SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejeman velja: Sa eelo ittc predplača* le fld., za pol leta 8 rld., za četrt ls'a 1 rld., u jed»
meiec 1 rld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za silo leto IS fld., sa pol leta 6 rld., za iitrt leta 3 rld., ia jed m neicc 1 rld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 rld. 30 kr. vit n» leto. Poibmm itevilke po 7 kr.
Naročnino in Oinanii« (laser a te) vsprejema upravnlitro ia ekipediel]a v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ullee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo ji v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja таак dan, iivsemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldni,
129.
V Ljubljani, v sredo 9. junija 1897.
Letnilc ХХУ.
Shod avstrijskih socijalnih demokratov.
Za Binkošti so sklicali voditelji avstrijske socijalne demokracije strankarski shod na Dunaj. Tega shoda se je vdeležilo kakih 160 zastopnikov iz raznih pokrajin države. Navzoči so bili tudi vsi socijalnodemokratični državni poslanci in pa hospitaut njih zveze, radikalni Rusin dr. Jarosiewicz, ki bi se rad kaj dobrega naučil pri socijalnih demokratih. Navzoč je bil tudi bivši poslanec Pernerstorfer in iz Nemčije državni poslanec Molkenbuhr in Pfann-kuch iz Berlina. Slovensko socijalno demokracijo sta zastopala Grablovic in Kristan. Shod je imel precej židovsko lice in kedor je gledal te obraze in poslušal govornike, prepričati ee je moral, da je tukaj zastopana avantgarda židovskih liberalcev, ki so se pod to firmo preživeli in sedaj nastopajo pod vodstvom židovskih voditeljev kot ljudska stranka v podobi socijalnih demokratov, da bi zopet zadušili v narodih vse moralne sile ter ljudstva vklenili v moderni židovski jarm.
Delegat iz Nemčije PfanDkuch je v daljšem govoru povdarjal t "idamost nemških in avstrijskih socijalnih demokratov, katerim vsem skupaj je živ-ljenska sila boj, ki socijalno demokracijo če tudi !e polagoma privede do zmage.
2ivahna in kaj značilna razprava se je vnela glede štrajkujočih uslužbencev pri dunajskem tram-wayju. Predlagali so namreč, naj shod izreče svoje simpatije za štrajkujoče in naj napravi zbirko za njih podporo. Simpatija se je izrekla brez težav, zoper podporo pa je govorilo več židovskih zastopnikov, vendar je strah pred javnostjo zmagal, shod je z večino glasov sklenil podporo ter res nabral velikansko svoto — 30 gld. in 98 celih krajcarjev. — Ta številka najjasneje kaže, kako velikega pomena je bil ta shod in kako imajo socijalni demokratje res odprto srce in odprte roke za trpečega brata.
Društveni tajnik Schuhmeier je na to poročal o delovanju stranke. Največ je govoril o izidu zadnjih državnozborskih volitev, glede katerih se je vnela daljša razprava. Nekateri govorniki so bili z izidom volitev zadovoljni, posebno tisti, ki so bili izvoljeni v državni zbor. Mauj zadovoljen je bil Pernerstorfer, kateremu so na več krajih vrata pokazali. Neki Hirsch je očital, da so gigerli v stranki sami zakrivili poraz socijalnih demokratov na Dunaju. Dr. Adler se je s tem seveda čutil zadetega ter je pojasnoval, da so le ti strašni antisemiti krivi, da niso socijalni demokratje na Dunaju zmagali.
Drugi dan v pondeljek je poslanec Dasiynski govoril o delovanju socijalnodemokratičnih poslancev. Malo nas je, a smo ljudi, potem so se ravnali njih zastopniki v državnem zboru. Za ljudstvo niso sicei nič delali, pač pa so pomagali nemškim narodnim kričačem delati škandale v zbornici. S tem so seveda pokazali, kakšna jednakopravnost bo vladala v socijalno demokratični državi in spe. Za njim je govoril dr. Adler o strankarski taktiki, ki je v prvi vrsti naperjena „gegen die wieder versuchte Ver-dummung Oesterreichs". Res take luči, kakor so se socijalni demokratje kazali v državni zbornici, so jedino zmožne odstraniti to Avstriji grozečo nevarnost. — Neizogibni Kristan se je moral kajpada tudi oglasiti. Prebral je namreč izjavo jugoslovanskih odposlancev, s katero se pridružujejo skupni mejnarodni socijalni demokraciji. Ne vemo ravno zakaj je bila taka izjava potrebna, ker mi poznamo le eno skupno mejnarodno socijalno demokracijo, h kateri so že od početka pripadali tudi jugoslovanski socijalni demokratje.
Shod je bil, kakor je razvideti iz tega poročila, jako suhoparen, veseli so ga bili samo dr. Adler in drugi židovski voditelji, ki so se bali napadov, a so uvideli, da bodo lahko še dolgo grešili na zaslepljenost zapeljanih delavcev. Komu se bo pri tem dobro godilo, ni težko uganiti.
Motijo se.
Iz Zagreba, 5. junija.
Vodja mažaronske stranke se je izjavil dopisniku nekega mažarskega lista, da bode ves po njegovem mnenju le navidezni vspeh raztepla kmalu nesloga v opozicijonalnem taboru. To izjavo premle-vata zdaj seveda z največjim oduševljenjem za svojega vodjo, ki je razumel do zdaj zares prav dobro to neslogo gojiti, oba uradna lista, češ, da se bode tako godilo tudi zanaprej. Po dosedanjih pojavih v opoziciji bodo javaljne kaj doživeli za svojo uteho in tolažbo.
Pri zadnjem sestanku je bilo zborovanje zedinjene opozicije tako vzorno in složno, da ni dalo niti najmanjega povoda kakšnemu nesporazumku. In to je tudi čisto naravna stvar. Vsi poslanci zedinjene opozicije so prešinjeni z jedno mislijo, da jim je namreč prva naloga, zrušiti sedanji zistem, ki go-nobi narod v narodnem in gmotnem pogledu, a v najnovejšem času preti celo z varskimi borbami. V tem pogledu je sloga njihova nerazrušljiva in osnova za delovanje njihovo jedinstvena. Med njimi zategadel ne more biti prepira glede kakšnega prvenstva v vodstvu stranke, saj se smatrajo vsi kot priprosti bojjvniki za sveto stvar ter je vsem jedini program njihovega delovanja: slobodna Hrvatska. S tem programom so stopili v borbo proti svojim protivni-kom, katerim ni stalo nič do samostalnosti Hrvatske, saj so jo zavrgli še tam, kjer so jo mogli po postavi braniti.
