo, da i sam ni vedel, kaj je prav za prav nameraval poredati. Iv r corkev ni pri. ornog ia, izd tlo je pač romanje od hiša do hiše. Po dva do trikrat je priletel k jedat>ma Lee u To je bilo sUdkunje! Krt vestna instraktori-* st* ma stala ob strani Podi bDikov J .ne; in g. Jakob. 01 zore do mraka so romali ve .k po svojem revirja — od mraka do dne pa spati niso mogli vslad prevelikih siažosnih sirbij V Indija * je bil lov še precej uspešen, ker jv „c^oapod" dejal, da bo kar no „te'e^rafa* šel iz L nlin če ne pojdejo volit. Ta strah! Kaj? Ia res je prikima'a deseterica km«tov v /iri k< t vestne spremstvo svoj^eca „gospoda". Nekaj pa jih je ostalo tadi zavednih in so vi Mi po svojom lastnem prepričaajn in ne vil poti vremena, so polegali vojaki ; častniki, umazani in od dima začrae'i, eo sedeli na stolih ali z dragocenimi preprogami prevlečenih divamh. Zavijali so si nge v kežuhe in v cr.jentalske šale, ter jedli iz srabrnib skled črno, s pepelom nazsešano jobo iz konjskega Bata. V mesta je bi'o le sem ter tja nekaj nepoškodo7aaih hiš, in povsod je bil zrak napolnjen z vrolim požsrniu duh'm, ki je prihajal is mnogih kadečib se pedrtin". Vojaki razuih korov so se mej sabo polili za plea ter ee niso pokorili 870J m r.apovednikom Ntjveč vojakov je bilo pijanih. BV G^rodcji — naprej ali nazaj?' — Cavši o nakanah ruska armaJe, „se je Napoleon vrnil v kmetsko izbo v va/i; Gorcduja, ž njim Murat, princ l^ugen, B^rtier, D^vonat in B»ssi.Tako so se zbrali v ti mali temni, umarani izbi jeden cesar, dva kralja, nekcllko vejvod ia maršalov, da odlo-či,o anodo velike armade in ž njo unudo vse Evrope. — Sredi sjbe na klopi js sedel filarat, poleg njega so Stali mešali. V kota pri mizi, pud svetniško po-d .bo \i bedel Napoiecn, glavo z rokama podpirajoč in prizadevajoč si, dj zkkri;e pred rp.zjvalci grozno vzburjt-ncat in ni.odJočJojt, ki oo mu je Čitala ca 0 jratu." „Na stapi, — siabe vesti iz F>aooije". — „(mlavni stan je bil za ta dan poleg poštas postaje, in cesar se je nastanil v mali, z zid.m ohdani vaški cerkvi. Vojna postelj s toaletnimi pripravami se je slabo ujemala z okrasjem stare cerkve, s pozlače nimi alovanikimi ornamenti... Nobroj najnib listin, ki so ležale na mizi, čakal je cesarjevega pregleda in odločitve, a Napoleon je eedol nepremično in držal krčevito v r k h polo eatif^te, globoko utopljen v težke misli". aNa veliki cesti. — Umikanje in beg". — Največja slika cikla kaže nam Napoleona bežečega sredi generalov po zasneženi veliki časti. ,Na odmora. — Odmor na bega ■ „Večkrat je naBtal po noči divji snežen vihar, tedaj so sa-deli počivajoči tesno drog pri dragem, in žvižganje in tulecje viharja ni moglo preglasiti stokanja, ibtenja in tarnanja, ki bo je čulo iz množice zmr-zuJGČih častnikov, generalov in vojakov raake vrste". — Kra>:na siku! V bar zaniha sneg visoko pod nebo, pokriva ob jarka sedele vjjaike kakor v meglo, ob cesti pa tiči v snega polomljen vez, spričajoč o u.-o- .„i bega earsčua vojske. F. G—I. .gospodovih" gro len j in pritiska I wo'jeaih ja bilo vseh ns?m nacž nirodae stranke s 40 gasovi večine. Zavedne Z n pa so ookaiale, d« ne velja več samo tnto kar akažejo tgnpid*. Kiraktenstičio za klerikalno straako je cadi ta, d i no ni večer, ko eo se vračali narolai volilci d i na, le ta napadli ia jim or-vmli celo voz. To, to, gospodje, jemljiti v postav in pretrrsjjte a l«csf Tj dejanje semo oa sebi že kaže, s kekioei Ijadmi, rekš), s kako naebražeoimi Ae de'aje kUrikalaa stranka v nas! Slava jim! Ia goipodaoa postaja tadi pri nas že vroče, ko vidijo, da se jim poitsvija po roba njihova jedina pomoč — slovenski kmst, kojega so doshj izkoriščal: v svoje nmeie, kijema hj 1; ilV\ tlačili le v tirno, da bi saaai tem laSje v la i pletli svoje spietke. A tndi žirorski k net se za-v-dk in ne bode več m*sliU le dahovšoisa z\aj, temveč je sam prodrl do loči sposnaaja in prepri-r taj;i ; vstsl je sam. a vstal ja ;at in Čil, da je .gospodov" strah. O/rgsl je izpred očij mrežo,—in izpregledal in vidni, da ni vsa zlati, kar bo sveti. Dnevne vesti. V L j a b I; s n i, 10. novembra. — (Imenovanje ) Pii-ttav fioančne prokara-tare, gosp. Kal Guttmann, je imenovan admt-ii s rac j .k'm tajnikom c. kr. ravnateljstva domen v G jrioi. — („Narodni dom".) Vponedeljek dae dae 8. novembra vršd se je občni zbor »Narodnega doma" pri pičli udeležbi delničarjev. Iz poročila tajuikovega, kateremu je občni sbor vot r 1 iskreno zahvalo za ojegivo trnioljabivo delovanje, /a videli so d -1 ni carji, da je odbor za dovištev „Ntroinega doma" tekom teg« leta še mars kaj nredil. N »pra-v U sa je pjdsidana mrežua ograja, kaiero je lično izdtlal tuka,š iji obrtnik, gospod Ž a b k a r , popravila so se v posljpju, osobito v ve iki dvorani, pcec-j znata-- p A olba vs'ed dražega potresa. Mastni magistrat daroval jj iz m^staaga vnta bezeg za živo mej 3, vd48 nasadili se bodo jaiori, pred glavnim nhodom pa se priče, o prihodnjo pom'ad majhni nuoadi. To do boda iz/ršl ua it tu vrtnar gospod Heinitz, ki pri vsaki priliki rad pumjga ,Na« tudauma doma*. Trebi bode prihodnje leto urediti vrt, razširiti električno razsvetljavo, nakupiti m ze in stole, šs Ltoša^o z no p t zgraditi amerikanako ledenico, katero krJmir naobhoiao potrebaje. Kar bodo t r>j „N.rudu dom" imal ša mnogo stroškov, predao bode popolaoma dog^tovljsn, moral je odbor v dragic najeti vačje posojili, da poplača še razae tirjatve obrtnikov. Naj bi tadaj slovanski ro* jaki spominjali ss aNiro inoga d > jii ", — a središči slovenskih pokrajin, v katerem je našla ve-lika večina naroda h društev ljubljanskih zavetja. Daaes je ondi nastanjsnih 10 narodnih društev, r-.ian tegi pa js v hiši tadi C*fš .eitarrant, kateri naj bode slovanskemu obiinst/n toplo priporočen. K. r so dosihma! Raančae razmsre „ Narodnega doma" še neugodna, bode apelirati pri vsaki priliki na po* žrtvovalnost slovenskega ob -inat/a. Bil je torsj kaj umeatan predlog cea. svataika gospoda Marmka, naj ona društva, ki imajo v „Narodaem doma" svoje krasne prostore, p; r .uV* vsako leto vsaj j idno veselico brez veiic h stroškov na koriat »Narodnega doma". Da bodo morali delničarji žrtvovati obresti v korist »Nirodnega doma", je amevno in sa boda odbor po eklepu občnega zbora gleda tega obrnil na gospode deležaike. V odbor izvoljeni so bili sle« deči gg.: D -•■ vitez III e i w e i b Trsteaiški, predsednik, I i u f i , G o g o I a , Lah, M a 1 1 y , M u r a i k , Pleteršnik, Rohrman, Ferd. S on van, dr. Stare, odborniki in ravnatelj gubic