TEHNIK
leto xxvi. št. 22
ptuj, 14. junija 1973
cena 1 din
Ormož skozi stoletja
v soboto pričetek osrednjih proslav ob 700-let-
nici mesta.
Okolica Ormoža je bila naseljena
i; v mlajši kameni dobi- pred
približno štiri tisoč leti. Na
sedanjem mestnem območju je
okrog leta 1000 pred našim štetjem
na razgledni planoti nad Dravo
zrasla velika zgodnje ilirska naselbi-
na, Živela je približno 300 let in
potem razpadla. Odkrita je bila šele
pred dobrimi desetimi leti..
V	rimski dobi je mimo sedanjega
Ormoža vodila rimska cesta v
Podonavje.
V	drugi polovici 6. stoletja so tudi
ormoški okoliš naselili Slovenci.
V	zgodnjem srednjem veku je
ormoški okoliš kot obmejno ozem-
^e veliko trpel zaradi neprestanih
vpadov in pustošenj divjih Madža-
rov. V tem času se je na mestu
nekdanje ilirske naselbine razvilo
slovensko kmečko naselje, prvič
omenjeno v zgodovinskih virih 16.
junija 1273 z imenom HOLERMUS.
Ob njem je okrog leta 1278 zrasel
utrjen grad imenovan Fridavv.
Zaradi ugodne lege je vas kmahi
narasla v tržno naselbino in pozneje
v naselje obrtnikov in trgovcev.
Mestne pravice so gospodje ptujski
podelili Ormožu leta 1331. Mesto je
dobilo svojo samoupravo, meščani
so volili tudi svojega sodnika, vendar
s privolitvijo graščaka.
Ko so gospodje ptujski leta 1438
izumrli, je postalo mesto Ormož z
gradom in zemljiško posestjo last
fevdalnih rodbin Šaumbergov, po-
zneje Frankopanov, SekeSjev, ?e-
thejev, Koenigsackeijev; po zatonu
fevdalizma pa je po letu 1848
zaživelo mesto z lastno občinsko
upravo, vendar brez statuta samo-
stojnih mest.
Za gospodarski razvoj mest so bili
važni razen zaledja tedenski in letni
sgmi. Letnih sejmov so se smeli
udeleževati tudi tuji trgovci, ki sicer
niso imeli pravi, e trgovanja v
restih. Jakob Sekeli je dobil leta
1/87 od cesaija Maximiljana dva
^tna sejma in to na dan Marije
Magdalene in na dan sv. Martina,
ie-ta se je ohranil vse do danes.
Po izumrtju celjskih groifov
U456) so se začele stalne vojne za
oblast. 1453 so Turki zasedli
Carigrad in od 1469 začeli usmerjati
svoje napade na slovenske dežele;
trpeli so predvsem kraji ob Dravi:
Središče, Ormož, Ptuj in Maribor.
Po turških vpadih so se vrstili boji
m.ed cesarjem Friderikom in Matijo
Korvinom, ki so vedno znova
pustošili naše kraje.	♦
Obmejno mestece preživlja tako
skozi stoletja vojne vihre, turSce
vpade, epidemije kuge in se vztrajno
bori za svojo samostojnost s
fevdalnimi gospodarji Ormoža. 1438
gospodari tod rodbina Saumberg,
1488 pa so Ormož s poroko prenesli
na rodbino Frankopan. SlediU so
jim Sekeli, ki so v Ormožu vladali
nad 100 let ,
Zaradi ponovnih močnih turških
vpadov dobi Ormož leta 1540
mestno obzidje. Jakob Sekeli je
1495 zgradil v mestu samostan in
cerkev v pozno gotskem slogu. 1570
dobi mesto mestno hišo in kmalu za
tem bolnišnico.
V 16. stoletju je mesto Ormož
vodilo ogorčene spore in pravde za
svojo samoupravo. Do konca 18.
stoletja je bilo mesto izključno v
upravi slovenskih dmžin; po tem
času pa se je stanje .pričelo
spreminjati. V mesto je pričelo
prihajati vedno več nemških družin,
ki so hotele prevzeti mestno upravo.
Po prestani turški nevarnosti je
naše laaje zajela močna epidemija
kuge. Mesto uničujejo tudi številni
požari. Leta 1605 ga oplenijo in
ppžgo Madžari, leta 1704 Kruci, v
viharnem letu 1848 ga zajame vihra
madžarske revolucije. Ta čas, ki ga
zgodovinarji imenujejo pomlad na-
rodov, je prinesel Ormožu prva
znatnejša nasprotja med Slovenci in
Nemci, Tega leta so Slovenci prvič
hoteli izobesiti slovensko-ilirsko
zastavo, vendar jim okrajne oblasti
tega niso dovolile. Kljub prepovedi
je bila narodna slavnost 16.
septembra 1848 izredno veličastna,
•Najpogumnejši je bil nek Jurij
Kajnih, ki je na cerkveni stolp
izobesil slovensko zastavo. Od tega
časa naprej so se prebivalci Ormoža
vse do razpada avstro-ogrske monar-
hije borili za svoje narodnostne
pravice,
Ormož se je v obdobju med
obema vojnama ugodno razvijal.
Prestal je tudi najnovejšo preizkuš-
njo v svoji zgodovini: nemško
nacistično okupacijo, nasilje in
vojna uničenja. V svobodni sociali-
stični Jugoslaviji se gospodarsko,
nerazvita kmetijska občina (pred-
vsem nekaj zadnjih let) pogumno
spopri^jema z mnogovrstnimi teža-
vami in si vztrajno prizadeva, da bi
jih obvladala. Tako skuša svojim
občanom z razvijan^m gospodar-
skih in družbenih dejavnosti, zlasti
šolstva, omogočiti plodnejše in lepše
življenje.
jr
do nedelje, 24. junija 1973,
^oina luna bo v petek, 15. junija ob
^ Napoved: v četrtek, 14. junija, in
petek, 15. junija, bo lepo vreme in
jun"	soboto, 16.
J^ija bo prehod na poslabšanje
čet z nevihtami in plohami. Od
hn I '	do konca tedna
^o lepo in vroče od 28 do 31 stop.
• v četrtek, 21. junija, stopi sonce
J povratniku v znamenju raka, ob
Poietja'^' in 1 minuto. Začetek
Alojz Cestnik
Z zbora slovenskih pionirjev
kot na bistriškem pohorju je v nedeljo sprejel
nad 5000 pionirjev iz vse slovenije
Preteklo soboto, 9. 6. 73 je bila za
več kot 5000 slovenskih pionirjev in
številne mentorje, učitelje in druge
^ ubiteIje mladine posebno doži-
vetje. Letošnji 8. zbor slovenskih
pionirjev se je odvijal v objemu
prelepih pohorskih gozdov, na
poslednjem bojišču legendarnega
Pohorskega bataljona in nato še z
osrednjo svečanostjo na veliki livadi
ob partizanski vasici Kot.