Tudi ne vodijo opozicijonalnih poslancev oni motivi na politično polje, kakor večji del mažaron-skih, namreč: osebne koristi. Mažaronska stranka ima v svojem taboru največ takih mož, ki slede načelu koristoljubja. So med njimi taki, ki se bore za peštanski mandat, kajti preskrbljeni so prav dobro za pet let, posebno če so s slabim gospodarstvom svoje premoženje potrošili; so pa tudi taki, ki žele kaj postati vsled svojih zaslug za zistem. Dvomim,
LISTE K.
Dolg.
Spisal Jacques Normanđ.
„Zakaj vendar ne vstopite v kako društvo, v kak klub ?" so nagovarjali grofa R., po vsem Parizu znanega ogerskega bogataša, njegovi prijatelji. „Povsod bi vas vsprejeli z odprtimi rokami, saj ste boljši Parižan kakor marsikdo, ki je že od nekdaj tu. Vsekako morate iti med nas". „Jaz Vas predstavim ,Jokeju'!" „Jaz .Epatantu' I"
„Ne, ne", odvrne grof uljudno; „zagotavljam vas, bilo bi popolnoma brezvspešno."
„Nikakor ne; tam bodete čitali časnike, našli bodete prijateljev, pogovorili se bodemo o dnevnih dogodkih — I"
„Shajali se bodemo k skupnim obedom —I" „Urili v sablanju —I" „Igrali biljard — 1" „Prilično napravili tudi kak izlet —!" Grofu se čelo zmrači; osorno zavpije : „Ne govorite več o tem 1 Nikdar, ne, nikdar I"
Prijatelji ostrme; še nikoli ni tako neuljudno govoril, nikoli ga še niso videli tako razburjenega.
Takoj opazi stari grof, kako neprijeten utis so napravile njegove besede, zato se jame hitro opravičevati: „Oprostite, prosim vas, oprostite! Po nepotrebnem sem se razburil. Surovo sem odgovoril na prijazna vaša vabila. Oh 1 Vzbudili ste mi neprijetne spomine. Ne, prijatelji, nikdar ne vstopim v kako društvo. Cemu ? Povedal vam bom vzrok, ker tako prijateljski za me skrbite. Umeli bodete potem mojo razburjenost in gotovo tudi oprostili".
Grof vzdihne, nasloni si osivelo glavo na roko ter začne pripovedovati počasi, s tihim glasom.
„Takrat sem bil stsr 25 let, — sedaj sem jih 5S. Stvar je, kakor vidite, že nekoliko stara; vendar se mi je tako globoko utisnila v spomin, kakor bi se dogodila včeraj.
Kot dvajsetletni Iahkoživec sem živel v Parizu grozno lahkomiselno in brezskrbno. Zapravil sem vse svoje precejšnje premoženje. Da poravnam dolgove, pišem svojemu očetu. Pošlje mi zahtevano svoto, ne da bi črhnil jedno besedo; a ravno ta velikodušnost me je tako potrla, da sem prisegel, da ga nikoli več ne poprosim, naj pride karkoli.
Ko sem vse plačal, ostalo mi je še 80.000 frankov, — pač malenkost.
Sklenil sem za vso svoto igrati; če dobim, si opomorem, če pa izgubim, — no, preostane mi le
še jeden korak — ostaviti življenje. Sklep je bil res malo prehiter za petindvajsetletnika, toda bil je trden in ne omajala bi ga nobena sila.
Najprvo grem v gledišče, potem pa naravnost v klub, — tedaj sem bil člau marsikaterega kluba. Noč je bila mrzla, žalostna, deževalo je neprenehoma.
Ko pridem na glavni trg, vidim visoka, razsvetljena okna; zdi se mi, kakor bi me opazovala z velikimi rumenkasto-rudečimi očmi. Za okni prihajajo in izginjajo temne sence.
„Tu bodemo torej nocoj poslednjič igrali 1" si mislim ter pospešim korake. Ko hočem prestopiti prag, zadenem z nogo ob nekaj črnega, ki je ležalo na trotoarju. Stopim bližje.
Bila je mala beračica, stara komaj 10 let, bleda in bolna, zavita v umazane cunje ; spala je. Nekoliko iz sočutja, še bolj pa vsled neke slutnje
—	kajti tam gori se je šlo nocoj za moje življenje
—	vzamem zlat ter ga stisnem speči ubožici v roko.
Mctne oči se nekoliko odpro; tiho zašepeče „hvala" ; prsti se ji tesno oklenejo zlata, — potem pa sirota zopet zaspi.
Nekaj minut pozneje sem bil že v igralnici. Le kakih deset igralcev je bilo, vsi so bili razvneti.
—	Takoj pri prvi igri dobim tisoč frankov; zlat,

da se je te stranke oklenil kdo iz pravega prepričanja za samo stvar, kajti hrvatski rodoljub ne more mažaronske politike, posebno ne današnje, odobravati.
Cisto drugačni so možje opozicijon&lnega tabora. Vsi so neodvisni ter poznati po svojem delovanju za narodno stvar brez vsake sebičnosti. Saj je že sama kandidacija pod današnjimi okolnostmi velika domoljubna požrtvovalnost, saj je dobro poznato, kako današnji zistem neguje opozicijonalce. V tem slučaju je mogel vsaki od njih računati le na zgubo na vsej črti, nikdar pa ne na kakšno korist. Le domoljubno prepričanje, kakoršnega pri naših protivnikih ni nikdar bilo, ali je pa že iz ko-ristoljubja davno zginilo, je oduševljevalo naše poslance v nejednako borbo. In to domoljubno prepričanje je tako čvrsto, da be mažaroni s svojim vodjo hudo varajo, če računajo na neslogo njihovo, od katere bi seveda imeli zopet le oni koristi, kajti ugodno je bilo zares živeti v mažaronskem šatoru, doklei se jim ni približal resnoben sovražnik, ki bi jim znal kmalu ves šator osvojiti ter jih razpršiti na vse strani.
Čudni so zares ti mažaroni s svojimi trditvami. Neprenehoma trobijo v svet, da opozicija ni izdala nobenega programa prigodom zadnjih volitev. A vsem je znano, da je tak program bil že dva meseca pred volitvami oglasen. Tudi v „Slovencu" smo ga omenili. Istina je, da ta program ni kak državno-pravni spis zedinjene opozicije, saj pri tej priložnosti tudi ni bil potreben; zahtevala se je samo sloga v stranki, da bode boj proti mažaronski stranki vspešneji.