kot zastopnik „Slovenske Matice". — (Repertoir slovenskega gledališča.) V petak sa bode predstavljal interesantni Sader-mannov igrokas sDom". Lansko leto se je bil BSiovanec" radi uprizoritve te igre močno raz-koračil, a povssm n eo pravica no; naj si gospodje ogledajo predstavo, morda bodo potem milejša sodili. — Uitrezaja z raznih stranij izrečenim željam, pela se bode v nadsljo opera .Karmen". Ta opera se na nedeljo ša ni j> da. Z ozirom na to, da se omogoči obisk prei-itave oglašenim No-tranjcem, določil se j« začetek predstave na 7. uro zvečer, tako da ss bodo mogli notranjski obiskovali vrniti že z mešanim vlakom domov. Zajedno opozarjamo, da je to zadaja predstava te opere v tekoči sazoni, ker jo inteadanca vezana, vzaiti notni materijal in kostume. — (Slovensko gledališče.) »Traviata* se je pela siaoči ža tretjič in ja napol ada gledilišče j££(F~ Dalje v prilogi. "^888 skoro povsem. Predstava je bda vzgledna in je ob 6 natvo vse solista (goipč. Š s ■> č i k o v o , g. Baškoviča ia g. No 1 lij a), kakor tali abor od likovalo z najiivshnejšimi izrazi priznanja. — (Nezgoda.) 0m po vmn, da tako svoja vina prodamo svojim Ijadem, in da ne bomo r« ■ tu ca navezani, ki hi se hrupdi, kako nam eni dele" — Bdohrcteu. Naprošeni smo. zahvaliti p g. kramarja po Kranjskem za letešuji obio dohod in prositi jib, aaj bikar ne pohabijo naše dežele; naj pridejo, in dobro bodo f-o.;fr< »žen . Vina je sicer še obilo v de želi! Opustite zveze z ognrsk>mi založniki rn pndito na Prmi.r-ko: brat k bratu! Podoirajmo se na go { spodarskera polju, kisrkoU le mogoče, potem bomo motni (odi na polirštem! — (Posvetovanja sodnih predsednikov) Danes so se v G adci pod predsedstvom vš|*sod nega predsednika Sehmdi sešh sodni predsedniki dr F. Gl chsthal (Gradec), dr. Perko (Celovec) pl. Kočevar (L.ubljana), Gerdešič (Novo mesto), Ule-pitseh (C*lje), Greistorfer (M*rib >r), dr. Zechner (Ljubno) in Nengebaner (kaz, sod. Gradec) na po svetovanje glede novega civilnopravdnega reda. Kot zastopnik ministerstva se je posvetovanja udeležil mia. svet. dr. Pitreich. — (Najdeno truplo.) Pri Brežicah nsšli so Ijale 6 t m. v Savi truplo kacih 60 let starega moža. Ker ie najdeni mrlič ustreljen v srce, se sodi, da se je morda zgodilo kako hadodelstvo in se je v tem ozira začela že preiskava. — (Kdo bo nadškof goriški!) Tajnik po-raško-puljskfga škcf* dr. F.appa je priobčil v čas-mkn BKco del Litorale" izjavo, v kateri pravi, da v Poreču ni nč znano o imenovanju dr. Fiappa goriškim nadškefom. — Čadno je, da ae še zdaj aič gotovega ne ve, kdo postane naslednik pokojnega dr. Zorna. — (Shod na Prošeku) Ob mnogoštevilni udeležbi vriil se je v nedeljo na Prošeku shod poli tičaega diuštva »Hitnost", na katerem je govoril g. dr. G Gregorin o zemljiški knjigi in predlagal naslednjo resolucijo, katera je bila tudi vzpre-jeta: .Javni shod, zbran dne 7. novembra 1897. na Prose kn poživlja slavno vlado, da čim prej predloži deielnemn zboru tržaškemu zakonski načrt za napravo nove zemljiške knjige za Trst in okolico ter zastavi ves svoj upliv in vso svojo moč, da se slednjič ustvari tudi za Trst dotičai dežela i aakon, aličen zakonom dragih kronovin, ki bi torej nikakor ne določal jezika vpisovanj, nego le notranjo uredbo nove aemljiške kjige." — (Razpisano službe) VGorenji vasi v okr. glavarstvu Kranj saeHto poštarja proti slnž beni pogodbi in kavciji 400 gld. in a obvsso stopiti v penaijsko društvo za deželne poštarje Letna plsča 400 gl., nradni pavšal 100 gl. in letni pavšal 800 gld. aa vzdržsnje vsakdan iskega poštnega voza iz Gorenje vasi v Loko in nasaj Prošnje tekom treh tednov na ravnateljstvo v Trstu. — Pri fin. ravnateljstvu v Linbljani dve mesti davčnih adjunktov v XI. čin. razredu v področju fi i tavnataljstva in mesto fin. komisarja v IX. čin. rsaredu eventuvalno mesto h\i. honcipieta v X razreda. Prošnje do 24 t. m. pri predsedstvu c. kr. fin. ravnateljstva aa Kranjsko. — lito tam mesto uradnega sluge a letno plačo 300 gld., starostno dcklado letnih 75 gl. in z nradao obleko. To mesto je namenjeno edsožeatm podastn *om kr*pk'gn adriv-8, ki so zmežai oh h dižeimb jaeikov in zm 4w čitati, pisati in račnniti. Prošnje do du» 24. novembra. * (Umetnostni duh zemlje) „Pr m*thens" poroča, da s » rt ačaujaki Pn pson, Berthe'ot in An i i -croii' eterično »nov. iz katere h i U h ko na redi 'tih, k>-ko-4«n vpj« aponlndi is z«mtj». * (Rudečelase dame ) V Parizu so sedai pole;* se leni a crevl^v modai radeči lasje. Z*fo j* vid-h sedaj na iz >rebajališčtb nijeleganfnej4o g -s iode veliko zlatolask in rud 'ras* s kinežan frizuro * (Katerih žensk se največ omoži?) N ca Šks 'pin-io'a h 11 * r ■ k 4 \n doguti-. d« -ie ie na Neonskem t-It. in . In iti treh : t p< m ž !■> največ igralk, pevk m javnih plena! k, tek j za temi pride,o kuharic*, sobarice in pestunj«, ca temi žurnalistke in stenograf k e, putem knjigovodkinje, končno p . Uditeliioe • o guvernante. * (30 let v gozdu ) V gozdu „0 t o 1 i n a c" blizu N Srara j« umrl uelavao čada* kateri je prohil 30 let pod nekim drevesom. Nekdaj ]■■ bil oženjen, * i?gab I ženo in otnkn n tO g-* je r*k » žalo-filo, da jo sklonil k it puščava k živeti. «)•■»!• i ee je v srajco in b'ače vz*l s^boj pip) fer seknco in je odpoto«a! v gczl. Kadar mu jo nedostajalo wnh<* in V 'baka, je še' v bližajo vhs. kjer si je potrehno prib^račil. Ii t»ko je živel m»] prijazmrvi Šivalim| do svojega 70 leta Koje umrl g* ie dal grof Khrjn-' I5 ■ /.i pod istim dreveiom pokopati, kjer je ž vel 30 lat Književnost. — .Slovanski Svet* pr«oaA» v flr. 14 tole vsebino: N aa ih^j« ooatrakol e Slovanom ia dr-iavl. — S"vraski g asovi o jszikovo^m vprašanja. — Udava pa n>rodaoutni pr p ri. — Is državnega ■bor:. — J. »«»u ia z -.as — Rnuja in zahodni SI <-van1. (S>»«»h1L>vm Lask0V/t0) — S'»ver*aki di-jski » pnšloi 1 (Spisal Janko Ven ci j i) - Riake dr< btinice. — I) obt n j. — Kružok Irab teljej « u 4*vo ja ysa n . Dn». ju — Psm« is Trst«. — R«zgled po p'fv ns!:em sveta. — Književnost (,l: fu I •-. t>»RB, i. dO__ Telefunična in brzojavna poročila. Dunaj 10. novembra. Začetkom da našnje seje poslanske zbornice je bilo več glasovanj po imenih, in sicer o d<>slovnem objavljen^ dveh peticij v steaogrb flčm m zapisniku in o Schonererjevih zahtevali, naj bodo razprave nekaterih odsekov javne. Potem pa se je zopet primeril velik škandal, kateri je bii prav tako surov, kakor škandal v petek ponoči, v nekaterih ozirih pa še hujši, kakor ta. Krščanski socijalisti in nemški nacijonalci so se obkladali z najgršimi in najpod!e|šimi sredstvi in si grozili s pestmi Zlasti strastni in hrupni prizori so se primerili, ko je Wolf zaklical krščanskim socijalistoia „Zuchthaus partei". Podpredsednik dr. Kramar- je z ener {ličnim postopanjem nandil konec tem prizorom ter pri tej priliki rekel, da se mora ljudstvo samo dvigniti proti prirediteljem parlamentarnih škandalov. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o predlogu, naj se nrni sterstvo obtoži radi jezikovnih naredb Prvi je govoril dr. Paca k, kateri je pojasnil, kako bedaste govorice razširjajo nemški poslanci po Češkem. Tako mu je jako ugleden mož povedal, da bodo morali Nemci pri vseh uradih govoriti češki, a ko ga je Pacak vprašal, kdo mu je to natvezil, je mož rekel, da mu je to povedal neki nemški poslanec. Dalje je Pacak ožigosal „Ostdeutscbe Rundschau", katera je poročala, da se je na Moravskem neki logar ustrelil radi jezikovnih naredb Wolf je za klical: To je blaznost, na kar je Pacak rekel, da ga veseli Wolfovo priznanje, da je „Ostdeutsche Rundschau" blazen list. Pacak govori še. Dunaj 10. novembra. Vprašanje o izvolitvi predsednika poslanske zbornice še vedno ni dognano. Klub nemške katoliške ljudske stranke je imel sejo, na kateri se je posvetovalo o kandidaturi dr. Kbenhocha. Baron D i pa uli so te seje ni udeležil. Seja, kateri je predsedoval dr. Kbenbocb, je bila živahna, naposled se je klub s 14 proti 8 glasom izrekel za kandidatura dr. K l> enim c, ha. Po seji se je dr. Ebenhoch odpeljal v Line. Danes popoludue se je sešla parlamentarna komisija desnice, da to stvar do žene. Dunaj 10. novembra. V včerajšnji seji budgetnega odseku je dr. Barnreither polemi-zoval s finančnega ministra izjavo, da se na- godba uveljavi s pomočjo § 14., ako je ne vzprejme parlament Finančni minister je na to rbztolmačil zadnjo svojo izjavo, če$, da ni mislil reči, da se uveljivi provizorij s pomočjo § 14., ako zakon ne obvelja, ampik da se s § 14. odredi, k*r bo nei/ogibno potrebno, vsled odklonitve nagodbeneg* provizorija. Po daljši razpravi, v katrro s» posegli dr. Menger, Foraier, Wimb6lzel, Erb in Kaiser, je odsek na predlog dr. Stranskega sklenil konec debate. Oglašenih je še 17 govornikor, kateri pridejo vsi na vrsto. Danes zvečer je zopet seja budgetnega odseka. Dunaj 10. novembra Nemški „buršiu so daii|aki so redarje sloma v stran pahnili in zs»*zeli dov znico, kier so bu~no dem nstrovali s „II ch Schonerer", Jloch Wt>lf", kl cali „Nieder mit Badrni", „Noder mit Lueger" in prepevali Bismarckovo pesem m druge prusofi ske pesnni. W o lf se je burše n zahvalil in jih pozval, naj 7akličeji ,11 di AldeutschlandB. Burši so potem kr^n li pred mestno hišo, kj^ 10 pre pevah nWacht am Rheio" in grozilno dngaje svoje palice, kričali „Pereat Lueger-, Nekateri ministri, mej n imi naučni mm ster Gautseh, so na svoje oči videli ta priz >r in se koj sešli z drugimi min stri na p< s - etovanje, kaj ukreuiti proti buršem. Praga 10. novembra. „Narodni Li-styM javljajo, da je poročilo nekaterih listov, da je cesar naprosil koroškega dež. predsed nika barona Sch mi d t Zabierovva, naj ost me še nadalje na svojem mestu, neosnovano, in da odstopi Sc h m i d t - Z a b i er o w že tekom prihodnjih dnij. Carigrad 10. novembra. Grški pooblaščenci so svoji vladi sporočili, da so dosegli pora;'umljenje glede dvanajsterih točk mirovne pogodbe glede štinb, katere pa so n u važnejše, pa se še ni doseglo jedinstvo. Koj po sklepu miru se začno pogajauja mej velesilami in Turčijo glede Krete. Narodno-gospodarske stvari Predavanje dvornega svetnika dra W £xnerja o pariški svetovni razstavi v letu 1900. (Dalje.) Vsaka besedi vzpo od-», kakor je oinsčsn, do* keznje resnost in važnost pedjetja. Po tem vzpo redn gre pri tej razstavi aa pregled vsega, k i, r j >' človeAki rod izumil in storil v preteklem 19. stoletji, gre bo takor«koč ■a natančno preifetJ4, celo pri veliki razstavi v Londona I. 1851, že ssmo zaradi aedosta-janja današnjih ob il ne. Vipnred razstave I. 1900 se razdeli na d*a dni*: v sodoben in v sgudovinski del; zadnji se bo oziral na vse d« godks 19. stoletja, ki so kai upi vali na razvoj člivpArva. Ued telj rac-stav« g. Picard imenuje ta del filozcri o razvoja človeškega roda Na tej razstavi sa bode n pr. prvič v večjem okviru videl po-m«tek o vzgoji in p uku, kakor o com žn h sreditvib za nmetnotti in veda. Skupina 16 b ide po več,em pokazala, kaj da premožnejši bio t; za manj premožatjto, toda se samo v razmerji b gatega k ubogamo, podjetnika k delaven, sm «ak pred vsvm v raameni telesno rasvit-ga proti telesno mani raavitomu. Z*do velikega zanimanja vredna točka vzpornda je nadalje nameravana uredba pariške rarstave, ki bi popolnoma različna od prejšnjo že dolgo no več mtajaioče uredb i drug h razsav Dočim so se nam drugiče v-e smeri oela človuškrga um* ob jtdnem poaazovale, bode zdaj n pr. jed na palača amobjegJs ukapao tekstilno industrijo vseh ndeleženeov te skapine, od tvariae do obleke in teg« ho bode mogla udeležiti Is ona država, ki bo lahko popolnoma ustrezala za to po stavljpn'm zahtevam. Avstnisko Ogerska se bode udeleži'a v 16 skupinah, torej sh bode morala 16crat instalirati f (Dalje prih.) Sa preblv&lo« mest uradnike Itd. Proti tei-kstem prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je nprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni ..MoH-ov 8*idlits-pra*>k", ker opliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen u( nek. Skatljica velja 1 rld. Po postnem po-vsetji razpošilja to zdravilo vsak dan ieknr A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI. Tnrhlanben 9. V lekarnah na deželi je izr. eno zahtevati MOLL-ov preparat, za-cnamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (97—lft) V prejšnjih časih so rabili hrazilijanBki kopaiva-balzMm na Francoskem Dandanes ne rabijo tega več, nego sam.Santal-Mtdy, ki ozdravi kuinosti v 4* urah, dočim so mučili prej bulniki s kopaivo in z raznimi tekočinami po več mesecev. IX. (243 I f> l/borno «l«-in|«* ~*-1] Taniio-Cliiniii tinktura za lase okrepčnje in ohranjuje lasisče in preprečuje izpadanie las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom r»o kr. Jedina salima "(90—44» Itkarna M Leustek, Ljubljana. Resljeva cesta at. I zraven mesarskega mogtn. Telefon »t. C*** v »0IJ11I1110 porabo. Zalivala. Ker se )f veselica cerkniške Ženske podružnica sv. ('•-rila in Metoda 7. t. m. takn sijajno izvifiila, izrekam vsem kateri so kaj zraven pripomogli prisrčno zahvalo! In sicer