InMriti se sprejemajo in velji faristopna vrsta:
8 kr., če sh tiska lkrat, ^ n n ,i n ^ >i
„ „ „ „ 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno «manjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija ua Starem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Politite lis! za slovenski uarofl.
Po pošti	prejemsn velja:
Za eelo leto	. . 10 gl. — lir.
/k pol leta	. za četrt leta
V administraciji v<
Za celo leto . . S r.a pol leta .	4
za četrt leta . . 'J ,v
V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. 234. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek. četrtek in soboto.
„Krahovec" Hranilstetter pa liberalni
ßralcem našim je že znano, da glasoviti nemčur in državni poslanec Brandstetter, ki je s svojim drugom Seidlom zlasti v raznih volitvah strahoval štajarske Slovence, je pred nekimi dnevi napovedal krido ter skušal sam sebe ustreliti. Kresijska sodnija celjska je vsled tega pričela sodnijsko preiskavo proti Brandstetterju in državni zbor prosila dovoljenja, da se sme poslanec Brandstetter zapreti zarad zločina goljufije in ponarejanja menjic. Za nemčursko stranko na spodnjem Štajarskem je to hud vdarec; ljudem se bodo zdaj oči odprle, kako so nemčurji ž njimi sleparili, in jim menda ne bodo več šli tako radovoljno na limanice, kakor doslej, ko sta Brandstetter in Seidl obetala zlate gradove. Nemčurska stranka to dobro čuti, zato pa o „krahu" Brandstetterjevem trdovratno molči in le toliko naznanja, kolikor je vsled dogodkov, ki jih nihče tajiti ne more, prisiljena. Če hi se bilo to zgodilo n. pr. gospodu Hermanu, ali pa kakemu drugemu slovanskemu ali konservativnemu poslancu, kakšen hrup bi bili ti listi zagnali, kako bi bili pisali vvodne članke, kako popisovali najmanjše okolščine; ker pa gre za liberalnega kraliovca, so plaho omolk nili. „N. fr. Presse", ki svoj nos vtika v vse reči in tudi najimenitnejšim osebam ne prizanese, če ji niso po volji, o obravnavi Brand stetterjevi v državnem zboru piše, da se spodobi, da o tajni obravnavi tudi čas-
niki molče. „N. Fremdenblatt" pa pravi, da ne gre o krivdi Brandstetterj evi že zdaj besedovati. Dunajski liberalni listi se dozdaj brez izjeme na to niso ozirali. Kako so n. pr. brezozirno pisali o zadevah krakovske karmelitarice Barbare Ubryk, dokler reč ni prišla pred sodnijo, kako so udrihali po spovedi in katoliških duhovnikih zarad linške prismojenke Ane Dunzinger? V obeh primerljejih so turški listi dunajski in njihovi pajdaši po deželi opravljali in lagali, preden so sodnije storile svojo razsodbo. „Vred-ništva liberalnih dunajskih listov, piše nekdo izvrstno v „Vaterlandu". naj nam imenujejo le en katolišk list, ki bi o žalostui zadevi Brandstetterjevi imel toliko obširnih poročil, privatnih telegramov, mikavnih razodetij, kakor navadno delajo liberalni listi, kadar gre za kak samostansk dogodek, ki je pa, — kakor se pozneje vedno pokaže, — čisto zlagan. Da to, kar se poroča o Brandstetterju, ni čisto zlagano, priča splošna pobitost liberalnih listov. Umemo ta pridržek, a želimo, da naj se enako ravna pri vseh dogodkih, ki se imajo pred sodnijo rešiti. Spodobni listi bodo vedno pisali z nekakim pridržkom, naši liberalni listi pa, kakor kaže omenjeni dogodek, vedo le takrat, kaj se časnikarstvu spodobbi, kadar je kak liberalen bratec v sili. V vsih drugih primerljejih zadostujejo škandaloželjnosti. Zapomnite si tedaj, kako primerno je ministerski predsednik knez Adolf Auersperg v gosposki zbornici to časuikarstvo imenoval škandalno časnikarstvo."
Cegavi so župnijski zapiski?
(Dalje.)
Videli smo, da se doslej vlada v cerkvene matice ni vtikala; to se je jelo goditi še le za silovite jožefinske dobe. L. 1781 je cesar Jožef II. v svojem potrpnem patentu (Toleranz-Patent) zaukazal, da nekatoličani morajo katoliškim duhovnom plačevati štolo, če duhovni tudi ž njimi nimajo nič opraviti, drugo leto (12. febr. 1782) pa je v nekem dekretu določil, da samo katoliški duhovni smejo spiso-vati matične knjige in da morajo v krstne, poročne in mrtvaške bukve vrstoma zapisati tudi nekatoličane, ker od njih prejemajo štol-nino. Ob enem se je nekatoliškim pastorjem dovolilo, da smejo zase spisovati svoje matične knjige.
S temi določbami cesar Jožef II. morda ni ravno tako hudo mislil, a vendar so bile napačne, ker so bile nasproti naravni pravičnosti in cerkvenim postavam. Cerkev katoliška namreč se vedno drži pravila, da njeni duhovniki s tistimi, ki po vnanje niso sklenjeni s sv. cerkvijo, nimajo nič opraviti, tedaj tudi nobenega plačila od njih ne zahtevati, in da v svoje župnijske knjige ne smejo zapisovati opravil, ki jih niso izvršili ali za ktere niso bili pooblasteni.
Državni določbi o štolnini in vpisovanji nekatoličanov v matične knjige katoliške bili ste veljavni do 1. 1849, in ko ste bili odpravljeni, se nihče zarad tega ni pritožil, ker je cerkev željno pričakovala, da bi te uredbe 'jožefinske že skoro bilo konec; zato pa tudi
Ljubljanske čenče*).