Da so opozicijonalni vodje dobro zadeli s svojim programom, pokazale so volitve. Narod je razumel ta program prav dobro ter zahteva, da se ga poslanci drže tudi za nadalje. In pri tem ostanejo gotovo vsi. V programu, kateremu je glavna svrha, sloboda hrvatskega naroda, je zapopadeno vse. Tega seveda ne razume mažaronska stranka, saj je bila pred volitvami tako zmedena, da ni izdala za volilce niti splošnega proglasa, niti je oglasila svoje kandidate o pravem času, kakor opozicijonalna stranka.
Ni se hotela izjaviti o bodoči iinancijelnej na-godbi niti o cerkveno - političnih postavah, ker jej brž ko ne ban sam ni dal nobenih izjav o teh važnih vprašanjih. Nobeden mažaronski kandidat ni vedel, kakšen bo program, ki ga bo moral kasneje sprejeti, kakor ga bode ban predložil. Pa ti ljudje se še upajo oponašati zedinjeni opoziciji, da je Sla k volitvam brez programa ! To je že največja predrznost, ki se jo moremo misliti. Razpad take stranke je zahtev bližnjega časa, dočim mora priti na površje ona stranka, ki ima pravi narodni program ter sloni v samem narodu hrvatskem.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a ni, 9. junija.
Shod nemško-liberalnih zaupnikov v Brnu. Nemško-liberalni državni poslanci za Češko in Moravsko po zaključenji državnega zbora nadaljujejo mej narodom svojo razdirajočo agitacijo proti jezikovnim naredbam. Binkoštne praznike so sklicali shod v Brno, na katerem so bile zastopane liberalna, nemško-nacijonalna in socijalno-demokratična stranka. Eakor v državnem zboru je tudi tukaj vodil dr.
ki sem ga podaril siroti, mi je prinesel srečo. A kmalu se list obrne. Saj poznate strastne igralce; nepotrebno bi mi bilo torej opisovati strast, ki me je preobvladala tedaj, ko sem omahoval med dobičkom in zgubo, med obupom in nado, med — življenjem in smrtjo. Časi in ljudje se spremene, igralci nikdar !
Ura je odbila dve čez polnoči, jaz sem imel le še tisoč frankov. Vse sem stavil naenkrat. Vzdignil sem osem ... že sem upal, da sem rešen.
Nasprotnik je vzdignil devet.
Izgubljen!
Vstanem, na videz popolnoma miren, a v resnici razburjen, kakor še nikdar.
Na svidenje! so mi klicali od vseh stranij.
Da, da, na svidenje !
Jutri, kje bodem jutri?
Drugi sedejo na moje mesto.
Nadaljevali so igro.
Ko si oblečem suknjo, se nehote ugledam v ogledalu. Bled sem bil kot vosek.
Počasi stopam po stopnjicah navzdoli. Spodaj so spali štirje strežniki. Ko grem mimo, se jeden prav zaspano vzdigne, vsi drugi spe dalje.
(Konec sledi.)
Gross vso razpravo, ter hujskal poslušalce proti jezikovnim naredbam. In za njim so tudi drugi govorniki v grozno črnih barvah slikali strašno nesrečo, ki baje s tem naredbami preti nemškemu na« rodu v Avstriji, dasi v resnici Cehi manj pridobi tudi v narodnem oziru, kakor pa Nemci. Napadali so liberalci na tem shodu posebno poslance katoliške ljudske stranke in krščanske socijaliste. Ko so govorniki omenjali barona Dipaulija in dr. Luegerja, so poslušalci grozno zabavljali proti klerikalcem in antisemitom. Iz vsega pa je spoznati, da se ta razburjenost, ako jo je sploh kaj, le umetno zanaša mej Nemce. Takim potom šum delati v politiki je najložje, poslancem zato ni treba nobenih študij, le da imajo dobra grla, pa se naloga prijetno rešuje. Te vrste ljudskim zastopnikom je seveda vse eno, ali imajo ljudje kruha ali ga nimajo, zato jim je tudi vse eno, ali pridejo kedaj v zbornici na vrsto kaka gospodarska vprašanja, kajti zato nimajo nobenega smisla in tudi nobenih sposobnostij. Ubogi narodi, ki se dajo tako slepo voditi na taka kriva pota, koder žanjejo le sovražniki ljudske sreče.
Francoska in Rusija. Francoskim listom se pozna, kako so nezadovoljni, ker Francoska pri reševanju vzhodnega vprašanja igra le podrejeno vlogo. Vsak hip se oglašajo opozicijonalni poslanci v zbornici ter stavijo vprašanja do vlade, zakaj Francoska pri sedanjih kombinacijah na Balkanu ne pokaže nobenega vpliva, vzlasti se srdć nad Nemčijo, ki si je znala v tem vprašanju po koketovanju s Turčijo pridobiti izdaten vpliv. Zato pa je Francozom ugodna prilika, da pozabijo te za francoski narod ne posebno častne razmere, potovanje, katero ima nastopiti v bližnji prihodnjosti predsednik francoske republike, Feliks Faure, na Rusko. Štirinajst dnij že nepretrgoma listi ugibljejo dan in pot in druge okolnosti tega pomenljivega potovanja, ki naj svetu zopet pokaže, da EVancoska v evropskem političnem koncertu ui osamljena, marveč da ima v Rusiji mogočnega zaveznika, ki zagotavlja Franciji trdno postojanko posebno nasproti Nemčiji. Vendar pa kaže precej slabosti to tekanje Francozov za ruskim samodržcem in jih kot republikance spravlja v marsikatere neprijetnosti. Rusija se čuti dovolj močno sama za-se in zato lahko poetopa neodvisno; všeč pa ji je za vsak slučaj, da dobi tudi v Evropi za-slombo, da tem vspešneje na svetovnem bojišču v Aziji z Angleško tekmuje. Niti ruske politike so daleč in krepko napeljane in to Angleška najbolj čuti, zato se tudi te hudo nasprotje tako rado pokaže pri vsaki priliki. Francozi imajo vzroka dovolj, veseliti se zaveznih razmer z mogočno Rusijo.