Svečano razpoloženje mnogih
slovenskih pionirjev ob letošnjem
zboru se je pričelo dan pred
osrednjo svečanostjo t. j. 8. junija,
ko so se srečali pionirji iz
oddaljenejših krajev nafe republike
kakor tudi iz vseh jugoslovanskfh
republik, s svojimi Vrstniki iz
Maribora, Slov. Bistrice in Slov.
Konjic, kjer so prenočili. Ta dan so
formirali 12 brigad in 72 čet, ki so
nosile imena brigad, odredov,
bata^onov in čet iz časov NOB.
Med gosti zbora je bilo opaziti
tudi številne preživele borce NOB
ter vidne družbeno politične delavce
iz republike' ter občin. Med
udeleženci so pionirji toplo pozdrat
vili tudi prvega komandanta parti-
zanskih enot Slovenije Franca
Leskovška-Luko, predsednika RK
SZDL Slovenije Mitjo Ribičiča ter
generalpoUcovnika Franca Tavčaija.
Pionirji, letošnji udeleženci zbora
na Pohorju so krenili proti zbirnemu
rnestu iz Maribora, Slov. Bistrice in
Slov. Konjic z več kot 70 avtobusi.
Njihov prvi postanek pa je bila
planinska koča Osankarica na
bistriškem Pohorju. Od tod so peš
odšli do kraja poslednjega bojišča
legendarnega Pohorskega bataljoija
k Trem žebljem. Recitacijska
skupina osnovne šole Pohorski
odred iz Slov. Bistrice (z avtorji
Kristino Šega in Štefanom Romi-
hom) ter v sodelovanju s pripadniki
JLA so izvedli recital o bojih
Pohorskega bataljona. Njegova iz-
,vedba je imela na kraju samem
poseben čar in doživetost. Po
svečanosti pri Treh žebljih so se
pionirji in gostje odpravili v
partizansko vasico Kot,
V	Kotu je pionirje in goste, med
katerimi so bih Franc Leskošek-Lu-
ka, Franc Tavčar, Janez Hribar,
Stojan Požar, Mitja Ribičič, Miloš
'STRELSKO PRVENSTVO LJUB-
LJANSKE ARMADE V PTUJU
V	soboto, 16., in v nedeljo, 17.
junija, bo v Ptuju prvenstvo
lubljanske armade v streljanju z
vojaško puško in pištolo, Garnizija
in mesto Ptuj bosta poskrbela, da se
bodo tekmovalci počutili kot doma,
delovni kolektivi bodo pripravih
spominke na to veliko tekmovanje.
Pokrovitelj tekmovanja je predsed-
nik občine, Franjo Rebernak,
Tekmovanje bo vodil Icapetan Ivo
Kukec in strelski sodniki iz Ptuja,
S. Ivanovič
Poljanšek, Stane Gavez in mnogi
drugi najprej pozdravil predsednik
občinske skupščine Slov. Bistrica
Miro Kolenko. V daljšem govoru pa
je nato predsednik RK SZDL
Slovenije Mitja Ribičič osvetlil
nekatere dogodke iz NOB ter vlogo
pionirjev v njej. Pionirje je tudi
opozoril na pomembnost po ohra-
njanju tradicij iz NOB.
V obširnem in kvalitetnem kultur-
nem programu s<3 sodelovali zdru-
ženi pevski zbori osnovnih šol
bistriške občine, godba milice in
igralci iz Maribora.
Kulturnemu programu je sledil
sproščeni del, v katerem so se*
pionirji zbirali okoU tabornih
og njev. Sledili so kulturni pro-
grami in srečanja z borci NOB.
Sklenjena so bila tudi mnoga nova
prijateljstva.
Prireditve so se končale pozno
popoldne in mnogim je bilo kar
težko, da so se morah že raziti.
Obljubili pa so si, da se bodo
ponovno srečah na zboru sloven-
skih pionirjev v prihodnjem letu.
Letošnji 8, zbor slovenskih
pioniqev se je odlikoval po izredni
organiziranosti in izvedbi vseh
predvidenih akcij in programa. Za
takšno oceno pa imajo največ zaslug
pripravljalni odbor (predsednik Nor-
bert Jedločnik) zbora slovenskih
pionirjev, občinske skupščine Mari-
bor, Slov, Bistrica in Slov, Konjice
kakor tudi organizacije DPM, ZM,
tabomikovv in drugi iz teh občin. V
celotni organizaciji pa so posebno
zahvalo zaslužiU tudi pripadniki
JLA. V pripravljalnem delu pa so se
posebno izkazah tudi mariborski
taborniki in člani OK ZMS, Slov.
Bistrica._Viktor Horvat
zlate značke najza-
služnejšim na področju
dela s pionirji
Na predlog posebne občinske
komisije ' za podelitev priznanj
najzaslužnejšim delavcem na pod-
ročju dela s pionirji v občini Slov,
Bistrica je Zveza prijateljev mladine
Slovenije na letošnji konferenci
Občinske zveze DPM Slov. Bistrica,
ki je bila pred kratkim podelila
petim občanom zlate značke. Ta
najvišja priznanja na področju
delovanja s pionirji so sprejeli Vera
Cepič iz Sp. Polskave, Dragica Onič
iz Poljčan in Vida Lipoglav, Dragica
Rojko, Julčka Šlata« iz Slov.
Bistrice, ' .
Ob tej priložnosti so podelili 12.
občanom republiška priznanja. Po-,
sebna priznanja za delovanje s
pionirji pa so prejele še gospodinje
Ema Cvahte, Vida Pasero in Milica
Peklar, ki so uspešno delovale v vseh
akcijah.
Priznanja so podelili ob 30. letnici
pionirske organizacije v Sloveniji.
Viktor Horvat
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. junija 1973
Konec junija bodo Bistričani
glasovali o samoprispevku
Kljub temu, da se referendum o
plačevanju samoprispevka za grad-
njo in obnovo šolskih prostorov na
območju občine Slov. Bistrica, za
katerega so se občani izrekli pred
petimi leti, letos izteka, so ostale na
tem področju nerešene mnoge
potrebe po obnovi in gradnji šolskih
prostorov v več krajih občine.
Med osnovnimi vzroki za takšno
stanje je potrebno poudariti pred-
vsem stalno naraščanje cen storitev
in predvsem gradbenega materiala,
prav tako pa tudi neredno dotekanje
sredstev iz samoprispevka.
Naraščajoče potrebe po širjenju
izobrazbenega obzorja občanov tudi
v najoddaljenejših krajih občine,
narekujejo potrebe po sodobnejših
učilnicah, kabinetih in drugih
prostorih za organizirano izobraže-
vanje tako najmlajših kakor tudi
starejših občanov.