Čas lova je prišel, vsi lovci so na nogah. Pes in lovec sta zajcu za petami, ljubljanske samice, družine ustavovernih uradnikov z vsaj petero hčerami, a sicer „brez otrok", love stariše ukaželjnih dijakov, voditelji različnih privatnih šol sinove in hčere premožnih starišev, mladenči z dobro službo in že pametne starosti bogato doto, če tudi z nevesto vred, napihnjene pa prazne glave čast in križice, slabši in boljši časniki naročnike. Sploh vse je na lovu, vsak nekaj lovi, toraj tudi gospod Ahčin in državni pravdnik ne ležita za pečjo, ampak lovita slovenske časnike. In dobra lovca sta. Kedar gresta na lov, ne prideta enako drugim lovcem prazna nazaj, ampak vselej imata kak list v mavhi. In ker gresta vsak teden vsaj po enkrat na lov, vsak teden nekaj vjameta. Kakor pa pravi lovec ne strelja po vranah, vrabcih in žabah, ampak po žlahni
*) Ta spis sta državno pravdništvo in državna policija zaBegla, deželna sodnija pa ga je vsled nase pritožbe oprostila, zato ga vnovič natisnemo, če tudi že malo pozno.	Vred.
divjaščini, tako puščata tudi ta dva „Laibach-erico", „turški list" in „Schulzeitungo" pri miru ter streljata le „Slovenca", „Novice" in „Narod".
Ker sem ravno žabe v misel vzel, ne morem prezreti shoda konštitucijonalnega, t. j. nemčursko-ustavoverskega društva, ki je bil pretekli teden. Saj vam je znana pravljica o žabi, ki je šla na potovanje in srečno priska-kala do bližnje kotle. Pravite, da vam ni znana? No, čujte! Šla je in ko se je vrnila, je sklicala vse žabe skup in jim pripovedovala o svojem junaštvu, kako je kače podila, kako so vse žabe bližnje kotle nad tem pogumom strmele, kako bi bila lahko postala tam kraljica, pa ni hotela, kako sta se celo solnce in mesec pred njenim vpitjem za megle skrila — in več takih reči. Žabice so občudovale junaštvo svoje sorodnice — se reče, vse ne, kajti mnogo jih je bilo med njimi, ki so se čutile sposobne enako klobasati; ali molčale so, da so rešile slavo popotnxe.
Pa ne, da bi dr. Dolfi SchalTer zavoljo te pripovedke tožbo vložil proti meni in pred 'sodnijo hotel dokazati, da ta žaba ne more
biti nobena druga, kakor on sam, in zbor žab more pomeniti le shod ljubljanskih nemšku-tarjev v sinagogi-kazini. Tega se res bojim, ker bi morda to lahko dokazal z znano ognjeno govornostjo in prepričevalno besedo. Zato ne bom več o žabah govoril, ampak — o neverjetnostih.
Kaj je neverjetnost? Kar človeška pamet razumeti ne more, kar tedaj noben človek ne verjame, česa pa noben človek zrele pameti ne verjame? Da bi ljubljanski nemčurji nabirali mile darove za — Ercegovince in Bošnjake. No, le ne prenaglo, ne vrzite lista proč, ampak berite do konca, jaz bom, kar trdim, tudi dokazal.
Nedavno ste, če ste hoteli, brali v tem listu govorico, ki se je bila po Ljubljani raznesla, namreč, da vredništvo „turškega lista" nabira četo (ali čedo?) prostovoljcev, ktera bi šla Turkom na pomoč. Ljudje, ki za č;«snike nabirajo novice, so večkrat nepremiselni, vselej pa prenagli ali prepočasni, kakor kane. Na vsak način poročajo reč, kakor se njim zdi. Zato je prišla ona novica v ta list. Novičar se je gotovo nemčurjem na limanice vsedel, kajti kaj je nemčur pravega jedra? Stvar, kteri
nihče ni zahteval, da naj se te določbe ponove, ko se je 6 let pozneje sklenil konkordat med cesarjem in papežem.
Pri tej priliki je cesar Jožef II. tudi za-povedal, kaj naj se v matične knjige zapisuje. V vvodu dotičnega dekreta od 20. febr. 1784 cesar pravi, da poročni, rojstni iu mrtvaški zapiski so za državo silno važni, a s tem ne pov<š nič novega; če pa dalje trdi, da ti zapiski so se doslej spisovali samovoljno, to ni resnično. Kajti vse to, kar cesar Jožef II. v omenjenem dekretu veleva, zaukazali so že veliko let poprej papeži, in uovoje bilo le to, da je cesar Jožef II. zapovedal zapisovati tudi hišno številko, starost ženinov in nevest, pa vero, kar pa je bilo naravno, ker so morali katoliški župniki vsled potrpnega patenta v svoje matice vpisovati tudi nekatoličane. Določba, da naj se priče in botri, če znajo pisati, podpišejo lastnoročno, je bila glede poročne knjige nekako zboljšanje stare cerkvene vredbe, pri krstnih maticah pa je bila odveč, ker imajo ti zapiski za državo le veljavo kot bukve rojenih, botri pa niso priče rojstva, ampak priče krsta, za kterega se pa cesarski dekret dosti ne briga, ker dotične bukve imenuje sploh le bukve rojenih.
V	ravno tistem dekretu cesar Jožef II. določuje, da škofje pri obiskovanji svojih škofij imajo dolžnost pregledovati rojske, poročne in mrtvaške bukve, kar je bil pa 40 let prej škofom zapovedal že papež Benedikt XIV. Ob enem dotičai dekret veleva kresijskim uradnikom od časa do časa preiskovati, če se omenjene knjige povsod pravilno spisujejo.