Mirovna grSko-turška pogajanja. Kdor je menil, da se bodo pogajanja mej Turčijo in evropskimi velesilami hitro vršila, je moral popolno pozabiti na dogodke, ki so se mej raznimi vele-vlastmi vršile, predno se je pričela grško - turška vojska. Kakor je bilo tedaj nesoglasje evropskih vlad krivo vojske, sedaj isto nesoglasje zadržuje sklenitev miru. Pri vsaki taki priliki se pokaže staro zagrizeno nasprotstvo mej Rusi in Angleži. Razprave o miru so sicer tajne, vendar je znano, da najbolj odločno proti zahtevam Turčije nastopa angleški zastopnik, najbolj milo pa ruski zastopnik. Omenjali smo že, da je Angleška odločno proti temu, da bi Grška odstopila Turčiji kako ozemlje, Rusija pa je pri volji, mejo v Tesaliji tako vravnati, da Tyrna-vos dobe Turki v svojo last. Turčija se seveda smeja tej nejedinosti, kajti ona bo imela le dobiček od tega, ker se bo udala glede mirovnih pogojev le soglasnim zahtevam evropskih velesil. — Grška pa, ki je izročila svojo usodo velevlastim, mora sedaj iakati in trpeti, da turške čete kakor kobilice pustošijo najbogatejšo in najbolj rodovitno grško pokrajino. Sedaj pač čutijo predrznost svojega nesmiselnega postopanja, svoje velegrške manije, ki se je pokazala le v praznih frazah, bojišče pa je govorilo vse drugače. Grki so pokazali, da nimajo voditeljev za tako bojno akcijo, ki bi bili svoji nalogi kos in ki bi imeli z domovino dobre namene. Grška je vsa preprežena z upornimi elementi, ki tudi to neerečo porabljajo v svoje brezdomovinske namene.
„Slovenska Matica."
110. odborova seja, v petek dne 4. junija 1897. I.
Navzoč ni: Gg. Pr. Leveč (predsednik); A. Bartel, dr. H. Dolenec, P. Grasselli, dr. J. Janežič, A. Koblar, A. Kržič, M. Ptetersnik, dr. L. Poiar, S. Rutar, dr. J. Stare, J. Susnik, J. Vavru, Fr. Wiesthaler in V. Zupančič (odborniki); h.
Lah (zapisnikar). Skupaj 16.
Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi nav-zočnike in da besedo zapisnikarju.
Na znanje se vzame poročilo zapisnikarjevo o dozdanjem delovanju Kopitarjevega odseka.
Ob smrti odličnega sotrudnika, akademika M. Valjavca, 15. mareija t. I. v Zagrebu, je izra-tila „Matica" pokojnikovi vdovi brzojavno sožaljenje, položila na krsto venec s trakovi in bila pri pogrebu zastopana po gg. Marnu, Starčtu, Steklasi, dr. Suk-u in dr. Vidriču. Vdova se je društvu za sožaljenje pismeno zahvalila.
Odbornik F. S t e g n a r se je iz Ljubljane preselil v Maribor in uvrstil mej unanje odbornike.
Predsedništvu „S o r b s k e M a t i c e", ki je dne 20. in 21. aprila t. 1. praznovala v Budyšinu svojo 50 letnico, poslala se je o tej priliki pismena čestitka.
Sprejme se književna zveza z Narodopisnima muzejema v Pragi in v N e w • Y o r k u.
Sklene se k nameravanemu spomeniku, pokojnemu kanoniku-predsedniku J. Marnu v Štangi prispevati 50 gld.
Na znanje se vzame poročilo o spremembah v poverjeništvu. Nove poverjenike so dobili : Pliberk, Kamnik in Zavrč. Nova poverjeništva so se osnovala za Prosek, Opčino, Križevce, Drago, Loški potok in Braslovče; poživilo se je poverjeništvo osapsko; izpraznjeno je poverjeništvo dunajsko.
Odobrita se brez ugovora zapisnika o 108. in 109. seji književnega odseka z dne 9. aprila t. 1. Današnjemu zapisniku se imenujeta overovateljema odbornika W i e s t h a 1 e r in dr. Janežič.
Na znanje se vzame poročilo o književnih darilih in o zahtevah, ki so došla za ta darila, kakor tudi o knjižnici, kateri je od zadnje redne seje prirastlo 277 knjig, zvezkov in časopisov.
Društvu je od zadnje redne seje pristopilo 136 društvenikov in sicer 2 kot ustanovnika in pa 134 letnikov. Za 1. 1895. jih je plačalo 2368, za 1896. leto 2445, za letos dozdaj 717.
Sklene se častnega uda JanaLega v Pragi, ki praznuje te dni 40letnico pisateljevanja, z brzojavno čestitko pozdraviti.
Poročilo književnega odseka o letošnjih društvenih knjigah se po kratkem razgovoru odobri: „Matica" izda letos sedmero knjig, in sicer:
1.	„Letopis" za I. 189" Urednik prof. A. Bartel. Tisk „Narodne tiskarni ..
2.	Dr. G 1 a s e r: „Zgodovina slovenskega slovstva". IV. zvezek. Tisk „Katoliške Tiskarne".
3.	X. zvezek „Zabavne knjižnice" : „Trojka". Spisal dr. Detel a. Tisk „Blaznikove Tiskarne".
4.	Dr. S t r e k e 1 j: „Slovenske narodne pesmi". Tisk „Miliceve tiskarne".
5.	„Elektrika". I. del. Spisal ravnatelj J. Subic. Tisk „Hribarjeve tiskarne" v Celji.
6.	„Trst in Istra". II. del. Spisal prof. S. Rutar. Tisk „Blaznikove tiskarne".
7.	„Ant. Knezove knjižnice" IV. zvezek. Tisk „Narodne tiskarne".
Po običajnem navodilu se bo tiskalo teh knjig po 3000—3200 izliskov. Končno se določi, kdo naj te knjige veže. Prečita in odobri se dnevni red letošnjemu občnemu zboru, ki se bo vršil v sredo dne 23. junija t. 1. ob polpetih popoludne v „Narodnem domu".
Na znanje se vzame poročilo o „Stenskem zemljevidu", za katerega se je dozda; oglasilo 777 naročnikov.
Končno se vzame na znanje več kujiževnih ocen in se nekaterim spisom določijo še drugi presojevalci.
Potem se seja zaključi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. junija.