Potreb po izobraževanju se dobro
zavedajo tudi v vseh družbeno-poli-
tičnih organizacijah in skupščine
občine, ki posebno v zadnjem času
posvečajo vse več razprav obnovi
referenduma za gradnjo šolskih
prostorov ter telovadnih in ostalih
spremnih objektov.
Pri občinski skupščini so v ta
nameri ustanovili poseben odbor za
podaljšanje samoprispevka. Odbor
vodi predsednik skupščine občine
Miro Kolenko in prav te dni je svojo
dejavnost razširil v krajevne skupno-
sti in naselja. Občane bodo
seznanjali o dosedanjih rezultatih
samoprispevka in novem programu
obnove in gradnje šolskih prostorov.
Delavci so pet preteklih let plačevali
0,75 odstotka od dohodka. Svoj
delež so prispevali tudi kmetje in
obrtniki. Delovni odbor za izvedbo
novega referenduma in oba zbora
skupščine občine so predlagali, naj
bi ostale v novem samoprispevku (v
kolikor bo sprejet) obveznosti o
plačevanju samoprispevka nespre-
menjene (0,75 odstotka od osebne-
ga dohodka) za obdobje naslednjih
petih let. Obrtniki bi sedaj plačevali
po enotni stopnji. Samoprispevka pa
bi bili oproščeni zaposleni in
upokojenci, katerih dohodek ne
presega 1200 dinarjev mesečno ter
kmečka gospodarstva, ki imajo do
1.000 dinarjev katasterskega dohod-
ka. KAJ BO PRINESLA ODLOČI-
TEV ZA NOVI SAMOPRISPE-
VEK? S predlogom o podaljšanju
samoprispevka za gradnjo in obnovo
šolskega prostora v bistriški občini
je bil pripravljen tudi pokazatelj, kaj
m koliko bodo v občini pridobili ah
zgradili, če se bodo občani zavestno
odločili ZA podaljšanje samcmri-
spevka. Skupno naj bi tako občani
zbrah okoU 7 milijonov dinarjev.
Skupno s krediti in prispevki iz
drugih virov bi tako do leta 1978
(ko bi novi samoprispevek potekel)
zbrali 22,5 mUijonov dinarjev.
Določih pa so tudi vrstni red, po
katerem bi zbrana sredstva namen-
sko vlagah.
Najprej bi zgradili novo šolo na
Keblju. Ta bi imela 6 razredov, kar
bi zadovoljevalo potrebam kraja z
okolico. V Sp. Polskavi bi tudi
zgradili novo šolo s štirimi razredi.
Adaptirali pa bi osnovne šole
Cresnjevec, Laporje, Prihova (obno-
va ali novogradnja), Studenice,
Pragersko (dozidava), Šmartno, Sp!
Polskava, Posebna osnovna šola'v
Slov. Bistrici, adaptirah in dozidali
bi osnovno šolo linje na Pohorju,
adaptirali osnovno šolo II v Slov!
Bistrici in Ložnici. Dozidali in
adaptirali bi osnovno šolo v
Oplotnici in zgradiU drugo etapo
(telovadnico) osnovne šole v Slov,
Bistrici.
Novogradnje in načrtovana dela
so navedena po prioritetnem redu,
ko je bil sprejet pri občinski
skupščini
Pokazatelji kažejo o nujnosti
novega samoprispevka, saj bi lahko
samo tako v prihodnje na območju
občine rešili številna pereča vpraša-
nja organiziranejšega, kvalitetnejšega
in tudi uspešnejšega pouka.
Foto in tekst: Viktor Horvat
Osnovna šola Pohorski odred v Slov. Bistrici, prvi rezultat preteklega
samoprispevka prebivalcev bistriške občine
ŠTATENBERG 1573-1973
OSREDNJA SLOVESNOST OB
400. OBLETNICI KMECKIH UPO-
ROV NA SLOVENSKEM IN
HRVATSKEM
V soboto, 16. junija 1973, bo pri
gradu Štatenbcrg osrednja slo-
vesnost ob praznovanju 400-letnice
slovensko-hrvatskih kmečkih upo-
rov.
Občinska konferenca SZDL in
kulturna skupnost Slov. Bistrice sta
v ta namen pripravila bogat kulturni
program. Slovesnosti se bodo
pričele že ob 7. uri zjutraj, ko bo
igrala godba na pihala KUD
Poljčane.
-	ob 8. uri bodo otvorili razstave:
Kmet v dobi tlačanstva. Pionirji o
kmečkih uporih; '
-	ob 10. uri bo pričetek
slavnostnega zborovanja, na katerem
bo govoril o kmečkih uporih pred
400 leti akademik dr. prof. Bratko
Kreft;
-	v nadaljevanju bodo člani DPD
Svoboda Slov. Bistrica ob spremljavi
združenih pevskih zborov občine
Slov. Bistrica in godbe na pihala iz
tovarne IMPOL Slov. Bistrica izvedh
rccital Ignaca Kamenika „Uporna
misel skozi stoletja";
-	sledilo bo odkritje spominske
plošče.
Ob 13. uri bo pričetek družab-
nega popoldneva s pestrim kultur-
nim programom.. Nastopali bodo
pevski zbori iz Crešnjevca, Makol,
Oplotnice, Poljčan in Slov. Bistrice,
godba na pihala iz Poljčan ter
folklorna skupina Vinko Korže iz
Cirkovec ob sprerrfljavi kvinteta
Tone Celan.
V primeru slabega vremena bo
svečanost ob 4004etnici kmečkih
uporov prihodnjo nedeljo.
Viktor Horvat
Nova blagovnica in »Zarja«
Kdo k „Zarji" ali h komu „Zarja"
je verjetno te dni, poleg proslav
700-letnice Ormoža, glavna tema
pogovorov v Ormožu. Pravzaprav se
vse skupaj že dolgo plete, vendar
ene resne besede ni bilo slišati.
Videti je, da so sedaj stvari vsaj do
neke mere dozorele: »Zarja" se bo
integrirala.
O vprašanju Zarjine integracije so
člani komisije za ekonomska vpraša-
nja pri občinski konferenci ZKS
(Drmož na svoji zadnji seji temeljito
spregovorili in za sejo komiteja, kije
bUa prejšnji teden v torek pripravili
nekaj svojih predlogov, nanašajo se
predvsem na gradnjo nove blagov-
nice v Ormožu. Nova trgovska hiša
bo stala na Mestnem trgu, kjer je
sedaj Zarjina prodajalna „Steklo-
barve". Investicijska vrednost objek-
ta znaša po predvidevanjih 1
milijardo starih dinajrev, pridobili
pa bi približno 10()0 kvadratnih
metrov prodajnih površin. Po
nekaterih ocenah bi naj objekt
pričeli graditi že letos ali pa
najpozneje v začetku prihodnjega
leta.