V	tem ukazu ni sledu, da je cesar Jožef II. hotel fajmoštrom vzeti starodavne cerkvene matice in fajmoštre narediti za državne uradnike, da bi odslej v imenu državnem spisovali te knjige, marveč je naravnost rekel, da škofje imajo prvo pravico paziti nad temi zapiski, kar so vsled cerkvene postavo že prej imeli v navadi, zato je razvidno, kakov je omenjeni dekret. Vsled državne vsemogočnosti, ki se je v tistih časih vtikala v vse cerkvene reči in določevala o podobah in svetinjah, blagoslovih in odvezah, odpustkih in cerkvenih zlajšanjih, ter celo vkazovala, koliko sveč in svetilnic se sme pri službi božji prižgati, so se izdajali tudi dekreti o starodavnih cerkvenih zapiskih, kterih pa s tem cerkvi niso hoteli odvzeti. Hoteli so jih le zboljšati, kakor vse drugo,
država zahtevala, bilo je tako ničlo, da je cerkev v tem lahko odjenjala. Ni n. pr. zoper vest, če se v cerkvenih zapisnikih zaznamova tudi vera, spol, starost ali hišna številka, kakor je država zapovedala. Še nad tem se po natančnem prevdarku nihče ne more spodtikati, da so katoliški duhovni v svoje matice vpisovali tudi krste, poroke in pogrebe nekatoliča-uov. Krst protestantovskega pastorja je veljaven in tudi od njega poročeni ne katoliški ljudje veljajo za zakonske, mrliča pokopati pa tudi ni greh. Dasi se je tedaj tako vpisovanje zdelo napačno, vendar ni bilo nedopuščeno in zoper vest katoliškega duhovna.
Veča težava bila je zarad nekterih reči, ki se morajo vsled cerkvenih določeb v matice zapisovati, pa se niso mogle lahko spraviti v rubrike od države zaukazane, n. pr. so li umrli prejeli sv. zakramente in kje so pokopani. Pa vsled dekreta od 9. avg. 1784. se je dovolilo, da se sme vpisovati tudi to, le ne v posebno rubriko.
Tako ste se cerkvena in državna oblast skušali porazumeti o župnijskih zapiskih. Cerkev se je pri spisovanji teh knjig radovoljno ozirala na želje vladine in je sprejemala njene določbe, kolikor ji je njena vest dopuščala. Država je sicer marsikaj zahtevala od cerkve, a za vse jožefinske in poznejše dobe se je skrbno ogibala glede teh zapiskov od cerkve kaj zahtevati, česar bi vest ne bila dopuščala.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. novembra.
Avstrijske dežele.
Cesar so po vojvodu modenskem, kije pretekli teden na Dunaju bil pokopan, podedovali zopet okoli 80 milijonov goldinarjev. Ker od te dedšine ne plačajo takse, govori se po Dunaju, da hočejo iz lastnega premoženja napraviti nove Uhacijeve topove, da bi pri slabem denarnem stanu oboroženje armade države preveč ne težilo. To bi bil zares velikodušen, prav cesarski dar!
Naslednik ICauselierJcv bo,
kakor se piše z Dunaja požunskemu „Rechtu", posvečeni škof in kapitelski vikar Kutsch ker, dr. G r u š a pa postane njegov generalvikar in posvečeni škof. „Č e h u" pa se z Dunaja
kar se je brezozirno določevalo. Pa to, kar je [piše, da zarad vedne bolehnosti KutschkerjeveJ
mislijo za nadškofa dunajskega imenovati ali graškega škofa Zwergerja, ali pa brn-skega škofa N ö 11 i g a (?).
V	državnem xboru je prišel 26. t. m. v razgovor predlog dr. Koppa o pre-meinbi nekterih paragrafov zakonske postave. Dr. Gros je predlagal to reč izročiti posebnemu odseku, dr. Kopp pa izročiti jo verskemu odseku. Pa oba predloga sta pala s 97 proti 91. glasovom. Ministerstvo, ki je podpiralo predlog Koppov, je tedaj ostalo v manjšini; pa znano je, da se za to dosti ne zmeni, ali manjšino na svoji strani ima, da mirno nadaljuje svoj posel, kakor da bi Avstrija ne bila konštitucijonalna.
V	ravno tej seji je minister kupčijstva odgovoril na interpelacijo o čolnih zadevah, da je vlada vnanjemu ministru že mesca oktobra naročila odpovedati kupčijsko zvezo z Angleško in Francosko še pred koncem 1.1875, Nemčijo pa pripraviti k reviziji čolne in kupčijske zveze, preden pride odpovedni čas. To se bo kmalo zgodilo; tudi si vlada prizadeva državnemu zboru, kakor hitro bo mogoče, predložiti nov čolni načrt. Prej pa se mora dogovoriti z ogersko vlado in zediniti o načelih nove kupčijske zveze z Nemčijo in Francijo. Pri tem se bo oziralo na potrebe domače obrtnije. Ob enem se bo zboru predložil splošni čolni tarif, z Angleško pa se ne bo določil noben tarif. Konečno obljubi minister odpraviti dosedanje napačnosti, kakor zahteva korist domače obrtnije. To je tudi odgovor, pravi minister, na interpelacijo Groholskovo in Ilohenwartovo. Gro-holski odgovarja, da je pričakoval natančnejega odgovora, ali ker se je odgovor ministrov izročil gospodarskemu odseku v pretres, hoče stranka njegova takrat, ko bode odsek poro-čeval, izraziti svoje misli.
Na koncu je v skrivni seji prišla v razgovor prošnja celjske sodnije, da bi smela prijeti poslanca Brandstetterja zarad goljufije in ponarejevanja menjic. Seja 27. t. m. je bila brez vse važnosti in kratka zarad pogreba Rauscherjevega.
Star»katoličani dunajski so pred nekimi dnevi Schmerlingu kot prvomestniku verskega odseka gosposke zbornice izročili neko spomenico. Gospod Schmerling jih je prav prijazno sprejel in obljubil jim skrbeti, da se odpravi neenakost pred postavami.