vsem doftl m častitim gostom, daljnim in bližnjim, i kazali so se kot blagosrčni prijatelji nase pod inž nce ; vsem blagim darovalo m lepih dobitkov. l?og povrni! Zahvaljujem s Vam l>l;it:e gospe, gospodičine in uospodie pevci, veliko ste pripomogli z lepim petjem k dobremu nsoehu. saj V* h ni zadržalo ni slabo vreme, ne daljna pot k vaiam bili ste stanovitni; t'» je znak ljubezni do domovine. — Vam pa preblagi pevc vodja g. Juv nec izrekam posebno najprisrčnejSo zahvalo za vse VsSe nentrudljivo de-lovan e; > aj Vam hode nekoliko v zadostilo, splošna laskava pohvala častitega občinstva o izbumem petju — dovolj znaka, da Vas trud i i bil zaman. Tudi Tebi blago detice, nadcpolna Marjanica in Tvoji bis'ri glavici i/.rekam srčno hvalo! Neu«trasljivo in ginl ivo do sol/, si dekiamovala .Metodova smrt*. Le tako naprej, narod nas Te bode vesel, kajti v Tebi bode zadobil jeden-krut izdatno moč. Igra ,,Mutec" je posebno dobro ugajala in veliko smehu napravila; izurjeni igralci so izvrstno svoje uloge izvrševali. H ala Vam! Tndi Vam blaga gospa Franja de Schiava izrekam srčno zahvalo za Vašo gostoljubnost, iTvrstuo postrežbo iu za ves VaS trud. Toraj še jedenkrat. vs-m, kateri so kai pripomogli Ho dobrega uspeha, da zamore gospa blagajnica družbi sv. ' i rila in Metoda odposlati precejšno svotico, kličem: Prisrčna zahvala!! V imenu odbora: Matilda Sebenikar. Kake k, dne 9. novembri 1897. Iz uiiialnena UM a. lavrftllne »11 ebnekatlvne ilraibe: Jo'efa Chiantta zemljišče v Dol. Planini preloženo dne 11. novembra in II. decembra v Logatcu. Ivana in Katarine Wein8 posestvo v Nemški Loki, cenjeno 15 in 23 gld., dne IS, novembra in 15, decembra v C nomlju. Andreja Kapusa zemljišče v Kamniku, cenjeno 2928 gld., dne 13. novembra in 14 decembra v Kamniiu. Matije Gerbeca zemljišče v U laki, cenjeno H 10 gld., dne 15, novembra in l*. decembra v Orknici Antoua Knafelca posestvo v Zagorji, cenjeno 2350 gld., in Mihaela Lenarčiča posestvo v Parijah, cenjeno 3*160 gld., oba dne 15. novembra in 17. decembra v Ilirski Bistrici Martina Urbanije posestvo v Mozelci, cenjeno 2419 gld., dne 15. novembra in 18. decembra na Br in. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinj« pri igrah in stavah, pri srefanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. I November Čas opazovanja Stanje barometra v mm. F sni paral ura v C Vetrovi Nebo Padarina v mm. v 24 urah 9. 9. zvečer 747-1 —Of) sr. sever jasno 10. 7. zjutraj 747 9 -20 sr. svzh pol ohl. 00 • 2. popol. 74*53 4-6 ar jvzh. pol obl. Sred nt* včerajšnja temperatura 0-8", ia 43 1 pod nar-malom. Močna slana. ZD"U.23.a.jsl£si borza 'in- 10. novembra 1897 Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v sr.-ljm .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°,'0..... Ogersk« zl.ita renta 4°/0....... Ogernka kronska rent« 4°/0..... Avstro-ogerske bančne del.iice .... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . . 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dnš 9 novembra 189i 4°/0 državne srečke iz 1. 18f»4 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 10O gld. Dunava reg. srečke 5°/0 po 10' gld. . . Zemlj obč. avstr. 4"/j0/o zlsb zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljnbliaiibkc srečke......... Budolfove srečke po '0 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 20O gld. . . Tramivav-društ. velj. I7i> gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.......... 109 gld. 102 p 123 „ 101 „ 122 „ 99 . 950 . 352 , 119 n 58 „ 11 m 9 „ 45 n 5 „ 35 kr. 25 „ 90 ; 15 , 90 , 75 I 70 o 85 , 77 . 53'/, n 20 , 66 . 160 gld. — kr. 191 , — „ 12K , 50 v 98 „ 60 n 199 „ — n „ 50 n 24 „ 50 1 162 „ — n 422 , — n 1 . 27»' /4 11 ViZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizki ceni. Jedna gotovi plači naj snem eni tej itn in proviziji : t : : e i ♦ ♦ ♦ tovarn za olektro-tohnlko iftče proti (1725—1) spretnega inženerja katerekoli stroke v kakem mestn na Kranjskem, v Trstn ali v Reki za akvizicijo električnih raz-svetljevalnih in moč prenosilnih naprav v tem okrožji. I'.)' u.il.e naj se pošiljajo z navedbo starosti, poklica in referenc pod: , Electrotechnlk" anonOal ekapedloljl H. Sohalek na Dunajl. t : : : JtPaoodom svojega od-i$ potovanja osem prijate- £ j| t jem in dobrim znancem ,srč/w s žBogoml* % , ,,,, J. V. Jfras/rp. H Mlad trgovski pomočnik se takoj Tspr»ime v speetvijsko trgovino v Ljubljani. (1703-3) Tonudbe pod A. S. 20 „Slov. Narodu". Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 35. Januvarlja 1898 naprej se odda v znkup vrt, kateri se nahaja v varni legi in skorja sredi mesta uri nisi ▼ LJubljani. Gradišče it. 18. Vrt je prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka zidan cve tličnjak in pa zid <*«'ml»rora ■au l4oii|rr«'Nia<*iaa trgu at. IS, I. nadetropje, v 11u JV lil. .1729 — 1) Spreten pisar vešč b^ovenskpga in nemškega jezika v govoru in pisavi, kateri je že opravljal tak posel, želi %'nIo-pltl v m«ii/.I»0 (1733—1) Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". V hiši štev. 33 na Tržaški cesti se odda majhno gritliono stanovanje z dvema skladiščema in velikim dvoriščem tnkoj ali za pozm-j$i icrmni ; eventualno se odda stanovanje ssmo. Povpraša naj ee pri lastniku v Nunskih ulicah štev. 4. (1679—4) e obstoječe iz dveh sob, kuhinje in drvarnice, oilala nc tiakoj. Več se izve na dolenjski cesti It. 4 v gostilni „Pri ribču". (1721—2) Na prodaj je lepo posestvo v prijaznem kraju blizu Ljubljane, pripravno za vsako trgovino ali gostino. Istotam proda se tudi skoro nov kozolec (d pler) s 6 štanti Ku rv pogoji jako ugodni Ponudb-' pod „posestvo" na upravništvo „Slo-venskega Naroda". (1714—2) Naznanilo. Slavnemu p. n. občinstva s tem uljudno naznanjam! da sem otvoril z včerajšnjim dnem staroznano gostilno „pri nemškem vitezu" na Rimski cesti štev. 5 kjer bom točil pristno vinsko kapljo in vedno svele menglsko in Relnlnghausko marčno pivo ter skrbel za dotira in ukusna tjorka in mrzla jedila V abonnement vabim gospode na hrano za opoldne in zvečer. Na razpolaganje imam tudi na novo sezidan, lepo urejen hlev, kjer je prostora za. 30 živinskih glav in prosim voznike, ki bodo ostajali v Ljubljani, da se blagovole zgla-fiati pri meni. (1717—3) V mnogobrojen obisk vabi najuljudneje IVffa.LtiV'Ž I^JfcVlliliJl.T" gostilničar. najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (1263—ll) 1'itno Boravljenje uporablja Htn akoal celo lelo. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. P. i. i.l iviicmu občinstvu uljudno naznaujam, da sem preselil svojo nro/acntco ^ na |Kongresni trg št. 5 poleg Gerberjeve prodajalnice. Zahvaljevaje se za dosedaj mi izkazano za-npaoje, no toplo pripiiročnm za nadaljne naročbo iu zagotovljam solidno iu ceno postrežbo. Z odličnim Bpoliovanjem ctranjo SKraigher (i728-i) krojač oblek za gospode. C. inTtr. državno vojno ministerstvo. ; Oddelek 13., št. 1786 iz leta 1897. Državno vojno ministerstvo namerava v priloženem seznamn I. navedene oblačilne in opravne predmete iz usnja, ki reprezentujejo *L avstrijski indnetriji pridržane kvote normalne potrebščine za I. 181*8., dobivati od mah h obrtni kov. Kot pravilo imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe: 1.) Ponudbe za prevzetje take dajatve smejo ee vložiti 1« od mojstrov, ki stalno bivajo v Avstro-Ogerski in so z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt samostojno izvrševati, in ki dotične predmete izdelujejo faktično v svoji lastni delavnici. Pod pogoji, navedenimi v točki 3. se udeleže labko tudi taki mali obrtniki, ki izdelovanje teh prt dmetov izvršujejo kot domačo industrijo. 2) Vsak tak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve kakor ga je volja bodisi s a m o s t a 1 n o , bodisi kot ud zaveze. V prvem slučaju ima sam vložiti ponudbo, sestavljeno po obrazcu .1. ki je zadej razviden. Mali obrtniki, ki se združijo v jedno zavezo, da dajatev preskrbe, izhero naj si najprej pooblaščenca, od katerega je potem ponudba sestavljena po omenjenem obrazcu s seznamom po njem zast'pamh malih obrtnikov vposlati. Ohrazec za seznam je pod li takisto pni >iett, Ako je pooblaščenec istotako od zaveze čevljarskih mojstrov, kikor tudi od zadruge jermenarskih in drugih mo strov določen kot zastopnik, mora istotako za čevljarske mojstre kakor tudi za drug« mojstre vIjž ti pO jeduo posebno ponudbo s seznamom. Istotako ne smejo biti samostojni mojstri in taki mali obrtniki, ki dotični obrt izvrštiiejo kot domačo indusrtijo, izkazani v je d nem in istem seznamku. Ako so v jedni in isti zavezi mali obrtniki, ki stanujejo v raznih intendančnih okrajih, mora pooblaščenec v za razne inten lance raz deljeno narejenih ponudbah zaznamovati v dotičnem okraju stanujoče zavezoe člane. Na drug« člane zaveze se dotična intendanea n« bo ozirala. 3.) Oblastvena potrdila, katera je doprinesti dobavnim ponud-dnikom o njih opravičenosti (točka 1.) na ponudbah (seznamih), so istotako razvidna iz obrazcev A in B. Na ponudbe (sezname), v katerih ni (tega potrdila, se ne bode oziralo 4) Mah obrtniki, ki pripadajo kaki zavezi kot Članovi, ne smejo tudi bkratu posamezno t.fenrati. Istotako ne sme noben mali obrtnik pripadati dvema ah več zavezam. 5.) Ponudbe, previđene s kolkom 50 kr., naj se vpošljpjo najkasneje do 17. decembra 1807. 1. ob 12 uri opoludne intendanci onega vojaško teritorijal nega področja, v katerem bivajo mali obrtniki (odnosno pooblaščenec zaveze). Te intendance so : intendancija 1. 2. 3 , 8. 9. voja v Krakovu, na Dunaju, v Gradca, „ Pragi, „ Jožefovem voja v P.zemvslu, . Lvovu, , Inomostu, poveljništva v se intendancija 10. . 11. ■ „ „ vojnega Zadru. Na ponudbe, ki prepozno prihajajo, ali če se pošljejo telegraličnim potom, ne bode ozir jemal 6. ) Uzorcev za poskušnjo ni treba pošiljati, niti ni treba jamščine (kavcije polagati. 7. ) Denarna vrednost dajat vene partije za zalaganje sh poganjajoči h obrtnikov h- ima ravnati po broju v razmerju k vpisani v kupni dajatveni količini. Pri obutalu si državno vojno ministerstvo pridržuje — v soglasju z besedilom obrazca ponudbe — določevati vrsto in velikostne razrede obutal, ki jih imajo odd.fi pojedini mah obrtniki (zaveze), in scer pri naročevaniu samem. Lahki čevlji se bodo le takim ponudnikom odkazali kateri v po nudbi specijelno izjavljajo, da tudi te vrste obut * i ■» vzprejoao v dajatev. 8. ) Vrste, ki se imajo dajati, morajo biti izdelane od dotičnih malih obrtnikov, kat«rem se je da|atev mročila, v U 81 n delavnici. Odstop (mesija) dajatve, ki se je komu naročla drugim osebam, bodisi proti plačilu ah brezplačno, ni dovoljen in bi imel za posledico, da se dotične vrste popolnoma izključijo od prevzetja. li j Za orijentovauje o razmerah gleda cen naj služi pridejani seznam II., iz kojega so razvidne cene ki so sedaj veljavne za dobavljalne družbe vojskine. Višje cene kot tu navedene se ne m »rejo nikomur dovoliti. 10.) Oddajalni kraji inoddajalni rok i za naročene vrste nazia-nijo se takrat, ko se bode prisod Ia komu dajatev, t > b o I < raes c i janavarja 1893. 1. Načelno je oddajalno mesto ono monturno zalagališče, ki je najbližje prebivališču dotičnega zalagatelja. Oddajni roki padejo v Čas od 1 maja do 31 julija 1898. leta. Da sh oddajanje kolikor možno olajša, ustanovila se bodo, ako bi kazalo, za tn.i!• • obrtnike iz krajev, ki so posebno oddaljeni od m jnturaega zalaga-lišča, bliže ležeča prevzemališča. 1 1 ) Vse vrste, ki sa imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti materijala, kakor glede oblike dimenzij, teže in konfekcije popolnoma odgovarjati e ranč ne m uzorcem, ki leže pri monturnih upravnih zavodih. Ti uzorci z opisom in črt^žem in k obutalom tudi pnkrojevalne patrone so vsakomur na vpogled pri monturnih zalagahščih šr. 1 v Brnu, Št. 3 v Gradcu in 3t. 4 v Kaisnr Kbersdoifu oziroma se labko od tam naroče proti plačilu. Glede trstenin« (Rohrplattenstoff) za telečake in ža nabojnjače iz teletine se opozarja specijelno na dotično opazko v seznamu I, Čevljarski mojstri jedaega kraja, ki ee hočejo natančneje informirati o izgo-tavljanji vojaških obuval pouzorcih, lahko iz svoje srede jedaega mojstra odpošljejo v bljižnje monturno zalsgal šče, ki mu bode dalodotične potrHbne informacije. 12) Doveljeno ja posluževati se strojev. V vsakem slučaju p* morajo biti obuvali vseskozi šivana. Zi šivanje se smejo vporabljati samo stroji s prednjim šivom ^Kettaustich). ne pa tudi taki z Badnjim šiv >m (Steppstich). 13. ) Glede vizitacije oddanih obutal se opomni, da se najpreje notranja kakovost preiskuje na ta oačin, da razpara jeden odstotek (najmanj jeden tiar) vsake oddajalne partije častnik, ki jo bode prevzel. Če se ni pri tej prniskavi kaj pomanjkljivega pokazalo, preiskovala se bode vsa partija, ne da se bi dalje paralo. Če bi pa bilo kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje k ikovosti, iz čes*r bi brezd omno sledilo, da obuvala ne odgovarjajo vsem prop som potem se takoj vsa partija smatra za izmeček in se odkloni. Če bi pri prvi preiskavi bilo kakega dvoma, da li odgovarjajo preiskovana obivala uzorcem, preiskovalo sh bode dvojno evetuvelno trojno odstotno število (najmanj |>a dva ali tri pare čevljev). Čh ni nikakih pomislekov proti vzprejetju, se razparani komadi ni era-rične st*ošLe zopet poprtvijo Inačo se ti komadi razparani, kakor so, vrnejo zalagatelju, kateremu potem ne pnstoja pravica do odškodnine. Vojaška in jahalna oprava pregledovala se bodu vsak k un-td posebs. 