2& gradnjo nove blagovnice je
prvo oddalo ponudbo trgovsko
podjetje „Koloniale" Maribor s
pc^gojem, da občina Ormož brez-
plačno odstopi gradbeno parcelo.
Glede na to, da trgovsko podjetje
„ Zarja" skoraj povsem pokriva
potrebe ormoških potrošnikov in
ker s svojim delom ustvarja
pomemben dohodek občine Ormož,
so člani komiteja podprli staUšča
komisije za ekonomska vprašanja pri
občinski konferenci ZtŽ, da grad-
nja ne sme in ne more iti mimo
domačega trgovskega podjetja. V
zvezi s tem so sprejeli sklep, naj
Zarja poišče primernega poslovnega
partnerja ter se v smislu določil
ustavnih amandmajev organizira kot
temeljna organizacija združenega
dela v okviru večjega trgovskega
podjetja, da bosta oba skupaj
zmogla postaviti novo blagovnico in
tako uresničiti začrtani projekt
Širitve trgovske mreže v Ormožu. S
kom se bo združila „Zarja", bo
venetno jasno že do 15. junija.
Člani komiteja OK ZKS Ormož so
v torek obravnavali tudi novosti ob
podpisu družbenega dogovora, po
katerem lahko občinske skupščine
predpišejo obveznost občanov, da
so na javni poziv dolžni predložiti
podatke o svojem premoženju in
načinu njegove pridobitve. Prisotni
so v razpravi bili mnenja, da gre za
novo,, nedvomno zelo pomembno
sestavino našega davčnega sistema, s
katero se vzpostavlja stalna in
načrtna kontrola družbe nad premo-
ženjem posameznikov. V manjši
meri gre tudi za reševanje proble-
mov socialnega razlikovanja. LTcrep
pomeni preprečevanje . neupraviče-
nega bogatenja in boj za načelo naše
ustave, po kateri lahko samo delo in
rezultati dela določajo družbeni in
materialni položaj človeka. Ob
koncu so sklenili pozvati vse vodilne
komuniste občine Ormož, da prvi
prijavijo izvor svojega premoženja za
čas 10 let nazaj.
Ob koncu so člani komiteja na
kratko spregovorili še o gradnji ali
bolje rečeno, predvideni gradnji
sladkorne tovarne v Sloveniji.
Občina Ormož se že dalj časa
poteguje zanjo. Z vodno skupnotjo
Drava-Mura je bil dosežen spora-
zum, po katerem bi to podjetje
investiralo izdatna sredstva v regula;
djo jLešniške doline, ki bi naj
postala osnovna surovinska baza.
I Med priprave sodi tudi iskranje
investitorja gradnje tovarne. Te dni
'se odloča kolektiv SVL-obrat
Jeruzalem Ormož, ali bodo prevzeli
to, nedvomno pomembno nalogo.
Denar je zagotovljen iz republiških
virov. Sladkorne tovarne Slovenija
nima. Ni še določeno, kje bo stala
nova tovarna sladkorja: v Lendavi,
M. Soboti, Ormožu ali kje drugje-
Kandidatov je veliko. Vsi ^
pripravljajo.	jr
tednik — Četrtek, i4. junija 1973
stran 3
alfred merc, dipl. vet.
Driska pri teletih
Velik del vzrejnih bolezni pri
jnladih živalih povzročajo napake v
vzreji. Ce hočemo bolezni prepre-
čiti, se res ne smemo omejiti na
mlade živaU. Začeti je treba že pri
starših. Vso skrb je treba posvetiti
odbiri dobrih plemenic in plemenja-
l(ov, katerih proizvodne sposobnosti
so dobro poznane. Za pravilno
prehrano in nego brejih živali
moramo skrbeti od vsega začetka.
N'e smemo se omejiti v tej skrbi
samo na dogajanja ob porodu in
neposredno po njem.
Najpogosteje obole mlada teleta
za grižo. Imajo drisko, posebno
pozimi in zgodaj spomladi. Čim
mlajše je tele, tem bolj je driska
nevarna. Po treh tednih starosti pa
je driska pri teletih le še redek
pojav. Pri driskavih teletih največ-
krat ugotovimo posebne kužne
klice, tako imenovane kolibacile.
Zaradi zastrupljenja krvi se zgodi
tudi, da tele v enem dnevu pogine.
Novorojeno tele nima v krvi
-nobenih obrambnih snovi, ki bi ga
varovale okužbe. Te snovi so
posebna vrsta beljakovin, kijih tele
dobi šele z mlezivom. Mlezivo
vsebuje razen tega veliko rudnin in
vitamina A in D. Po izkušnjah vemo,
da nastopijo resne motnje, če tele
ne dobi mleziva. Tako je brez
varstva izpostavljeno raznim okuž-
bam in ga težko vzredimo. Seveda je
kakovost mleziva odvisna od tega,
kako smo krave krmih v zadnjih
dveh mesecih brejosti in če smo jih
pravočasno presušili.
Da nastane driska, morajo v
siriščniku in tankem črevesju nastati
hujše prebavne motnje. Mleko se v
siriščniku ne sesiri dovolj in
pravilno. Blato je vodeno in njegova
količina iz dneva v dan močno
narašča. Driskavo tele izgubi z
blatom tudi veliko vode, v njej
raztopljenih soli in precej vitamina
Vzrokov za nastanek prebavnih
motenj pri teletih je veliko. Pri
napajanju so nevarni: prehladno
mleko, nečista molža in neenako-
merno hranjenje. Teletu škoduje, če
popije naenkrat preveč mleka. Paziti
moramo tudi, da se tele ne prehladi.
Oglejmo si malo vpliv toplote,
mraza in vlage na mlado žival.
Delovanje mraza na živalsko telo je
odvisno od kohčine vlage v zraku.
Hladni in vlažni hlevi utegnejo biti
glavni vzrok za nekatere vzrejne
bolezni pri podmladku. V vlažnem
in hladnem zraku oddajajo'živali
skozi kožo veliko več toplote, kakor
v suhem zraku pri isti temperaturi.
Koža mladih živali še ni tako
prilagojena na menjavanje toplote
kot pri starejših živalih. Mlada žival
se mora gibati, da se ogreje oziroma
da nadomesti toploto, ki jo izgublja
v mrazu.
In res se griža pri teletih pojavlja v
zim^ih mesecih in sploh pri hlevski
^reji. Bolezen običajno naglo
preneha, ko živali pridejo na pašo.
•kislim, da bi bilo kar odveč še
posebej poudarjati, kolikšen je vpliv
paše za mlade živali.
Driskavo tele shujša in slabi.
ecmoma leži, nima teka, vendar je
žejno. Blato je redko,
genkastobelo in zaudarja kisel-
Telesna toplota je v začetku višja,
im !! .	bolezni pade. Oči
"Paaejo in smrček je suh zaradi
ciiKe izgube tekočine. Lahko se
da tele nanagloma pogine, še
preden se razvijejo omenjeni bole-
zenski znaki.