■'ogovori Tj oserskim minister-
ne smeš ničesar verjeti, kar ti pove, ker ravno nasprotno misli. Dobro vedoč, da je naš Widmann prepovedal vsakako nabiranje ljudi ali denarja za Ercegovince, so ga, ker jim srce za-nje gori, hoteli prekaniti s tem, da so kričali in pisali za Turke, delali iu nabirali pa za Ercegovince. S tem so — zviti kakor so — odvrnili pozornost policije od sebe na Slovence, o kterih je ona že tako vedela, da ne simpatizirajo s Turki, in zdaj po vseh močeh delajo za Ercegovince in Bošnjake. Skoro vsak večer je godba v kazini, za godbo gredo ne le otroci, ampak tudi odraščeni ljudje, in kjer je mnogo ljudi skup, tam se da lahko mahoma kaj izdatnega nabrati, več, kakor če bi moral kdo od hiše do hiše beračiti, zlasti če bi nabiralec, n. pr. gosp. Aleks. Dreo ali recimo za Slovane od pete do zadnjega lasu ves razbeljeni Dežman prvi na krožnik položil za vabilca stotak ali vsaj petdesetak, kterega potem, ko vidi, da drugi matadorji niso zaostali z darovi, lahko skrivaj nazaj vzame. Da bi Dežman, ki je zvit ko kozji rog, tega pripomočka vseh slabih, pa skušenih komedijantov ne vedel, to ni verjetno, zlasti ker na ta način
daruje vsak večer lahko po en stotak, a nese ravno toliko denarja domu, kolikor ga je sabo vzel, odračunši to, kar je zapil in zajedel, če ni plačati pozabil. Toda jaz zagovarjam gosp. Dreota in Dežmana, jaz pravim, da ne jemljeta svojih stotakov in pedesetakov nazaj, kedar se v kazini nahira za Ercegovince. Nabira se pa, to je gotovo, kajti iz druzega namena bi ka-zinci ne dali si gosti zdaj, ko na jugu teče curkoma kri, turška in krščanska. Slišim celo, da si je Dežman naročil sedem konjskih repov, ktere bo nataknil na svoje „proklete grablje", potem pa se na čelu prostovoljcev podal na Turško kot „bašim-bošuk" ali kaj temu podobnega v sredo turške armade, na videz pomagat Turčinom, v resnici pa, da bi pri ugodni priliki jih od zadej zagrabil in uskočil potem k ustajnikom; to je tem bolj verjetno, ker je tak manever za letom 1848 že pri nas izpeljal, ko je uskočil v nasprotni tabor. — Vse te novice pa niso nikakor za policijo ali dr. vit. Widmanna, ker bi utegnil brž na noge stopiti nemčurjem, ko bi zvedel, kaj nameravajo.
Te nemčurje je sploh težko ,,zgruntati".
Saj veste, kako se togote nad Slovenci
zarad tega, ker . so Ililzerjevi zvonovi boljši in cenejši od Samassovih. Ali tudi ta togota je le na videz, skrivaj sami tako delajo, kakor Slovenci. Zvonov sicer ne naročajo na tujem, ker jih ne potrebujejo; pač pa imajo in rabijo kočije in ker bi bili lahko že pred več letmi v Ljubljani, tedaj doma, dobivali lepe, močne, elegantne ceneji, kakor drugod slabše, zato so si jih naročali iz Dunaja, Gradca itd. Domoljubni namen je tu jasen. Vsak prodajalec uamreč pravi, da ima zgubo pri tem, kar prodaja. Da bi toraj domači obrtniki in rokodelci ne imeli zgube pri kočijah, jih naročajo vrli nemčurski domoljubi zunaj. To je jasno, kakor nebo, kedar je oblačno.
Pri vsein tem si ne morem razjasniti sledeče resnične, tedaj ne izmišljene dogodbe. Nekaj let — ko je Samassa imel še monopol za zvonove po vseh slovenskih deželah — je tega, kar je neki tukajšnji kolar in kovač — imenujmo ga Leska, ker še živi — naredil po lastnem umu jako lep voziček, ki je moral biti vsakemu všeč. Vendar ga ni mogel prodati v Ljubljani, tedaj je bil prisiljen prodati ga v Trst v lastno zgubo. Mine nekoliko let, kar
stvom zarad čolnih zadev niso imeli doslej neki nobenega vspeha.
Vnanje države.
K jugoslovanskega bojišča
poroča „N. W. Tagblatt", da bode Črnagora Turkom še te dni vojsko napovedala. Knez Nikica je vsem načelnikom in vojvodom naznanil biti 1. decembra pripravljenim. Višje poveljstvo prevzame knez sam. 6000 mož je že na Grahovem polju in 11.400 mož oboroži še te dni.
Iluski car pošlje kneza Vasilčikova z zdra-vilskim orodjem v Črnogoro, da vredi postrežbo na vojski ranjenih in bolnih.
llcrolinski višji državni pravdnik hoče grofa Arnima, ki ga sodi za spisatelja brošure „Pro Nihilo", tožiti zarad izdaje dežele. Zatožni senat se bode o tej reči 1. dec. v tajni seji posvetoval.
la Francoskem so bonapartovci v Parizu pretekli teden napravili neki shod, kterega se je vdeležilo tudi mnogo republikancev. Prvi so vpili: Živio Napoleon IV., republikanci pa: Živila republika! Vstal je hud ropot, iu predsednik je moral zbor skleniti ter je s Cassagnakom ušel skoz zadnje duri. Vsled tega je poveljnik pariški za naprej take shode prepovedal.
Vt. Španjskcga se poroča, da je Don Karlos zbolel (?).
fjaški vseučilišniki so zopet začeli rogoviliti zoper učnega ministra Bonghia.