14. ) Onn vrste, gUde katHnh se j« pri vizitaeijt izkazalo, da nisi narejene po uzorcih, ali katere so 8e oslalj stoprav potem, ko je potekel rok za oddajanje, se ne bodo vzrejemale. 15. ) će misli kak mili obrtnik (zavez*) da odklonitev kske vrste ni utemeljena, jo upravičen, prositi za nepristransko komisijo. D »tična prošnja naj sr vloži nsjkasn°je v 14 dn^vh od dneva odk onirve pri on«Ta ■ornem poveljništvu, v katerega področju se nahaja monturno zalagalisče (oddajalno mesto), ki je dotične vrste odklonilo. Nepristranska komisija, ki jo ima sklicati omenjano korno poveljništvo, obstoji iz jednega štabnega častnika vojske kot predsednika, z dveh stotn kov (ritmojstrov) vojake iz jedneg* uradnika voine intendincije iu iz dveh z^eden-cev civdn ga stanu, od katerih jt-dnega določi zaUgite'j jedaega monturno ZHlagališče(odnosno korna intendancija, v katere področju leži dotični prevzemna postaja) in jednega trgovsko sodišče vsled prošnje korn^g* poveljništva. Č* trgovinskemu s di^ču ni možno, imenovati zvedeoca ondn ima komo poveljoi-itvo naprositi dotično trgovsko in obrtno zbornic >, da d«leguje zvedenca. S^db<, katero izjavi večina vseh članov razsodišča glede vzprejetja ali odklonitve vrst na temelju dajatvenih pogoj-v, se ima smttrtti za končno odločitev, proti kateri ni nobene pritožb^ ne administrativnim, ne pravnim potom. Stroški neprstranske kom sije zadenejo v slučam. če je komi • Sabijeni pasovi za konjico o ročni jermeni Oprt niče za bobnje okovane T3 Pred pasn j nnenje za bohnje et Poilsedhce za Bedle s trdnimi stranicami e Gorenje opasivnice o Spodnje brez podpori o pasivni oe h podpono. M Remeni okroj; konjske glave Klestični remeni Žvalne uzde Klestičtio Str, im-iiski remeni parov Sprednji pritezalni jermeni Zadnji stranski > srednji o Hlevnih brez pr pevnic*) podponcev b pripevnieami Opranega remenja Toboloav za jiodkve s pripevnieami S vzorec 1888 o Uprtalnice za Kunarsao orouje za konjico Ovojev za črtne svetilke za konjico. M u4.r) 876 9.;{5.r> 1.116 114 1.3« I 1.11 1 f)!l 70 591 612 617 • 1.6.1-, 7MO f>96 848 I 1 050 969 :t.912 2.625 1.830 1.618 1.662 612 606 l. i 28 I7.r> 969 'j K tem telečakom potrebno trstenino vRohrplattenstofT, dobivati imajo mali obrtniki po lastni ceni od monturskega skladiSfia St. 1 v Bmn, ali St. 3 v Gradcu aU pa St. 4 v Kaiser Kbersdorfu. * Vzorca tormstra za konjico in nabojnare za pefiče sta se spremenila od lanskega razpisa. ") Od teh je izgotoviti 6 °/0 po 1. in 9f> °/0 po 2, velikostni meri. ♦i Od teh je izgotoviti polovico po 1., polovico pa po 2. vel kostni meri. o z;stla,gral:CLll3- cenali. M m. m v m n i a vrata Jednotna cena N a z v a n j e v r s t e v številkah! v pismenih v številkah V pismenih 5 kr |j 2« 1 fllllmar. krajcarjev ne t. Sestiiidvaisfct l garmt. nosilo za telečake lld. kr. 1 38 plilinar. jeden krajcarjev osemintrideset čevljev 6. 7. 8. «. N tj 5 5" 5 i 16 13 08 96 pet pet pet štiri petnajst trinajst osem Sestindevetdeset ±\ par us n utih ovojev za toroisterBko nosilo tornistra sa naboje tovorni I ~ «—_.«.-- j z nabojnačo tom.ster | «* ko,,JlCO | brez nabojnače 3 h 7 12 25 36 50 tri osem sedem dvanajst petindvajset i Šestintrideset, petdeset 1 ~To7 n. 12. 4 4 4 M 81 7H štiri Suri Štiri -1 osemindevetdeset jedenoinsemdeset devetinsedemdeset j go'ov nabo|nač za konjico ( brez -zaponke vz. pasov z zaponko 1888 —' il 49 54 — sedeminsedemdeset devetinštirideset 1 Btirrnpetdeset 13. 4 .'1 3 74 Štiri Sti ri insedemdeset nožnic za sablji no bod lin k repetirki — 24 — dvaindi ajset J r». K2 76 tri dvainosemdeset i sabljino bodalo za vverndlovo pehotno puSko — 24 — Štiriindvajset 6. tri Sestinsedemdeset intantenjske sadje — 2U — Šestindvajset | l 7. 3 75 tri petinsedemdeset 1 pijonirske s*bije za nejezdeee — 27 «— sedemindvajset 1 8. 3 7 l in jedenoinsederadeset pijonirske sablje za vozno četo — 31 — jediiointrideset 1 lahkih Čevljev 9. B 8 tri petinS. stdeset 1 zatična spon.i — 25 _ petindvajset r 10. ■ 3 64 tu Stii iinSestdeset 1 > nosilnih priponk k pasu — 06 — Sest : > o • 11. n ca <-. 03 M 3 60 tri p« tinpetdeBet -------i \ o t3 Cd a o . .... 1 s karabinsko podponko konjiških pasov 1-~---—v Jbrez karabinske podponke — 75 55 _ petinsedemdeset petinpetdeset 12. 3 f.j tri dvainpef deset _ 13. 6. 3 50 tri petdeset l jermenov za puSke _ 36 — Sestii.trideset 7 6 C4 sedem Štiri 1 jermenov za repetirsko karabinko _ ny — dcvetinSestdeset 6. 97 Sest : Bedemindevetdeset 1 plaSčnih j jermenov za j peStvo z dvema zaponkama _ lit — dvanajst i 7. 6 B i t&etit triindev etdeset 1 tehnične čete _ 08 ' — osem i H. ti 89 Sest .devetinoseradeset ' i infanterijskih - -- 8 mm municije 'brez držala 26 jeden Scstindvajsest i dO nizkih škornjev 9. eo Sest dvainšt-stdesest M naboj nač za 1 i > o 10. 6 6 60 Sest Šestdeset A konjiSk'b tmm municije — 50 jeden petdeset 11. šš sest dvainpetdeset l tobolec za revolver z nosilnim jermenom __ 65 8ti petmSestdeset 12. Sest devetinštirideset sabljinih pasov Sestinosemdeset i N : 13. M O M > G 9 s 46 Sest 5e»tinStirideset i i ročnih jermenov za konjico 31 '— Štiriintrideset i dragooskih škornjev 5 04 devet Štiri ; nosilnih lormeuov za okovane bobne 1 07 jeden sedem : i 6. 7. 98 osem osemdevetdes-1 prepasnih jermenov za bobne ~— 34 Štiriintrideset » j va osem triindevetdeset i pods-dlic za sedla s trdnimi stranicami 6 06 Sest jeden sest-devetinftestdeset 8. 8 i 89 osem devetinosemdeset gorenjih opasivnic 1 l 69 9. 10. 8 60 osem Šestdeset 1 spodnjih opasivnic bre z podpone 47 jeden sedeminStirideset I » . B osem osemi»ipetdeset podnon za spodnje opasivnice 64 StiriinSestdeset n. i 50 osem petdeset i jermenov okroj; konjske glave — "91 jednoindev etdeset 12. 8 8 46 osem Sestinštiridestt \ klestičnih jermenov — 40" — SestinSI indeset 13. 44 osem StiriinStirdeset žvalmh uzd l 64 — StiriinSestdeset huzarskih čižem 6. i) 21 devet jednoindvajset Štirinajst : i klestičnih uzd — 59 — devetinpt-tdeset 6. 9 14 devet i strem škili jermenov 1 1 31 jeden jednointrideset 7. 