Ce je več telet bolnih, moramo
vse driskave živaU ločiti in vsako
namestiti v svoj predel ali v posebno
leseno gajbo. Ta je tako ozka, da se
tele v njej ne more obrniti. Tako ne
pride v dotiko z lastnim blatom.
Ležišča morajo biti dobro nastlana
in topla. Večkrat t jih je treba
razkužiti.
Pri hujši driski teletom ne dajemo
mleka, marveč le prekuhano mlačno
vodo ali čaj od kamilic. V naslednjih
dneh količino mleka postopoma
zvišujemo. Čimprej pokličimo vete-
rinarja, da ugotovi, ali gre samo za
prebavne motnje ah za nalezljivo
drisko. Pri tej driski teleta precej
poginjajo.
Najbolje pa je, da skušamo pojav
driske pri teletih sploh preprečiti.
Skrb za zdravje teleta se mora začeti
še pred porodom. Breje krave
moramo pravilno krmiti in jim poleg
drugega dajati zadosti vitaminov in
rudnin. Dva meseca pred otehtvijo
je treba kravo presušiti. Pri porodu
naj bo vse čisto. Tehčku po porodu
očistimo nosnice, razkužimo popek
z jodovico in osušenega prenesemo v
njegov kotiček oziroma leseno
gajbo. Živahcam škoduje prepih,
vlaga in mrzlo ležišče. Vsako tele
naj bi bilo prve tri tedne v svojem
kotičku oziroma gajbi. Teleta
mlečnih pasem naj sesajo največ dva
dni. Najbolje pa, je, če jih začnemo
napajati takoj po porodu. Tele naj
dobi mlezivo takoj po porodu,
najkasneje v prvih 12 urah življenja.
Priporočljivo je napajati prvih 14
dni s telesno toplim mlekom
matere. Napajamo vedno ob istem
času. Mleka naj teleta ne pijejo
prehitro in ne preveč naenkrat. Prva
dva tedna bi bilo dobro napajati na
dan po štirikrat, nato pa trikrat.
Tele mora imeti od 10. dneva
starosti na razpolago dobro sušeno
mehko seno. Zrnato hrano začnemo
postopoma dodajati pri treh tednih
starosti. Posneto mleko začnemo
dodajati postopoma, vendar ne pred
tremi tedni starosti. Tako mleko
nima tolščobe, je manj hranilno,
manjka mu tudi v tolšči topljenega
vitamina A in D. Napajalne posode
morajo biti skrbno očiščene.
Čeprav je tele prežvekovalec, se
vendar obnaša v prvih treh tednih
kot žival z enim želodcem. V tem
času je vezano predvsem na mleko
in je tudi najbolj podvrženo
driskam. Po treh tednih je vamp že
toliko razvit, da je zmožen v celoti
delati. Od takrat naprej lahko
redimo teleta kot redimo prežve-
kovalce nasploh, t.j. brez mleka,
samo s senom ali travo, z močnimi
krmili in z vodo. Predvsem pa je pri
tem važno to, da je vsaka
sprememba hrane postopna. Kot
nam kažejo izkušnje, obdobje drisk
kmalu zatem preneha.
kidričevo: medrepubli-
ško srečanje pionirjev
gasilcev
V nedeljo, 17. junija bo v
Kidričevem že 5. tradicionalno
medrepubliško srečanje pionirjev -
gasilcev, na katerem bo sodelovalo
okrog 80 (doslej prijavljenih) ekip iz
Slovenije m iz sosednje Hrvatske.
Program tekmovanja in ostale
podrobnosti bomo objavili prihod-
njič.
S. S.
Premiranje plemenskih telic
Namen premiranja je v tem, da bi kmetje redili čimveč kvalitetnih telic
in jih primerno pripravili za telitev. V skladu s pravih lahko lastnik uveljavi
premijo za telico:
1.	Ce je telica lisaste pasme ali načrtna križanka z lisasto pasmo;
2.	Daje tehca ob izplačilu premije breja najmanj 6 mesecev;
3.	Da je teUca osemenjena ah pripuščena k licenciranemu biku, za kar
mora imeti potrdilo;
4.	Da je telica potomka bika za osemenjevanje ah Ucenciranega bika;
5.	Da je za svojo starost dovolj odrasla, razvita in primernih telesnih
obhk;
6.	Da ima rejec sklenjeno pogodbo za proizvodnjo mleka.
Za tokratno premiranje, ki bo na območju obrata za zadmžno
kooperacijo ,,Jože Lacko" Ptuj in zadruge „Dravsko polje" pridejo v poštev
tehce, ki so bile obrejene vključno do 31. decembra 1972. Rejci, ki imajo
take tehce, so jih dolžni prijaviti svojemu področnemu molznemu
kontrolorju.
Premija za telice iz B kontrole znaša 400,00 din, za telice iz A kontrole
znaša premija 600,00 din, če je mlečnost matere 4.000 litrov mleka letno,
če pa je mlečnost od 3.000 do 4.000 litrov pa je premija 500,00 din.
Pregledi telic bodo opravljeni po sledečem razporedu:
Rejcem priporočamo, da privedejo na dogon čimveč tehc.
Kmetijski kombinat Ptuj,
Obrat za zadružno kooperacijo
„Jože Lacko", Ptuj
BISTRIŠKI OBČINSKI SKLAD
ZA ŠTIPENDIRANJE PRAZEN
V Slov. Bistrici je bil v letu 1972 z
družbenim dogovorom ustanovljen
sklad za štipendiranje in kreditiranje
učencev. Po večletnem ugotavljanju
slabe kadrovske strukture v občini
in pomanjkanju ljudi predvsem z
visoko in višjo, izobrazbo, seje torej
gospodarstvo in negospodarstvo
odločilo k sanaciji takega stanja
načrtno in dolgoročno pristopiti
Podpisniki družbenega dogovora so
se obvezah, da bodo za štipendiranje
namenili 0,5 % od bruto osebnih
dohodkov, od tega bodo 30 %
združevah v občinski sklad, ostalo
pa porabili za lastna štipendiranja.
Podpisniki, ki sami nočejo štipendi-
rati učencev, morajo celotnih 0,5 %
od bruto osebnih dohodkov odvesti
v občinski sklad.
Videz je, da vsi podpisniki niso/
dovolj resno doumeli pomena
družbenega dogovora. Zato se je
upravni odbor sklada nekajkrat
znašel v zelo težkem položaju.