Angleška vlada je kupila od kralja egiptovskega za 40 milijonov gold. akcij sue-
Izvirni dopisi.
ti, mariborske okolice. 26. nov. (Seidlova blažena dela pred krahom.) Ako je mera Seidlove nadležnosti in častilakomnosti napolnjena, smemo reči, da so bile njegove poslednje želje dokaz, kako bi še rad bil mučil slovensko kri. Pa na steni je videl roko pisati: „Mane", „Tekel", „Fares". „Mane", soštel je Bog tvoje kraljestvo in ga dokončal. „Tekel", tehtan si bil na tehtnici in prelahek najden. „Fares", razdeljeno je tvoje kraljestvo. Do sem in ne dalje. Sam je oči obračal po mastnih službah, zadosti se napenjal in nasprotoval konservativni stranki, da bi se po volitvah splazil na Dunaj. Vendar je zavidal
" "-11---g-T—JU......
se pripelje v Ljubljano barantač s konji, iz Celovca doma, v jako elegantni kočiji k ,Milieu". Kočije elegantnost je brž privabila vso ljubljansko „jeunesse doree", ki se s konji, psi in vozovi rada peča, k „Maliču", vsi so občudovali lahko, elegantno in lično kočijo, ktero je bil barantač v Milanu kupil. Imel je tudi brž kupca za-njo, ki mu je obetal polovico dobička. Slučajno pride gosp. Leska po opravkih memo. Brž ga pokličejo in mu pokažejo kočijo rekoč: „Tu se učite! Laško delo, pa kako! Da bi vi kaj tacega umeli!" Gospodu Leski se voz nekako znan zdi, pogleda ga bolj natanko, potem prime govornika za roko, ga pelje h kočiji in mu pokaže v železo vsekano ime: „P. Leska v Ljubljani".--
Na to dolgi nosovi, kočije ni nihče kupil, vsi so se tiho splazili, barantač pa se je odpeljal s kočijo v Celovec.--
Temu nimamo nič pristaviti, ko da Hilzerjevi zvonovi pri sv. Petru že pojo. Kaj pa more Samassa zato, da se vse raduje in hiti jih poslušat? Škoda, da se zvonovi ne dajo konfiscirati in da Samassa ni državni pravdnik ali gosp. Ahčin!	-č—
škega rova, če bode parlament temu pritrdil, drugim, česar je sam želel. Nekteri narodni učitelji in izvrstui organisti so šli po želji kmetov za orglanje vino pobirat, ker kmet rajše in ložej daje od poljskih pridelkov, ko pa denar. Ko je že ponižani Seidl zvedel, da so nekteri učitelji vino pobirali, jih je koj tožil pri okr. šolskem svetu.
Drugo bržčas poslednje nasilno delo Seidl-ovo je odstranjenje podučitelja v Kamci. Da mu je tamkaj vse steklo po volji, je mogoče le po izreku nekega šaljivega moža, kteri je rekel: v šolskem in srenjskem uradovanji v Kamci ni bilo nikdar sej, kedar je zatrobil v rog, so svetovalci prišli le „k raportu". Ali kakor je pri turški vladi navada, da na Sultanov predlog vsi reči morajo „peke, peke", kakor gospod župan zapoveste. Če bi mu bil kdo hotel v kteri reči nasprotovati, si ni bil svest, da bi mu ne bil vrat pokazal. Podučitelja že večkrat ni bilo v Kamci pod Seidlovim go-spodstvom. Nek naroden učitelj je rekel: da rajše gre kamenje tleč, ko pod Seidlom v šolo hoditi. G. V ..., dober učitelj, je tlako delal za 240 gold.; ker pa pri neki mastni iu smrdljivi tožbi ni hotel in po vesti svoji ni mogel za Seidla pričati — (mastno tožbo je Seidl zgubil), — mu je bil trn v peti in tedaj proč z njim. Razpisati je dal podučiteljsko službo posestnikom le toliko na korist, da bodo imeli 140 gld. več plačila, podučitelja pa znabiti ne. Zdaj bo te tragedične in smešne igre menda konec.
JVa Dunaju. 27. nov. (Pogreb). Okrog cerkve sv. Štefana je sicer vse polno fijakar-skih voz — a danes so zginili, namesto njih se po velikem trgu na vseh straneh drenja preobila množica, glava tik glave — visoki, trdno postavljeni odri komaj nosijo veliko število gledavcev. Po ulicah so razvrsteni vojaki, da ohranijo prostor: tužnemu sprevodu prišle-mu iz nadškofove palače. Lej, v lepem redu se vrste razni samostanski redovi, različne fare dunajskega mesta in druga društva; za njimi bogoslovci, potem kakih osem prelatov v mitrah in črnih plaščih ; sedaj pridejo škofje: iz Kra-ljevogradca, Št. Hipolita, Linea, Gradca, nadškof Mehitaristov, Dunajski episeopus adiutor, in nuncij Jacobini, kteremu asistirata dva opata. Mrliča neso duhovni, sprevod sklepajo duhovni iz ustava pri sv. Avguštinu in udje orientalske akademijo.
Tužno svira godba; žalostno pojo zvovovi; temno brenči veliki zvon sv. Štefana — sprevod se počasi pomika okoli cerkve do velikih vrat. Cerkev je temotna, razsvitlja jo premnogo luč. Pri altarju že čaka presvitli vladar: ves resen in tužen, dozdeva se, da mu solze v očeh migljajo; zraven so drugi nadvojvodi in državni velikaši. Prinesli so mrliča do altarja: miserere se razlega po napolnjeni cerkvi.
Molitve so končane: mrliča so že spustili v jamo narejeno na levem koru velikanskega presbiterija ; množice se razhajajo; godba, petje in zvonovi utihujejo: zakopan je kardinal Rauscher.