(»Narod* o shodu liberalnih Nemcev v Ljubljani.) Tudi „Narod" je včeraj poročal o shodu nemških liberalcev v ljubljanski kazini. To poročilo je značilno za „Narod", ki porabi tudi to priliko, da udriha po naši stranki; shod Nemcev mu je le povod, da ponavlja, da bode „Narodova* stranka vkljub nasprotju v narodnih vprašanjih skupno deloval» s krnajskimi Nemci „na korist gospodarstva naše dežele in v obrambo svobodnostnih naprav." — Mi na take nesmisli ne moremo odgovarjati, le to rečemo, da štejemo narodno jednako-pravnoet tudi med svobodnostne naprave v najširšem pomenu besede. In ako ljubljanski kazinotje proti jednakopravnosti protestujejo, se nam čudno
sprotnikov. Tu smo sploh sodili: Gospodje se drugi dan pri trezni glavi sramujejo svojega vedenja, toraj pozabimo. Da bi kedo ne mislil, da govorim „pro domo", naj omenim, da je nek tukajšnji podjetnik, ki že več desetletij stalno biva med nami, in ki pri nobeni priložnosti ne skriva italijanskega svojega mišljenja, očitno spoznal, da ga še nobeden ni žalil radi narodnosti in dasi ima z delavci precej opraviti, ni še slišal od njih žal besede, če tudi je že hodil vsako uro po noči domov in srečeval raznovrstne ljudi, tudi take, kt so pregloboko tisti večer pogledali v kozarec. Po svojem vedenji do tujcev smo pač pričakovali, da bodo oni tolikanj uljudneji do nas, saj se ponašajo naši sosedje na jugu z „Га-vila coltura" in oni na severju »mit der deutschen Bildung". Sicer je na isti dan — 2. maja — žugal eden onih kričačev, da bode Ž4 v Trstu povedal — res je kmalo potem naš kraj zapustil — da se bode že v časnikih bralo kako neotesani so „schiavi", a če prav smo vedeli, da je gospodič zelo predrzen
—	njegovi preddedje so pred nekaj tisočletji potovali skozi rudeče morje, vendar smo menili, da so svojo robatost že pozabili, ko se je celi mesec o tem molčalo. Na, sedaj pa tako neotesanost devajo našemu ljudstvu na rovaš, mesto da bi se sramovali svojega grdega obnašanja, dalje Slovenoe, hoteč se oprati n&m podtikajo svojo umazanost. To je vendar več kot predrznost.
(Iz Brna,) 5. junija. V neki občini v Sleziji so kupili otroci pri Židu trakove za prvo sv. obhajilo z napisom: „Ruhesanft." Otroci niso razumeli nemško, žid kot „Mann vom Geschiift" ni hotel misliti krščansko (no, krietijan tudi ni), zato je take trakove prodajal. To bi nazadnje ne bilo nič hudega. A nemški časopisi dokazujejo s tem potrebo nemškega jezika! Nemška prevzetnost pa res ne pozna meje !
—	Socijalisti se močno bojujejo zoper krščanstvo. Ce je kje kak krščansko-socijalni shod, ga hočejo preprečiti, k svojim shodom pa vabijo kot k shodom krščanskih socijalistov. Tudi naročnino na krščanske liste pošiljajo nazaj, če prav pride odpoved poprej, kakor je mogla naročnina priti. To se je zgodilo naročevalcu „Delnika". Poleg tega je dobil še zmerjalno pismo od — poštarja pod imenom patra Kilijana. Lisica je lisica. — Profesor Virchow bo obiskal te dni Bosno in okolico. — Sklenem z učiteljstvom. E društvu katoliških učiteljev se vedno bolj priglašajo novi udje. Ni čuda. Kateri učitelj trezno misli, mora spoznati, kaka je sedanja šola. Toda ti mjžje imajo mnogo nasprotnikov. V priznanje moram reči, da se število katoliško mislečih učiteljev in učiteljic množi — čast jim; spoznavajo sami, kako je, a nekateri učenjaki gredo v grozen boj zoper nje. Najboljše pri vsem tem je, da pišejo učitelji, kako jih hoče klerikalizem razdvojiti, kako jih ščuva med seboj. Edo vas je razdvojil? Liberalizem!
zdi, kako more resen slovenski list v istem hipu trditi, da hoče s take vrste ljudmi skupno delovati v obrambo svobodnostnih naprav'! — Drug druzega so vredni „Narod" in kazino!
(Shod slov. katoliškega delavskega društva v Ljubljani.) Binkoštni ponedeljek je sklicalo slovensko katoliško delavsko društvo k Lozarju javen shod. Zbralo se je zelo veliko število ljudij. Prvi govornik Gostinčar je pojasnoval, kaj hoče krščanski socija-lizem. Na temelju krščanske pravičnosti hoče dati vsakemu svoje; brani zakonito oblast, priznava razliko med stanovi in zasebno last in se zato upira socijalni demokraciji in liberalizmu. Drži se deset božjih zapovedij kot glavnih načel. Zmaga mora biti njegova. — Na to poroča dr. Krek o zadnjih dogodkih avstrijske državne zbornice. Nemško liberal-stvo napenja vse moči, da bi se ohranilo; zato tako vpitje. Misli, ki jih zastopa krščanska delavska organizacija, se ob takih dogodkih tem lepše pokažejo — Bngu ljube, cesarju v varstvo, domovini in narodnosti v podporo, stebrom v državi — delavskim stanovom v rešitev. Govornik je nad jedno uro razvijal svoje poročilo, ki so je navzoči pazljivo poslušali. Na Gostinčarjev predlog mu vsi zborovalci vzlasti z ozirom na socijalno demokratične nezaupnice, izrečejo svoje zaupanje. Dr. Erek se zahvaljuje in pravi, da ne mara osebne hvale, kakor da se tudi za osebno grajo ne meni, da ga pa veseli, ko vidi, da ima krščansko družabno prepričanje toliko na-udušenih prijateljev. Z živio-klici na sv. očeta in cesarja zaključi po poltretjeurnem zborovanju predsednik Jakopič lepi shod.
(Romanje v Loreto v proslavo sv. Cirila iu Metoda.) Na praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija t, 1. bodo posvetili v cerkvi Matere Božje v Lo-reti kapelo, sezidano ondi na čast sv. Cirila in Metoda. Največ zaslug za to ima biskup Strossmaver, ki je nabral in dal v ta namen do 26.000 frankov. Bil je zato tudi naproSen, da bi on kapelo blagoslovil, pa si vsled visoke starosti ne upa na tako pot. Zato pa pozivlje vernike svoje škofije, kakor posnamemo iz „Glasnika biskupije bosanske in sriemske", naj se za isti dau v obilnem številu udeležć romanja v Loreto. Ako bi se morda kdo izmed Slovencev hotel pridružiti temu romanju, kar bi bilo gotovo želeti, poizve o tem bolj natančno pri biskn-povem tajniku v Djakovu, gospodu dr. M a t o Novosel-u.