Štipendije so razdeljene na podlagi
planiranih sredstev, dotok sredstev
pa je izredno slab in nereden. Precej
podpisnikov ni izpolnilo obveze za
lansko leto, več kot polovica
podpisnikov pa ni nakazala v sklad v
letošnjem letu niti dinarja. Upravni
odbor sklada se je zato zopet s
pismom obrnil na neredne izpolnje-
valce dogovora in jih pozval, da
svoje stare obveznosti v čim krajšem
roku poravnajo. Med podpisniki, ki
letos niso nič nakazah v sklad, so na
seznamu tudi: TIS, občinska upra-
va, Impol, LIP Konjice, Kmetijski
kombinat. Granit, Koloniale PE
Poljčane, Delavska univerza, EMMI,
Monter, Komunalno podjetje. Sta-
novanjsko podjetje. Gradbeni servis.
Otroški vrtec, Intes, Ljubljanska
banka in Pokhcna šola.	tf
sindikati bistriške ob-
čine za samoprispevek
Občinski sindikalni 'svet Slov.
Bistrica je skupno s predsedniki
osnovnih sindikahiih organizacij in
komisij potrdil opravičenost akcije
za podaljšanje samoprispevka za
gradnjo in obnovo šolskih prostorov
v občini Slov. Bistrica.
Da bi se člani sindikata kar
najbolj aktivno vk^učih v akcijo za
uresničitev te^ cilja, so pri OSS
Slov. Bistrica ze izvolili 28 člansko
komisijo. Njeni člani bodo do 26.
junga v delovnih organizacijah
seznanjah zaposlene ,o pomenu
podaljšanja samoprispevka. VH
Podjetje gumijevih in kovinskih izdelkov — servisi,
SIGMA, Ptuj
Rajšpova 13, rabi za potrebe svojih delavcev
večje število samskih sob
Podjetje je pripravljeno v lastni režiji opraviti manj-
ša popravila.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. junija 1973
Nove perspektive Ormoža. (Avtobusna postaja s stanovanjsko poslovno
zgradbo v ozadju.)
Foto: J. Rakuša
Na pragu 700-letnice Ormoža
Bistvo proslav in prireditev ob
700-letnici Ormoža ni namenjeno
samo proslavitvi tega visokega
jubileja, ampak predvsem poživitvi
družbenega m kulturnega dogajanja
ter gospodarske rasti Ormoža in
občine kot celote.
Dosedanje prireditve so bile
nekakšen uvod v osrednje slovesno-
sti, ki se bodo pričele v soboto, 16.
junija letos v .ormoškem domu
Partizana. Takrat bo ob 9. uri
dopoldne slavnostna seja obeh
zborov občinske skupščine in
občinskih družbenopolitičnih orga-
nizacij. Tu bo zbran tudi ves
slovenski družbenopolitični vrh,
gostje sosednjih občin ter uradna
delegacija in približno 40 prosvetnih
delavcev iz pobratene občine
Vmjačka Banja iz SR Srbije.
Ena osrednjih slovesnosti bo
svečana podelitev srebrnih plaket
petnajstim najzaslužnejšim sedanjim
ali bivšim občanom občine Ormož
ter svečana izročitev prve pisane
kronike Ormoža ormoški mestni
knjižnici. Na svečani seji v soboto
bo v Ormožu govoril tudi predsed-
nik repubhške konference SZDL
Slovenije, Mitja Ribičič.
Po svečani seji bo dramski recital,
ki ga je prav za 700-letnico Ormoža
napisal dramatik Ignac Kamenik,
profesor iz Maribora.
Skupščina občine Ormož je ob
700-letnici Ormoža pripravila skupaj
z pokrajinskim muzejem v Ptuju
stalno zgodovinsko razstavo OR-
MOŽ SKOZI STOLETJA, ki bo
odprta v soboto, 16. junija, ob 12.
uri v drugem nadstropju ormoškega
gradu.
V nedeljo, 17. junija, bo ob 20.
uri v domu Partizana v Ormožu
Slovensko narodno gledahšče Mari-
bor uprizorilo dramo Lev-
stik-Gruen: Kastelka. Vstopnine ne
bo.
Ta teden bodo v Ormožu končana
tudi vsa ureditvena dela in novo-
gradnje, tako da bo Ormož dočakal
svoj visoki jubilej - 700-letnico -
resnično lep, čist in v določenem
smislu povsem spremenjen.
jr
MLADINSKI PLES
V petek bo pod reflektorji
košarkaškega stadiona Drava na
Ormoški cesti mladinski ples, kjer
bo igral ansambel ptujskih študen-
tov - Ekstremi. Ples se prične ob
20. uri.
VESTI IZ MARKOVEC
Ce se peljete po cesti iz Ptuja
proti Borlu je približno 6 km od
Ptuja na desni strani ceste vas
Markovci. V vasi je sedež krajevne
skupnosti, v kateri je devet
okohških vasi s cca 3800 prebivalci.
Kot povsod se je zadnja leta tudi v
Markovcih marsikaj spremenilo. Vas
je dobila mnogo novih hiš. Skozi
ožje središče vasi teče že tudi nova
asfaltna cesta. Učitelji, ki so še pred
nekaj leti stanovah v skoraj
nemogočih stanovanjih, so dobili
nova v učiteljskem bloku. V načrtu
je tudi, da bodo Markovčani v
bližnji bodočnosti dobih novo šolo.
Tudi gasilci nočejo zaostajati. Iz
stare telovadnice - bivšega sokol-
skega doma - si preurejujejo gasilski
dom. Vas je ob koncu .lanskega leta
dobila tudi vodovod. Telovadno
društvo Partizan, ki slavi letos
40-letnico delovanja telesne vzgoje v
Markovcih pa je ob pomoči družbe
in domačinov zgradilo novo sodob-
no telovadnico. Ker je bila ob
pomoči krajanov prenovljena tudj
cerkev, se po vsej verjetnosti zdi
tistemu, ki se je vrnil po desetih
letih v domači kraj, vse skupaj
skoraj neverjetno.
Vse je lepo in prav, vendar tudi v
Markovcih ni vse tako, da.ne bi
moglo biti boljše in lepše. Mnogi, ki
so prišli v Markovce poslovno ali
kako drugače so nam povedali, da
so se odpeljali mimo nekateri celo
do Borla. To pa seveda povzroča
slabo voljo, saj se moraš tako vračati
nekaj kilometrov nazaj, da prideš na
dlj. Sprašujete morda zakaj? Na
cesti Ptuj-Borl pri odcepu za [
Markovce ni smerokaza niti table, ki .
bi opozarjala na vas Markovce. Po |
vsej verjetnosti je zadeva toliko >
sporna^ da se ne ve, kdo je pristojen '
za postavitev table za označbo ,
kraja, ali pa so pristojni premalo '
agilni, da bi to storili. V Markovcih -
je tudi zibelka kurentije, ali drugače i
povedano, tod je doma kurentova '
mati. Ali ne bi kazalo na odcepu za
Markovce postaviti velike makete s .
kurentom, ki bi mimoidoče opozar- ,
jala, da so 'prišli v kurentovo deželo.