Hrvatska, 26. nov. („Obzor" in „P r i m o r a c." — Novi šolski zakon. — V s e u č i 1 i š n i profesorji.) Odkar je prenehal zborovati naš sabor, ponehalo je tudi politično gibanje, samo „O b z o r" iu „Pri-m o r a c" se prav dobro prepirata, ker oholost in nedoslednost prvega izzazivlje vedno mirno opozicijo. Madjari pa se natihoma vesele radi tega prepira, ki nas samo slabi ter izvršujejo svojo magjarizacijo v našej kraljevini, tako da bo sčasoma Hrvatska zares ne samo ogerska, nego prava madjarska pokrajina, kakor je Ma-
kanec v saboru dobro vladinej stranki povedal.
Naš novi šolski zakon je stopil v veljavnost 1. okt. t. 1. Zakon sam na sebi bi bil dober(?), da bi se bolj na potrebe našega osiromašenega in zaostalega naroda oziral. Kakor v Cislajtaniji, tako bode tudi pri nas zadajalo izvrševanje tega zakona mnogo težav. To se je pokazalo precej s početka. Vlada je odredila, da se imajo šole razdeliti po plači v štiri razrede. Podžupani ali pa njihovi namestniki so pri klasificiranju, večidel gotovo brez vsacega poznavanja občinskih oduošajev, občinske zastope silili, da stavijo svojo šolo v prvi ali pa drugi razred: in tako se je zgodilo, da je prav malo šol tretjega in četrtega razreda. Če pa pomislimo, kako so nektere naše občine siromašne, je to gotovo velika krivica. Kako more občina plačati učitelja s 600 fl., stanovanjem in drvi, — zraven ima navadno še tudi vrt in njivo, — potem občinskege tajnika ravno tako ali pa še bolj, — sam pa še za enkrat toliko ljudi ogoljufa, — vrh vsega pa še župana! za državni davek pa se mu prodaja živina ali pa posestvo. Je li si morete misliti žalostneje slike! Vse vpije, da bo šola narod obogatila, da se bode to vse povrnilo, kar se zanjo izda, tega pa nobeden ne vidi, da hodijo otroci po 5 —6 let v šolo, pa še brati ne znajo. Lahko se je poganjati za velike plače, kakoršnih nimajo ljudje, ki so mnogo več študirali in več let v službi bili, ali delati je treba, ako imaš veliko plačo. Srce je treba imeti za narod in z malim biti zadovoljen, to je pravo domoljubje. Ako ne bode vlada občin varovala, bodo nazadnje res čisto osiromašile.
Glas, kterega je prinesel „Slovenec" o imenovanju Fr. Erjavca, se potrjuje. Zraven njega sta imenovana za vseučilištna profesorja dr. J i r u š a iz Prage za botaniko in dr. Aleš V e 1 j k o v, docent na peštanskem politehničkem zavodu, za kemijo. Četrti imenovani dr. Veyr za matematiko se je zahvalil in tako bo treba druzega iskati.
Domače novice.
V Ljubljani, 30. novembra.
(Zasego zadnjega „Slovenca" je deželna sodnija, kakor beremo v včerajšnji „Laib. Ztg.", zopet potrdila. Razlogi nam niso znani, zvedeli jih pa že bomo, ker se bomo pritožili. — Pretekli teden sta bila zasežena tudi „Slov. Nar." (dvakrat) iu v Mariboru izhajajoči „Slov. Gospodar". Policijsko zaseganje listov je tedaj res že epidemično.
(PreŠirnova beseda) v ljubljanski čitalnici je bila po vsem lepa. Prolog g. Iv. Tavčarja vnel je poslušalce, kterih se je bilo ukljub slabega vremena mnogo zbralo v dvorani, do burnega ploska, vse druge točke, samospevi, zbori iu deklamacije, so se vršile gladko in z navadno izurjenostjo. Zato prisrčna zahvala vsem sodelovajočim za tako prijeten in krasen večer!
(Godba s petjem v blagi namen) t. j. za napravo potrebne obleke ubogi šolski mladosti v tukajšnjih mestnih šolah — bode v sredo 1. decembra t. 1. v g. Tavčarjevi gostilnici. Svirala bode vojaška godba si. c. k. polka Sachsen-Meiningen in pel bode vokalni kvartet „Eintracht" (gg. llazinger, Sehaffer, Valenta, Kaguus).
(V slovenskem gledišču) bomo v četrtek videli na odru znano vplivno žalostno igro, Weilenovo „Edda", v kteri je naslikan boj Fizjanov za svobodo. Zato bo gotovo tudi hiša polna.
(Sneg) gre v Ljubljani že tri dni neprenehoma, tako da je že prav debel. Zarad tega je po ulicah velika brozga; magistrat je najel menda premalo delavcev za odpravljanje snega in snaženje ulic.
Razne reči.
—	Ililzer je vi zvonovi v Kranji že pojö in sicer slavo zvonarskemu mojstru. Čve-tero je novih in ti so k velikemu staremu (II) vbrani v H-moll. Posamezni glasovi so natančno zadeti, milo doneči, a vendar daleč se razle-gajoči, harmonija tedaj popolna. Kranjci smejo na svoje zvonove ravno tako ponosni biti, kakor Ililzer, ki jih je vlil. Tej resnici v obraz mora omolkniti tudi glas zagrizenosti, kterega so spustili nekteri neprijatelji Hilzerjevi in nemčurji iz sebe. Kdor bi o takih zvonovih zabavljal, mora biti zloben ali pa ne bi razločil mačjega mjavkanja od volkovega tulenja. —■ Isto se sme tudi reči o Ililzerjevih zvonovih v Smartnem pri Kranji, ki so po vsem enaki onim pri D. M. v Polji. Vbrani so v H-dur, mogočnih glasov, zlasti velikih, se polno razlega po Soriškem polji. Skupno zvonenje je lepo harmonično, ker je tudi tu vsak glas na tanko zadet, in ravno tako veličastno, kakor ono v Kranji milo. Z obojimi zvonovi je Ililzer ukazal se vnovič to kar je, namreč, mojstra in umetnika, ker razen čistega glasu je pri vseh zvonovih tudi vnanja oblika krasna, — ona pri kranjskih zvonovih slogu cerkve primerna, namreč z gotičnim kinčem.