(Ogenj) Iz Drage, 7. junija: Pretekli petek zadela je vas Trava strahovita nesreča. Okrog 1. ure popoludne začelo je goreti. Ker so bili ljudje večinoma na polju, širil se je ogenj zelo hitro. Cela vas bila je v nevarnosti. Eo so prihiteli na pomoč Srednjevaščani in Dragarci, posrečilo se je ustaviti ogenj. Pogorelo je 26 poslopij; pogorela јз šola, ki je bila otvorjena še le pred 14 dnevi, in podružnica sv. Lovrenca popolnoma z vso notranjo opravo, dva manjša zvonova sta se raztopila, veliki зе je raz-počil. Skoda ceni se na 30.000 gld.; večina pogo-relcev bila je zavarovana, toda za male svote. Zažgali so, kakor se govori, otroci, ki so se igrali z užigalicami pod nekim kozolcem.
(V Spodnji Idriji) mislijo mokrači napraviti shod. Eer so jih iz Cerknega zapodili, mislijo pa tu razliti svoj žolč. Gotovo računijo na beječnost in nepotreben človeški strah tukajšnjih prebivalcev. Menijo, ker so zadnjič trije rudečkarji iz Idrije prav po načinu takega novodobnega župana, kakoršnega je opisal „Slovenčev" podlistek, javno zmirjali Mater Božjo in jih ljudje niso hoteli izdati, da bi jim ne bilo treba hoditi k sodniji za priče zoper versko žaljenje, da bodo tudi sedaj lahko vse počenjali in se vendar ne vjeli. Pošteni ljudje 1 Proč s takim strahom — bojmo se le Boga in ne tudi mokračev in videli bomo, da n&m mokrači ne morejo škodovati in da jih bomo tudi premagali. Sedaj smo se lahko sami prepričali, da nam ti ljudje ne bodo nikdar pomagali. Eoliko govorjenja je bilo ob volitvah, da bodo dobili cele žaklje kron oni, ki bodo volili mokrače. Imele so priti te krone že meseca aprila, sedaj je pa že mesec junij in vendar jih še ni nihče dobil. Le glavni mokrač je bil vesel par minut, misleč, da je že dobil krone. Eo je zjutraj vstal, je dobil pred durmi žakelj, v katerem je bilo tri dobre polovnice kronam podobnega blaga. Tudi napis je bil v žaklju, da so v njem mokraške krone. A varal se je mož. Odvezal je vrečo in dobil okrogle kamenčke. Govorica se je raznesla in ker je bilo toliko govorjenja o mokraških kronah, so vsi mislili, da so prave krone. Govorica je prišla najbrže celo na Dunaj; tam je mokraška gospoda hitro verjela
in si mislila, da je dobro sedaj, ko je mož pri denarju, ga opomniti na naročnino na „Delavca". Zato je pa precej prva številka „Delavca", katero je dobil za tem, imela na zavitku razven naslova še opombo: „Naročnina je potekla z dne 17. aprila 1897." Eakor se vidi, velika mokraška gospoda ne privošči potrebnim njihovim privržencem kron, ampak porabi vsako priliko, da bi jih le dobila za-se. Dobro plačan hoče biti tudi govornik, ki ima govoriti na shodu. Ze dolgo pobirajo zanj de-setice. Kakor se čuje, mislijo napraviti shod še le po denarski. Gotovo zahteva govornik toliko svoto, da mu jo sedaj ne morejo zložiti. Kedaj boste prišli k pameti in spoznali, da ti ljudje vam ne bodo nikdar ničesar dali, pač pa vas izmolzli do cela. No, pa oprostite, da se vas zopet imenuje mokrače. Sedaj niste več zadovoljni, če se vam pravi mokrači, dasi ste preje vedno sami vpili: „Ziviomokrači". Sedaj pa pravite, da ste socijalni demokrati/ Toliko v preudarek. Eedar bodete imeli shod, pa vam svetujemo, da sklenete, da se vam pošljejo krone in nikar ne bodite zadovoljni samo z obljubami, zakaj mokraška gospoda misli, da zadostujejo same obljube.
(Od kranjsko - goriške meje) dne 6. jun. Velika razburjenost je nastala v Ajdovščini in v Stu-rijah vsled nekega dopisa v tržaškem „II Piccolo" datiranega prejšnji teden iz Ajdovščine. V njem se namreč pripoveduje, kako so Slovenci napadli mirne Italijane pri neki veselici, jih pretepali potem pa še žandarmeriji izročili; sploh se tako surovo obnašali do njih, da ni varno Italijanom hoditi med Slovence, koncem dopisa apostrofira slov. poslance Gregorčiča, Laginjo in Spinčiča, da naj pometajo prej pred svojim pragom, preden gredo denuncirat na Dunaj Italijane. Omenil sem že, da je velika ogorčenost v tukajšnih krogih radi tacega pisarenja, kajti ravno nasprotno je resnica. Govori se da bosti županstvi v Ajdovščini in Sturijah uradno poslali popravek, bralcem Slovenčevim pa naj o tem resnico poročam. Dne 2. maja so napravili šturski fantje veselico z očitnim plesom. Prišli so tudi štirje delavci tujci iz ajdovske predilnice na ples in kupili nekaj vstopnih kart. Bili so že malo vinjeni, zato se jim ni začetkoma zamerilo njih robato vedenje. Tudi ko so se italijanski pogovarjali, da hočejo „schiave" za norca imeti, ni jim še nobeden ugovarjal, ker je pri očitnih plesih navada, da se za vsako turo odda listek, katerega odbor radi kontrole takoj vniči, se niso hoteli temu vdati. Pokazal je vsaki listek, a ga takoj smejaje se utaknil v žep. Fantje so mislili, da je gospodom cvenka zmanjkalo, pa da bodo pozneje poravnali za kolikor plesov so preveč na en list preplesali, zato so jim tudi to dovolili. Eako tudi ne! Saj je bil eden pisar, poslan iz Trsta v predilnico, drugi strojevodja i. t. d. sploh taki, ki imajo boljše službe in dohodke v tvornici, kakor domačini. Eer pa zabavljanja le ni bilo konca in so se nespodobno vedli, da je kri zardila dekletom obraz, pokazali so jim fantje pot čez most. In ker mirnim potom niso hoteli tega storiti, morali so šiloma. To je opazila žandarmerija in ko je' zvedela vzrok nemira, hotela je tujce odvesti v zapor. Sedaj so začeli kričati in sklicevati se na župana. Sturski g. župan prišel je na lice mesta, prosil žan-darmerijo naj pusti gospode še za sedaj, a tujcem resnobno povedal, naj se dostojno vedo in nobeden jim ne bo nič žalega storil. Fantom je rečeno, da se jim noben ples več ne dovoli, ako se po njih krivdi kaka nerednost začne. Pojdite domov in vse se bodd pozabilo 1 Stvar se je res za nekaj časa pozabila, če tudi so težko prenašali zabavljice, kakor „schiavi, porci* in druge enake Ijubeznjivosti, katerih ima avita coltura toliko v zalogi. Ni minulo še pol ure, odkar so se odstranili, vrnejo se zopet pa sedaj v bližnjo gostilno. Nekaj gostov iz Ajdovščine je sedelo pri vinu in pelo slovenske pesmi. Za prišle tujce se niso zmenili, zabavali so se s petjem in pogovorom. A kedar koli so se oglasili v petju, začeli so tujci klicati „merda" in druge ostudnosti in ker žalenja le ni bilo konca, dobil je najhujši kričač zaušnico, da se je pod mizo opotekel. Tovariši so hoteli maščevati tako užaljenega prijatelja, pa tudi oni so dobili toliko, da so zopet klicali županstvo na pomoč. Babuka se je sicer kmalo končala in drugih nasledkov ni bilo, kakor da sta dva razgraj&lca še par dni nosila otekel obraz, a samo na eni strani. Ce tudi je bilo tu žaljenje celega slovenskega naroda, se to ni razglaševalo, noben slovenski list ni o tem poročal, ne v Ljubljani, ne v Trstu ali Gorici niste brali o surovosti naših na-
Društva.