Seveda soe spet postavija vprašanje,
kdo jo naj postavi. Verjetno jo bodo
morali Mai'kovčani sami
Asfalt, ki smo ga pred nekaj leti
dobili - lahko bi rekli bolj po
naključju, kot pa po prizadevanju
vaščanov je že v takem stanju, da bo
potreben popravila. Sprašujemo,
kdaj nameravajo zakrpati cesto, kije
bila poškodovana pri napeljavi
vodovoda. Asfaltna cesta še nima
„fine" prevleke, za katero baje ni
denarja. Tisti, ki si na to spoznajo,
\edo povedati, če še v tem letu
prevleke ne bo, da bo drugo leto že
prepozno. Zavezanci prispevka za
asfalt, ki še svojih obveznosti niso v
celoti poravnali pa so povedali, da
bodo ostanek zavezanega prispevka
poravnali takrat, ko bo asfaltna
cesta dobila tisto obljubljeno ,/ino"
prevleko.
Naj bo že tako aU drugače, ob
dobri volji in večjem razumevanju bi
se dalo tudi v Markovcfli marsikaj
urediti. Radi bi vedeli, koUko znaša
letni krajevni samoprispevek, ki ga
. plačamo na območju krajevne
skupnosti Markovci in v kakšne
namene se troši, saj smo o vsem tem
zelo slabo obveščeni. Slišati je tudi,
da so ta sredstva minimalna in da
bodo za večje investicije še potrebne
posebne nabiralne akcije. Ce je
temu res tako, potem vprašujemo,
čemu je potrebno toliko hrupa ob
»referendumu", ki potem prinese
tako malo denarja. Zavedamo se
tega, da krajevna skupnost ne more
gospodariti brez denarja, niti kriti
najnujnejših potreb ob tako mini-
malnem prispevku. Ne bi bilo
odveč, če bi vsi občani vsaj enkrat
na leto bili seznanjeni o gospodar-
jenju krajevne skupnosti.
Ob koncu še to, da razne
individualne nabiralne akcije prina^
šajo mnogo več denarja, kot p''
znaša celotni krajevni samoprispe
\ek. Morda bi bilo treba ol
eventuelnem novem referendum«,
ubrati drugačne strune, oziroma s'
odločiti za vigi krajevni samoprispe
vek pa bi potemtakem odpadi
mnoga »beračenja" zdaj za to ii
zdaj za ono.
-C'
zabovci
Zd vodovodom še gasilska oprema in
asfalt
N^ gasilski prireditvi GD Zabovci
v nedeljo, 10. junija 1973, pod
pokroviteljstvom Občinske gasilske
zveze Ptuj je dobila najvige
priznanje solidarnost prebivalstva iz
Zabovc, ki je omogočila s skoraj
stomilijonskim prispevkom (s din)
zgraditev vodovodnega omrežja po
vasi z nad 100 hišnimi številkami, pa
tudi nabavo novega gasilske^
kombija IMV k novi motorki in
drugi gasilski opremi.. Obenem je
bilo izrečeno priznanje organizator-
jem uspelih akcij za zbiranje
.sredstev, udefcžencem tekmovanja
iz 7 psilskih društev za pokal
Zabovci, botroma avtomobila Jože-
tu Zem^ariču in Janezu Fganu ter
udeležencem gasilskega tečaja. Pre-
daja ključa novega avtomobila
Jožetu Ciguli in vozila namenu je
bila na tribuni gostov.
Udeležba gasilcev iz Zabovc in 13
sosednjih vasi in krajev je dala s
povorko s prapori na čelu posebno
nianifestativno sliko, pa tudi pred
tribuno. Pogled na številne vaščane
na slovesnosti je potrdil, da so
solidarni v akcijah in na slovesnostih
in da bo enako tudi v akciji za
asfaltiranje glavne ceste po vasi, kar
jih še čaka. Janez Zemljarič je
uvodoma posebej pozdravil pred-
stavnike Občinske gasilske zveze
Ptuj in sektorjev Toneta Brgleza,
Vlada Stumbergerja, Janka Goloba
in druge.
Govorniki na tribuni Janez
Zem^arič, častni poveljnik GD
Zabovci, Janez Ciolob, Jože Zemlja-
rič, Vlado Štumberger, Janez Fijan
in Tone Brglez so poudarih pomen
gasilske operativnosti in preventive v
miru in v morebitni vojni ter
razymevanje prebivalstva za opera-
tivno sposobnost svojega gasilskega
moštva. Obenem so čestitah GD
Zabovci in vaščanom za • skupne
uspehe.
Ključ -novega avtomobila je
prevzel Jože Ggula, ki je tudi
obljubil, da bo čuval vozilo za
skupne koristi in potrebe vasi.
Izročitev priznanj tekmovalcem iz 7
gasilskih društev in udeležencem
gasilskega tečaja je spodbuda
mlajšim gasilcem za nenehno tekmo-
valno in izobraževalno aktivnost.
Gasilska in vaška družabnost je
minila v veselju in zadovoljstvu kot
vedno, ko se zbere mnogo mladine
in odraslih in se skupno razvesehjo.
J. V.
Zbor gasilcev v Zabovcih
^gjjj^IK _ ČETRTEK, 14. junija 1973
STRAN 5
Mladi likovniki in literati razstavljajo
v bistriški matični knjižnici
v okviru zaključnih prireditev meseca mladosti in kulturnega tedna je
preteku teden OK ZMS Slov. Bistrica ob sodelovanju z Matično knjižnico
)ripravila razstavo Mladi in ustvarjalnost. Razstava je prva te vrste v Slov.
Jistrici, na njej pa se z okoh 50 deli predstavlja 13 mladih slikarjev amaterjev
i2 bistriške občine. V sklopu te razstave prikazujejo svoja literarna
ustvarjanja tudi mladi literati, predvsem iz osnovnih šol. Tako obiskovalci
lal^o spoznajo več glasil, ki rzhajajo v enajstih osnovnih šolah bistriške
občine.
Razstava bo odprta do 20. junija 1973.
Med najbolj uspešnimi razstavljalci je Irena Lešnik iz Slov. Bistrice
Foto in tekst: Viktor Horvat
Vabimo vas
NA UTERARNI VECER, KI GA PRIREJA PTUJSKA
..SVOBODA" V SOBOTO, 16. JUNIJA, OB 20. URI V DVORANI
NARODNEGA DOMA, PTUJ.
Avtor FRANC TOBIAS
bo bral poezijo in aforizme ob harmoniji barvnih diapozitivov.
NESKLEPČNA KONFERENCA OK SZDL
SLOVENSKA BISTRICA
Občinska konferenca SZDL Slov.
Bistrica je za pretekh četrtek, 7. 6.
1973 skUcala volilno konferenco, na
kateri bi izvohh nove člane
občinske konference, sprejeh okvir-
ni delovni načrt OK SZDL, potrdih
zaključni račun za leto 1972 in
sprgeh finančni načrt za leto 1973.