—	Glavno premoženje Rauscher-j e v o dobi vsled oporoke njegove od njega 1. 1856 ustanovljeno semenišče za dečke. Kardinal želi, da bi se s temi denarji, kadar bo mogoče, v semenišču osnovala lastna gimnazija, ktere želje zarad raznih nezgod sam ni mogel izvršiti. Če se semenišče odpravi, dobi premoženje škofijstvo, ki bode moralo pa zopet z njim vstanoviti enaki zavod, kakor hitro bodo okoliščine dopuščale. Bratu svojemu in sestri je volil le dosmrtni vžitek od 40 bankinih akcij in od 20,000 gld. bankinih zastavnih pisem. Škof Kutschker, dekan Angerer, ki je izvrševalec oporoke, in kanonik Kornheisl dobč vsak en prsni križ, Columbus en kelih, ranjega tajnik Bansarur prstan pa 2000 gl., ceremonijar Kaindl 2000 gl. Za cerkvene pobožnosti v stolnici je zapustil 3000 gl., za 300 sv. maš 600 gl., za revne fajmoštrom dunajskim 5000 gl., svojim poslom je odločil dosmrtne letnine.
—	Duhovske spremembe v Lav. škofiji: Č. g. A. Lednik pride za I. kaplana v Ruše, in č. g. Rostaher za kaplana v Cirko-vico. Umrl je č. g. Simon Pire, župnik v pokoji v 69. letu starosti.
—	V Gradcu se je pri zidanju neke nove šole zid podrl in ubil 4 osebe in njih več nevarno ranil.
—	Jakoba Bračiča, kmetskega sina v Vel. Varnici pod Ptujem, je 11. nov. Sebastijan Mihalac s tovariši tako hudo zarad ljubosumnosti pretepel, da je nesrečnik moral v par dnevih umreti.
—	Čudna stava. Anglež je stavil, da bo na očitnem pariškem trgu dobre tolarje za mali denar ponujal in nihče jin ne bo hotel kupiti. Šel je z vrečico, v kteri je bilo 200 tolarjev na Pont Neu! in je tam dve uri hodil in tolarje ponujal po 24 soldov, pa se jih ni znebil več, kakor treh, ktere mu je odkupila stara, priprosta ženica.
—	Srečen vdovec. „Zdaj rad umrjem. Dozdaj sem se vedno bal, da bi ne zadel na unem svetu na svojo ženico, a zdaj me bodo sožgali, me ne bo mogla več poznati."
— In contumaciam. Ema: „Maks, povej mi, kakošna ječa je to, če kterega „in contumaciam zapro". Maks: „To ni nikakoršna ječa: to se le pravi, če zapro koga, kterega dobiti ne morejo".
Poslanica.
Slavnemu mestnemu magistratu ljubljanskemu.
Ravno beremo v „Laibacherici" postavo od 25. oktobra, t. 1., v kteri § 49. med drugim veleva: „Die Herstellung von fehlenden Dachrinnen an bereits bestehenden Gebäuden ist von der Behörde vorzuschreiben und in Vollzug zu setzen". Mi pozdravljamo to postavo, nadjaje se, da se bo slavni magistrat vsaj zdaj nekoliko obrnil na eno največih predmestij, na predmestje šentpetersko. Človek zares ne ve, ko gre po šentpeterskem predmestji, posebno „od znamenja doli", ali je v beli Ljubljani, ali pa v kaki ogerski vasi. O deževnem vremenu, v gorkih pozimskih dnevih in na spomlad, ko so že vsi drugi mestni prostori lepo suhi, je tukaj blata do kolena, od streh lije, da človek misli, da je v „Douche-badu", zvečer je temno ko v kozjem rogu, da drug druzega ne vidi, in včasih se teh par leščerb še le pozno v noč prižge, tako da sta nedavno ob 7. uri zvečer dva z glavama vkup butila, ko nista drug druzega videla. Saj včasi tudi gospodje iz rotovža radi k „Jerneju ' ali k „Mihu" zahajajo, in ako jih že ni volja za olepšanje mesta, ali za davkoplačevalne predmeščane, ali za druge ljudi, ki to predmestje redno obiskujejo, kaj storiti, naj bi vsaj zarad sebe kaj storili. Človek bi skoraj ne verjel, da na omenjenem delu predmestja še niti kanala ni, in vendar je to istina. Vsa nesnaga se mora po površju glavne ceste odtekati, in ker je tukaj mnogo mesarjev, nastane velikokrat tak smrad, da bi se ne bilo čuditi, ko bi nastala kaka kuga. Nedavno je neki tujec tukaj grede rekel: „Ich hätte nicht geglaubt, dass es in Laibach so vernachlässigte Orte gibt". Mestni očetje I to Vam ni v čast. Bi se li ne dal brez posebno velicih stroškov tako zelo potrebni kanal napraviti? Ako je bilo že v Latermanovem drevoredu tako mno-gobrojnih plinovih svetilnic potreba, ki jih moramo mi plačevati, dajte jih nam še na šentpetersko predmestje nekoliko, kjer jih je še veliko bolj potreba, in — hvaležni Vam bomo.
Ako imate toliko denarja, da kar na stotine dovoljujete nagrade, böte za to napravo menda vendar tudi kaj imeli, saj vendar Šent-peterčani tudi precej davka plačujemo. Tedaj mestni očetje! ako Vam je v resnici kaj mar za mesto, obrnite nekoliko svoje usmiljene oči na šentpetersko predmestje, napravite kanal, (saj ste ga pri Maliču zarad dveh novih hiš takoj tudi napravili), postavite nekoliko več in boljših svetilnic, in na podlagi ravnokar izišle postave prisilite gospodarje — kar se gotovo tudi branili ne bodo —, da napravijo pri strehah korita, — saj kopeli imamo drugod, — in zadostili böte vsaj nekoliko obljubam, ki jih ob času volitve vedno delate.