(Izlet pevskih zborov „Glasbene Matice" v Postojino dne 13. t. m.) Vde-ležnikom tega izleta naznanjamo, da je upravni odbor postojinske jame pevkam in pevcem „Glasbene Matice" dovolil brezplačni vstop v jamo. Ostali izletniki plačali pa bodo za vstop v jamo 50 kr. Pevcem in pevkinjam razdelile se bodo vstopnice že v Ljubljani, drugi izletniki jih bodo pa dobili na dan izleta v Postojini. Eakor čujemo, pripravljajo se Postojnčanji na jako ljubezniv vsprejem naših izletnikov. — Eonečno opozorujemo še jedenkrat izletnike, da moramo do petka dopoludne vedeti, koliko se jih bode vdeležilo skupnega obeda. Torej naj se na to stran vsakdo podviza.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu.) Skoro bo dve leti, od kar je po večinoma znanih nepremišljenih ho-matij&h krenilo delovanje „Graške podpiralne zaloge" na pot, kamor ji ni moglo slediti zaupanje slovenskega podpirajočega občinstva. Eer pa so usahnili viri, skrčile so se tudi poprej toli izdatne in mnogoštevilne podpore na redke in neznatne zneske in konec je ta, da strada mnogo slovenskih visokošolcev v Gradcu. To ni na škodo samo njim, temveč celemu narodu slovenskemu, kateri živo pogreša izučenega naraščaja v vseh slojevih javnega življenja. Pomislimo le na novi civilnopravdni red. Eje dobimo potrebno število pravdnikov, ako si jih sami ne odgojimo ? A kako pomoči ? Prosjačiti doneskov zavoženi „podpiralni zalogi" bilo bi v sedanjih razmerah brezuspešno. Čakati utokov, s katerimi so se nekaterniki bahali, da bodo sami obračunali z akademiškim senatom ? S tem bi se le podaljšala doba stradanja za sedanje uboge dijake v Gradcu. Edino sredstvo iz te zagate je bilo osnovati novo popolnemneodvisno podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu. Pravila temu društvu, sestavljena po uzoru jednacega dunajskega društva, potrdiia je vi-
soka vlada. Društveno delovanje se začne z osno-valnim občnim zborom due 23. rožnika t. 1. Osnovalni odbor*) pa se obrača v imenu podpore vrednih in potrebnih dijakov graških do vsega slovenskega občinstva z najiskrenejšo prošnjo, naj blagovoli nakloniti obilnih doneskov ustanovljenemu društvu.	Osnovalni odbor.
*) Za sedaj sprejemata dopise in pošiljatve vseuč. prof. dr. Grg. Krek ali pa dr. Benjamin Ipavee Burgring. štev. 4.
Telegrami.
Dunaj, 9. junija. Cesar je z največjo zadovoljnostjo vsprejel na znanje adreso, katero mu je izročilo predsedstvo gospodske zbornice.
Dunaj, 9. junija. Strajk uslužbencev pri tramwayju na Dunaju je končan. Danes so štrajkujoči zopet pričeli delo. Gospodarska družba je prijenjala v vseh točkah ter ugodila vsem zahtevam uslužbencev. Glavno zaslugo za to ugodno rešitev štrajka ima dunajski župan dr. Lueger, ki je vso svojo službeno in osebno veljavo postavil v pomoč delavcev. Zagrozil je družbi, da jo kaznjuje z denarno globo ali pa izreče nad njo se-kvester, ako ne spolni pogodbe, po kateri je mestu dolžna skrbeti za promet.
Solnogprad, 9. junija. Solnograški „Volks-verein" je vlada razpustila zaradi veleizdaj-skega govora nemško-nacijonalnega državnega poslanca Iro.
Budimpešta, 9. junija. Povodom tridesete obletnice kronanja cesarja in kralja Franc Jožefa I. so bile včeraj po vseh šolah lepe slovesnosti.
Rim. 9. junija. Vladin predlog glede preosnove armade je bil vsprejet v tretjem branju s 163 proti 83 glasovom.
London, 9. junija. Grška vlada je zopet izročila spomenico velevlastim, v kateri izraža željo, naj se hitro sklene mir, da turška vojska zapusti Tesalijo. ker v sedanjih razmerah mora dežela izkrvaveti. Poleg tega spomenica omenja hudih nasilstev. katera vprizarjajo Turki v Tesaliji in v Epiru. — Grška vlada prosi, naj velevlasti kaj vkre-nejo, da se to več ne bo ponavljalo.
Atene, 9. julija. List „Akropolis" objavlja senzacijonalno vest, da so se pogajanja glede sklenitve miru v Carjem gradu nenadoma pretrgala, ker se pooblaščenci vlad niso mogli zjediniti o temeljnih načelih glede miru. Temu nasproti izjavlja ministerstvo v Atenah, da ničesar ne ve, da bi se bila ta pogajanja pretrgala, ter izraža svoje zaupanje do velevlastij. Novica se torej tako razlaga, da bi se Turčija najraje pogajala naravnost z Grki, ker upa doseči ugodneje pogoje.