8. i 8 10 devet deset A 1 par sprednjih 1 pritezalnih jermenov — | 23 triindvajset 06 devet Sest 1 komadov zadnjih stransk sred n j ih — 1 80 ;i7 — trideset ! sedemintrideset i). 71 osem jednoinsedemdest-t h 1 10. 8 8 70 61 osem osem sedemdeset jednoinSeBtdeset i hlevnih povot I» pripevn cami 1 '8 jeden i oseminStirideset 1 11. \ | brez iin pe v m c. l bi 39 jeden i Štiriinpetdeset devetintrideset J 1 8 58 osem oseminpetdeset. opranega jermenja 13. 8 56 osem šestinpetdeset tobolcev za podkve s pri pevmcami 1 01 jeden i jeden l hlačnih jermenov — 19 — devetnajst j oprtalnic za kuhalno orodje vz. 1888 — 1 10 _—- deset 1 o | f brea noaila in brez tornisterske igle B 08 pet OBem l -1--- za konju:« — 1 1 40 jeden Štirideset a o j4 telečakov za tehnične čete a paano podpono 4 89 Štiri deveti nosemdeset ovojev za četno svuuko za konjico devetnajst Obrazec A. Intendanciji c. in kr. __ voja v Kolek 50 kr. Jaz N. N., stanujoč v . . . . (mesto, ulica in hišna številka) na.....(kronovina), izjavljam e tem, da s*m pripravljen, obuvala vsake vrste, š'evilka in \eUkostnega razreda1) po cenah objavljenih v razglasu državnega vojnega ministerstva oddelek 13., st. 1786 z dne 21. oktobra 1897., v smisle določil tega razglasa, ki so mi v polnem obsegu znana in kojim ae popolnoma podvržem, sam izgotavljati in na lastni račun dajati. Takisto vzprejmem pod istimi pogoji dajatev lahkih čevljev.J) Seznam (seznami) onih malih obrtnikov, v katerih imenu vlagam to ponudbo, je (so) priložen(i).') V.........dne............ 1897. Podpis (krstno ime in priimek, razločno napisan.) Da je gospod N, N. v N....., obrtno pravico uživajoč, samostojon čevljarski (jeimenarski itd., mojster, se s tem potrjuje. N. N. (Oblastveni podpis.) potrdil o.*) Da gospod J, J. čevljarski (jermen»rski itd.) obrt izvrBnje kot. domačo industrijo v stanovanju in pri tem ne vporablja obrtnih pomoćnih delavcev (pomočnikov, poma-gačev, učencev), temveč so poslužuje le sodelovanja svojcev, se b tem potrjuje. Pečat krajne oblasti N. N. (Oblastveni podpis.) Da se čevljarski (jermenarski (itd.) obrt v bivališču ponudnika res po krajnom običaju izvr&uje kot domača industrija, se s tem potrjuje. N. N. (Oblastveni podpis.) Ponudniki vojaSke in jahalne oprave imajo besede „obutala vsakega razreda, Številko in velikostne vrste" izpustiti, in mesto njih navesti Število in kakovost vrst. katere bi bili pripravljeni dajati. . *) Th Btavek je VBprejeti v ponudbo le od takih malih obrtnikov, kateri bi hoteli eventuelno tudi zalaganio lahkih čevljev vsprejeti. ») Ta tretji stavek naj vsprejmć samo oni mali obrtniki v ponudbo, kateri se zjedinijo v svrho zalagania »zavezo, * Samo ponudbe posameznih ponudnikov morajo biti previđene s tem potrdilom. Pri zavezah je doprinesti potrdilo po formnlarjn II na seznamu zaveznih članov. Na levi Btrani razvidni obrazec potrdila jo veliaven za sau ostojne mojstre, oni na desni strani za one ponudnike, ki dotični obrt izvršujejo kot domačo industrijo. V ostalem se zarad pravilne oblike ponudeb opozarja na točko 2. razglasa. Obrazec J5. Seznam onih malih obrtnikov čevljarske (sedlarske jermenarske i. t. d.) stroke iz kraja J)......, ki so pooblastili gospoda......(»rnef značtj in bivali iče), vložiti ponudbo v njih imenu na dajatev razpisano od državnegi vojnega ministerstva z razglasom odd. 13, st 1786, z dne 22. oktobra 1897, da vzprejmt* dotično naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne zasloženi znes°k. t«. 1 i It o l> «■ t it i U <» v kratno ime in priimek stanovanje ulice hiina Številka lastnoročni podpis i. t. d. i. t. d. N..........dne.......... 1897. O i> i a • t t 6 n Da so gori označene..........*) osebe obrtno pravico uživajoči samostojni Bevljars'ii (sedlarski, jc-rmenarski i. t. d.* mojstri, in stoje v predpisu davka, se s tem potrjuje. N. N. (Oblastveni podpis.) O potrdi] o.s) N. N.2) kot pooblaščenec. Da Igoraj navedeni.......*) ponudn ki čealjarski | jermenarski i. t. d.) obrt izvršujejo kot d unačo industrijo v stanovanju in pri tem ne vporabljajo obrtnih pomočnili delavcev pomočnikov, pomag ičev, učencev), temveč so poslužuje le sodelovanja svojcev, se s tem potrjuje. Pečat krajne oblasti N. N. (Oblastveni podpis.) Da se čevljarski (jermenar-tki i. t. d.) obrt v bivališču p,or\ navedenih ponudirkov res po kraj nem običaju izvršuje kot domača industrija, se s tem potrjuje. Pečat obrtne oblasti N. N. (Oblastveni podpis.) ') Ce obsega zadruga male obrtnike iz več krajev, potem je sestaviti za mile obrtnike VS&kegS kraja poseben seznam. ■j Ce ie pooblaščenec sam mali obrtnik in če želi tudi on, da se mu naroči dajatev, naj se tudi njega ime vzpr^jm^ v seznam in sicer na prvem mestu. ») Na levi srrani razvid-ii obrazec potrdila je veljaven za samostojne mojstre, on na deaai strani za tiste p>ou laike, ki izvršujejo obrt kot domačo industrijo. *) Tukaj je navesti število v seznamu se nabajajočib ponud.iikov. V ostalem s« zaradi pravilne oblike seznama opozarja na točko 2. razglasa. (1684) Janko Oman c. h^r. davčni pristav Emilija Oman rojena ♦ ^S" poročena. "a^* (1726) Trebnje JtfoJzronogr dne tO. novembra 1897. IVAN KORDIK (1660—4) lijtihl jaiia. Prešernova (Slonove) ulice I©—14, priporoča svojo veliko zalogo norimberškega in galanterijskega blaga. Zimskih čevljev, čevljev za telovadbo in gumi čevljev vse velikosti. Velika izb6r jedilnega orodja, žilo, nožev in vlilo tudi s koščenimi in ro-ienimi držali, tudi iz alpako in alpaka-siebra, priznano najbolji pro7.714. (1719—X) Za tekoče leto podeliti je pri podpisanem magistrttu nastopne ustanove: 1.) .Ia ii. Bernardini -K* «> v znesku...... 95 gld. 05 kr. 2 ) Jon. Jak. Nelilllin«; «»» o „ „ ...... 86 „ 10 r 3.) Jcirlf Tlialmeiuer-fevo „ „ ...... 86 „ 26 „ 4) Jan. Joni. WeberJevo 9 .......90 , 92 „ do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so ee letos omožile in so nboge pa lepega vedenja. 5. ) Jan. Nlltl. KraikOl le evo v znesku..... 79 gld. 80 kr. do katere ima pravico uboga nevesta iz Šentpeterskj fare v Ljubljani. 6. ) .lun. Ani. Fanco|*evn v znesku....... 67 gld. 20 ki. do katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu 7. ) Jon. Feliks Sin-oto v znesku........ 48 gld. 30 kr. katero jr podeliti dvema naibolj revnima deklicama iz Ljubljane. 8. ) II. Aut, II m h ovo v znesku......... 230 gld. — kr. Pravico do ene polovice te ustanove imajo uboge, dobro vzgojene hčere ljubljanskih meščano/, ki so se letos omožile, do droge polovice pa uboge, prstene vdove ljub'janskih meščanov. 