Eden v imenu več družili.
Eksekutivne dražbe.
1. dec. 3. Marjete Pavtešiceve iz Brezja (460 gl.) v Metliki. — 3. Jak. Krašovc-cvo iz Vrtnika (6304 gl.) v Ložu. — 3. Jože Strle-jevo (66 gl.) v Ljubljani. — 2. Jan. Kutnp-ovo iz Travnega dola (575 gl.). — 2. Jem. Bakarjevo iz Herinje vasi (1935 gl.). — 2. Reze in Jan. Kernc-evo iz Herinje vasi (1300 gl.). — 2. Jan. Saje-vo iz
Bezja (1773 gl.). — 2. Mih. Judež-evo iz Vel. Orelika (1450 gl.). — 2. Mih. Jeropšič-evo iz Herinje vasi (1120 gl.), vse v Rudolfovem. — 3. Jan. Maklenšek-ovo iz Vinomera v Metliki.
2.	dec. 3. Ant. Prelesuik-ovo iz Dvorske vasi (500 gl.) v Laščah. — 3. Tom. Pavlin-ovo iz Kružec (1089 gl.) v Ložu. — 2. Jože Gorišek-ovo iz Šent Pavla (890 gl.). — 2. J. Šlejpah ovo iz Studenca (3915 gl.). — 2. Jože Marehhart-ovo (2400 gl.). — 3. Mart. Silovo vse v Zatičini.
3.	dec. 2. Marko Cucič-evo iz Bojanje vasi (3170 gl.) v Metliki. — 1. Jože Roje evo iz Vo-lavelj (980 gl.). — 1. Zapuščina Marije Tober-jeve (6^9 gl.). — 3. Ane Praprotnik-ove iz Občine.
—	3. Jan. Ulčar jevo iz Mal. vrha (2334 gl.).
—	1. Mart. Šinkovc-evo iz Preske (927 gl), vse v Litiji. — 3. Mart. Južna-vo iz Dragomlje (1060 gl.) v Metliki. — 2. Jak. Hren ovo iz Gorenjega Gradiša (420 gl.) v Rudolfovem.
Štajerske.
1.	dee. Jan. Osim v Studencah 4200 gl. (3).
2.	dec. Gregor Muhovec v Brašlovcah 1917 gl.
3.	dec. Ant. Flegerič v Kukovi 550 gl. (2.), Fr. Rakuša v Slovenskivesi 600 gl. Jož. Sužnik. v Bučah 250 gl.
4.	dec. grof Mensdorf v Dobrni 11.959 gl., Marija Predikaka v Podložah 2150 gl. (3).
Telegraliene denarne eene 29. novembra. Papirna renta 69*55 — Srebrna renta 73 75 — 18601etno državno posojilo 111.25 — Bankine akcije 924 — Kreditni akcije 196.— — London 113 75 — Srebro 105 50. — Ces. kr. cekini 5-36 — 20Napoleon 9-10.
Uenar>-tveiie eene. 25. novembra.
Državni fondi.	Denar. Hlago.
5"/o avstrijska papirna renta ....	69.45	69 55
5°/o renta v srebru..............73.40	73.60
Srečke (loži) 1854. 1..............105.25	|105.50
„ „ 1860. 1., celi.....IU.—	111.50
„ „ 1860. 1., petinke . . .	116.75	117.—
Premijski listi 1864. 1.,............135,—	135.50
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5°/, ................95,—	95 50
Kranjske, koroške in primorske po 5° 0	95.—	—. —
Ogerske po 5%........81.15	81.50
Hrvaške in slavonske po 5°/, ....	85.—	I 85 50
Sedmograške po 5% ............79 75	| 80 25
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..............927.~	929 —
Unionske banke................76.25	76.50
Kreditne akcije................194.10	194.40*
Nižoav8tr. eskomptne družbe ....	—.—	—! —
Anglo-avstr. banke..............95.80	96.20
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	165.50	16G.—
Tržaške „ 100 ., k. d. .	13.50	14.—
„ „ 50 „ ..........56.—	56 50
Bndenske „ 40 gld. a. v. .	25.50	25.75
Salmove ,, 40 ,, ,, ,, .	36.—	36.50
lJalffi-jeve „ 40 „ „ „ .	25.—	25.80
Clary-jeve „ 40 „ ..........25.75	26.—
St. Genois „ 40 „ „ „ .	27.25	27.75
WindischgrHtz-ove „ 20 „ ..........22.50	24.25
Waldsteiu-ove „ 40 „ „ „ .	20 75	23.— Srebro in zlato.
Ces. cekini ..."............5.36	5.37
Napoleousd'or.........9 10	9.10
Srebro . ...............105.40 1105 50-
Jos. Svoboda.
lekarničar „pri zlatem orlu",
tik železnega mosta v Ljubljani,
priporoča toliko priljubljena salicilna zdravila, ki so
1.	Salicilna voda za izplakovanje ust pri grlobolenji (difteritis).	(74 — 10)'
2.	Salicilni zobni prah za snaženje zob. Izmed vsib< do zdaj znanih prahov najboljši.
3.	Salicilna illllivnllia voda zoper vse kožne izpuäaje.
4.	Salicilna štlipa zoper neprijetno potenje nög.
)
V zalogi }
Mart. Suligoja j
1 v Čepovanu pri Gorici )
se dobivajo najboljši konjski, volovski ) in čevljarski žeblji, podkvice za čev- )
i) je, noži, nožički in kosirji (favči) J razne velikosti po jako nizki ceni.	)
Naročila se točno izvršujejo. (85-1))
.111" .„.—«M«	-I -