Melnsine- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi ?,ob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga	(21) i
lekarna M. Leustek v Ljubljani,
Kesljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Služba cerkovnika m organista
je oddati v Kovorji pri Tržiču. —
Oglasiti se je pri podpisanem.
t
403 1-1
402 4-1
Lorenc Krištofič,
župnik
Danes ob 5. uri popoludne je poklical Vsemogofini k Sebi predobro ženo ozir. mater
Amalijo Kecelj roj. Likar
oskrbljeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 39. letu svoje dobe.
Najine nepozabne pogreb bode v četrtek, dno 10. junija t. 1., ob 4. uri popoludne iz hiše na Kongresnem trgu št. 2.
Naznanjajoč brez vsake posebne objave to žalostno vest, priporočava blago rajnico v spomin in molitev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Vence hvaležno odklanjava. Ljubljana, 8. junija 1897.
Alojzij Kecelj soprog
Amalija
hči
Tržne cene v Ljubljani
dnć 9. junija.
	gl. i kr.			gl-	kr.
Pšenica, m, st. . .	8	30	Špeh povojen, kgr. .	—	68
Rež, ....	6	20	Surovo maslo, „ .	—	80
Jefimen, , . . .	5	—	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . . Ajda, n . . .	6	20	Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr.	—	10
	7	20		—	64
Proso, „ . . .	7	—	Telefije	—	60
Koruza, „ . . .	5	—	Svinjsko „ „ .	—	70
Krompir, „ . .	ч	50	Koštrunovo „ „ .	—	40
Lefia, hktl. . .	12	_	PiSfianec ....	—	50
Grah, „ . . .	11	—		_	18
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	2	40
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „ . .	1	78
Mast, „ . . Špeh svež, „ . .	_	76	Drva trda, 4 kub. m.	6	30
	—	74	„ mehka, 4 „ „	4	
Tujci.
8. junija.
Pri Maliču: Nagher, Stark, Kolin, z Dunaja. — Bartel iz Trsta. — Moosbrugger iz Inomosta. — Wurin z Dunajskega Novega mesta. — Sonns z Bleda. Simaček iz Norimberka. Hogler z Dunaja. — Bertoche, Mechle iz Poganice.
Pri .veti«: Oroszlany z Dunaja. — Hiinigmao iz Trsta. — Lenassi iz Logatca. — Koppmann iz Gradca — Manns-bart iz Celja. — Schirz iz Mokronoga.
Meteorologidno porodilo.
e *	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzije	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
8	9. zvečer	733-5	19-0	si. szah.	skoro jasno	
9	7. zjutraj 2. popol.	733 8 732-3	17 8 16-2	sr. jvzh. si. jvzh.	oblačno nevihta	2-5
z. popoi. (en o iu « i si. jvzo. i nevima Srednja včerajšnja temperatura 20 2°, za 3-3° nad normalom
Zahvala.
404 1-1
Najprisrčnejša zahvala izrečena bodi vsem prijateljem in znancem, osobito še prečastiti duhovščini za tolažeče izraze sočutja povodom nenamestljive izgube našega predragega, v Gospodu počivajočega nepozab-Ijivega sina, oziroma brata, svaka in strijca, prečasti-tega gospoda
Janeza K a carja
župnika na Bohinjski Beli
Najtoplejšo zahvalo pa izražamo še posebej pre-častitemu dekanu radovljiškemu gospodu J. Novaku za vodstvo pogreba in za ganljivi, v srca sezajoči govor v cerkvi, blagim faranom pokojnikovim za njih sožalje in za krasni venec, kojega so darovali svojemu ljubljenemu duhovnemu očetu, pa tudi mnogoštevilnim spremljevalcem pogreba. Bog povrni vsemi V Ljubljani, dne 8. junija 1897.
Tugujoča rodbina Kačarjeva.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v LJubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-21
Provincijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
Stdiro
Liniment. Capsici compos.
144 9 iz lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25-24
Richter-jev liniment s .sidrom1
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
M
o
m
	s a.|
	w v
«3	8-s
	i ? §
•S	S) w
Si	o -i «0 S
	» s
	У o «e S
iS	5 "* «i S ~ co
o co 3 co ~
sjl.
s** 3

■ £ ® o
o S
s 2
»a •««
•S S*
O g <4j
o
Š S. s
*S-
JSš-
I. kranjski
laneno-oljnati firnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
-sat

priporoča najceneje 59 104—59
dldolf &Caupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Dunajska borza.
Dnć 9. junija.
Skopni državni dolg v notah.....
Sknpni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj,
10 mark............
BO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
0. kr. cekini...........
102 gld. 25 ki.
102 123 100 123 99 968 365 119 58 11 9
45 5
20 35 80 05 90
75 50 62' 73 62' 40 65
Dn6 8. junija.
4% državne srefike 1. 1854, 250 gld. . .	155 gld.	75	kr.
5* državne srefike 1. 1860. 100 gld. . ,	159	.	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . .	1&8	„	75	.
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	35	„
Tišine srefike 4%, 100 gld..............140	.	50	.
Dunavske vravnavne srefike b% ... .	127	,	60	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	108	„	50	,
Posojilo goriškega mesta.......112	.	50	.
4% kranjsko deželno posojilo..........98	,	75	„
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4*	99	„	80	.
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	,	—	,
, , južne ielezniee 3* .	180	,	60	.
, , južne železnice b% .	126	,	30	M
, , dolenjskih ieleznic 4*	99	„	oO	„
Kreditne srefike, 100 gld........199 gld.
4% srefike dunav. parobr. druibe, 100 gld. 150 Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld.
Rudolfove srefike, 10 gld.......
Salmove srefike, 40 gld........
St. Genćis srefike, 40 gld......
Waldsteinove srefike, 20 gld.....
Ljubljanske srefike........
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3530 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 379 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 89 Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
20 25 72 75 60 22 159
97 163 127
—	Kr
20	:
2-5	.
50	.
25 „ 75 „
60 .
25 I
ОМГ Nakup ln prodaja 'iakevrjtnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. i&varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj» najmanjšega dobitka. K « I a n t n a izvršitev naročil na borxl.
«жтшшшшаштшшшшшкшшшшшшшшшш
Menjarnična delniška družba
„91 E R C (J B"
Uoliziili it. 10 Dunaj, Ririihilfiritrisse 74 B.
i&fC Pojasnila"SL35K vvseu gospodarskih in Knaninih stvarelt, J
potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaci|tkih vr»dneit.i,lr i papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visocega »orestovanja pri popolni varnosti g0T naloženih цг 1 nvn 1 o. "ЧЧВ