9. ) MIh« 1'alilccui v znesku..........128 gld 10 kr. do katere imsjo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu in pa njih vdove. 10. ) Jan. Krut. Kovač-evo v znesku.......151 gld 20 kr. katero je razdeliti mei Štiri v Ljubljani bivajoče revne očeta ali vdove-matern, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami zakrivili. 11. ) Helene Valentini* je« e v znesku....... 84 gld. — kr. katero je razdeliti med otroke v Frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 12. ) Jlarlje liosniac*i \ e v znesku........100 gld. — kr. do katere imajo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljubjane, ki so žen Rkega spola in lepega vedenja. 13) U«tauov» xa onemogle poalc- v znesku ... 50 gld. 40 kr. katero je razdeliti med Štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in eo na d brem glasu. Prošnje za eno ali drugo t« h ustanov vložiti je opremljene s potrebnimi dokazdi do "2%. t. ni. pri inagistratnem vlcžnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 1. novembra 1897. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Prevzetje gostilne pred Igriščem štev. 1. Spoštovanemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel znano 1 gostilno pred Igriščem štev. 1 ^ kjer bodem točil dobra vina, vedno svože pivo ter postrezal vedno z tt& gorklmi in mrzlimi Jodili po zmerni ceni. obilen obisk se priporočam »T4ll«£Ol> A^lik-li ffi (17.*i0— 1) gostilničar. priporoča J. Soklič. JOSIP REiCH '£♦3 I * • ■«I Trunio ««. vs. |S V* ► Ljubljana, Židovske olice št. 4. £ Velika zaloga obuva! <25) biatncga i/.delka za dame, gospode in otroke je vedno ua izbero. Vsakerfiim naročil* Invrlnjejo so točno in po nizki ceni. Vso onre se shranjn-in zaznaiuemajcJD. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vposlati. ■ j * Alojzij Erjavec j.pSU I (is) čevljarski mojster I v Ljubljani, Čevljarska ulioe št. 3 £ priporoča se prečast. duhovščini in slav. m občinstvu za obdno naročevanje r»zno- (, vrstnili oluivo I« katera izvršuje ceno, pošti im in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do najpnprostejSe oblike. \ »J Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom (j* 6j naj se blagovoljno prideue vzorec. $ slikanje sukna, barvarijaT 4 in kemična spiralnica ► i J Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 p tptiia- a. . (94] joča dela. £ * Postrežba točna. — Cene nizke. * F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov V Xjj\a."bljsinl, SelenTo-u-rgrove ulico št- *i se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje oivllnih oblek po najnovejši f.iconi in najpovoljnejdib d nah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču, Nepreniocljive haveloke izdeluje po najnižji brezkonknrenčnl oenl. — Gospodom uradnikom n se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, uiooe, klobuko za parado itd. (1007 Hugon Ihl v Ljubljani, Soitalske ulice hiš. št. 4. priporoča po oenl svojo veliko zalogo suknenih ostankov. Ostanki so v razložbi ■v Linfarjevlh -a.liea.li. 1 Brata. Sbdrl ^ Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. i * Pleskarska mojstra c. kr. državne in j c. kr. priv. južne železnice. p1 Slikarja napisov, 1 S- icavblnska in pohištvena pleskarja. I 9 Tovarna za oljnate barve, lak j r in pokost. (34) rJ Zaloga orlKliiMlneicA kMrl»oIliie|n. * * Masi'oba za konjska kopita in usnje, \ iodercis izvrstne facone, q najboljši izdelek Q (19i on j<'ruoJo pri [j (.ALOJZIJU PERSCHEjj H Pred škcfljo 22, pelog tm-stn« hiie. n ClBEiaiBElS-ISrFlPtP^IBc Pozor! J. s. Tvrdka Pozor! BENEDIKT priporoča roleg la>dno izt'elanih distlnkolj za požarne branibo tudi novo vpeljane čelade, čepice, cevi, svetline za plezalce, ovllhaate hlače za službo, vse v _uaiboljSi kakovosti in brtS vsake konkurence po nizkih cenah. Cenik in prevdarek stroikov Je na razpolaganje. [ Pijte domači liker j j iz planinskih zelišč | J9 Triglav"| I ki /i linli i ;n'|'' tli kri'|ii ii I I lil llol.ro VOlJe » Turjaški trg štev. 7. T^reLaJlszeL Toni $\ tt) V t odiinihi wt. 21 priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. po-sestuikom konj in vozov, svojo kovaško obet izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporoma gg hišnim posestnikom VQxi za stavilo ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. = I ~Z?f$f Ljubljana, Diinnjska cesta «t. 13. Ktra*^ To^rclška zalogu šivalnih strojev / : in velocipedov. ? • Ceniki zastonj in franko. (99) HENRIK KENDA Ceneni lepi klobuki za^ dame. Vedno zadnje novosti, prav i j» se urno in prav po ceni. Modai žurnal i franko in lastonj. LJUBLJANA. (45) Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Duna ska cesta priporoča svojo uh j večjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah. Novosti v žopnlh," kakor tudi v stenskih urah vodno v zalogi. Vt Popravo eo ii.vi£«vc„o tit.UočneJe. Anton Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih liavelokov itd. 01>l«jlto |»<» se po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (3u) Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (37) Poljanski nasip it. 8 (aeichova hiša) pripori.ča svojo bogato zalogo dtcdilnih ognjid6 nMjprlproMleJšili, kakor tudi m»|fl-ii* |aili, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. l*opravlJnn|M hiiro In po Vnanja naročila se hitro izvr&e. KRJ— opre TfL ehanik (38) Ivan Škerl p Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani ; lxilclnje In popravlja lit Hi voln^ Htro|e iu volool- Bpede ter se priporoča p. n. občinstva za izvrševanje v njegovo stroko spadajoči h del in popravkov po najnižjih cenah. Vnanja naroeila h« točne izvršujejo. Avgust .itepic sodnrslii inojsi <-i" v Ljubljani, Kolizejske ulice ž t. 16, v Trnovem ppi priporoča elavnfmu občinatvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa po najnižjih cenah. — Tudi kupuje m prodaja staro vinsko posodo. l^rTm Detter Xjju.Tol3a.ria,, stari trgr šte^r. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih, strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. pa priporočam svoje i&vrstne Nlauie-katere se dobivajo (3») v Ljubljani, na Starem trp št. 21 postreza točno z najraznovrstnejilml štirikrat na dan svetimi, nkusnlml, zdravimi in slastnimi v slaščičarski in (89) Posebno resnice in niEutiliil«*«1 vzlic u j 111 izhoriHisti cono, Ctnlkl zcstoz-J In poštnine prosto pekovski obrt spadajo&lml izdelki. Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, VBeh vrst kruh na vago. ržen kruh in prepe oenec iVanille Zv/ieback) Izdajatelj in odgovuru urednik: Josip No Hi. Lastnina in tiak -Narodne Tiskarnu" 82