K^ub temu, da pomembnosti
takšne konference ni potrebno
poudarjati, pa so nekateri dejegati
bili mnenja, da „bo šlo tudi brez
njih". Ne samo, da je takšno
nastopanje izvoljenih delegatov
skrajno neodgovorno, ampak, so z
takšnim ravnanjem onemogočih
delo tistim, ki so svoje poslanstvo
izvrševah, kot je treba. Zavedati bi
se morali tudi posledic, ki so nastale
zaradi njihove odsotnosti prav v
času, ko je potrebno odločanje
prenašati na kar najširši krog
občanov in je vsaka odločitev
odvisna od posameznika-občana.
Konferenco so morah preložiti,
saj se je od 60 povabljenih delegatov
udeležilo samo polovica (30). Osem
delegatov se je opravičilo, o^ali pa
niso imeli dovolj izostrenega čuta
odgovornosti in so ostah doma.
Kntika udeležencev je bila toUko
močnejša še zato, ker je bil to prvi
skUc novih delegatov, bodočih
članov OK SZDL. Vpraševah so se,
kakšno bo njihovo nadaljnje delo-
vanje v tej pomembni družbenopo-
litični organizaciji, če že v začetku
niso pripravljeni sodelovati. Odloč-
no so zavzeh sklep, da se vse, ki so
izostah neopravičeno, pokliče na
odgovornost.
Konferenca tako ni uspela izvršiti
delovnega programa - vohtev.
.Udeleženci so nadaljnje delo usme-
rih v razpravo o nalogah članov
SZDL v občini pred in v času
izvedbe referenduma o podaljšanju
samoprispevka za gradnjo in obnovo
šolskih prostorov. O pomenu
rezultata referenduma, ki bo 1.
julga, sta spregovorila tudi predsed-
nik OK SZDL Avgust Vidmar in
sekretar OK ZKS Slov. Bistrica
Slavko Kleindienst. Dogovorili so se
tudi, da bodo vohlno konferenco
izvedh v torek, 19. junija 7 3.
Viktor Horvat
SREČANJE MLADIH ZBOROV
Vsakoletne prireditve v okviru
praznovanj in sodelovanja prijatelj-
skih občin Cakovec, Koprivnica,
Krapina, Ormož, Ptuj, Slovenska
Bistrica in Varaždin, srečanje
najboljših pionirskih pevskih zborov
iz omenjenih občin je bila letos v
Ormožu, Prireditev je bila vključe-na
tudi v okvir kulturnih dogodkov ob
letošnji 700-letnici mesta Ormoža.
Nastopilo je 6 mladih pevskih
zborov, od katerih je vsak zapel tri
do štiri pesmi po lastnem izboru.
Občino Krapina je zastopal mladin-
ski pihalni orkester tamkajšnje
glasbene šole; vodi ga kapelnik in
aranžer Franjo Jurinjak. Mladi
godbeniki so za svojo izvedbo
zak^učne pesmi in kola iz Gotov-
čeve opere ,,Ero iz onega sveta"
poželi izredno dolg aplavz. Ker je
bila prireditev zaradi slabega vre-
mena v domu Partizana, mladi zbori
niso mogh vsi skupaj zapeti skupnih
pesmi. Izbrah so le po deset pevcev
iz vsakega zbora ter ob spremljavi
krapinske godbe zapeh Cossettovo
pesem: Naž mladost.
Občino Cakovec je zastopal zbor
osnovne šole iz Cakovca. Zbor je
vodila Nada Cajnko. Slovenska
Bistrica je poslala v Ormož zbor
osnovne šole iz Oplotnice. Zbor je
vodil Dušan Pečnik. Zbor osnovne
šole Koprivnica je vodila Marija
Jurašin. Ivan Horvat je vodil zbor
osnovne šole Varaždin. Občino Ptuj
je zastopal zbor osnovne šole
Toneta Žnidariča iz Ptuja pod
vodstvom Grete Glatz. Ormožani so
pedstavili zbor ormoške osnovne
šole, ki ga vodi Milena Moravec.
Prireditev je lepo popestril plesni
krožek osnovne šole Hum pod
vodstvom Dpje Pišek.
Skupno je na nedvomno zelo
uspelem koncertu sodelovalo nad
500 mladih ^vcev in pevk, ki so po
prireditvi odšU s svojimi vrstniki na
posamezne šole v občini. Oplotniški
zbor je bil gost osnovne šole VeUka
Nedelja, Ormož je sprejel Cakovec,
Varaždinci so bih pri Tomažu, v
Središču so pogostih mlade, pevce iz
Koprivnice, zbor osnovne šole
Toneta žnidariča Ptuj pa je odšel k
Miklavžu. Vse šole gostiteljice so za
to priložnost pripravile posebne
prireditve, po katerih je bilo splošno
spoznavanje med pionirji in prosvet-
nimi delavci. Odraz resničnega
sodelovanja med občinami so
mnoga povsem na novo sklenjena
prijateljstva med posameznimi šola-
mi in posamezniki. Osnovne šole na
območju občine Ormož so bile v
popoldanskem času polne pesmi in
prijateljskega kramljanja.
Organizatorjem, to je občinskemu
sindikalnemu svetu Ormož in
občinskemu svetu zveze kulturno
prosvetnih organizacij gre vse
priznanje za organizacijo srečanja
mladih, ki ni bilo samo srečanje
pevcev, ampak nekaj več.
Takoj v začetku prireditve je vse
zbrane domačine in goste pozdravil
sekretar občinskega sindikalnega
sveta Ormož, Mirko Znidarič.
jr
Mladi pevci so ob spremljavi krapinskega mladinskega pihahiega orkestra
zapeU najprej skupno pesem: Naša mladost.	Foto: J. Rakuša
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. junija 1973
življenje umetnikov:
ANGELA JANKOVA
Angela Jankova
Kastelko so odigrali na odru
ptujskega gledališča poklicni mari-
borski igralci 3. junija 1973.
Marsikateremu ljubitelju te zvrsti
umetnosti, ki je bil na predstavi, se
je orosilo oko ob tragični usodi
inatere.
Preudarna kmečka žena-vdova je
rešila zadolženo kmetijo pred
dražbo. Trdo življenje jo je naredilo
ponosno in čustveno nedostopno.
Prva svetovna vojna je njena usoda
in prvič se razneži ob slovesu sinov.
Jožeta poljubi na čelo. Prav tam ga
zadene krogla na fronti Kastelka
izgubi razsodnost. Prepričana je, da
^ je ubil njen poljub. Tone se vrne s
fronte z ranjeno roko. Njega
zavrača, ker se boji, da ga s čim ne
bi zaznamovala. Pa ga vseeno izgubi
Zanj je prepričana, da ga je ubilo
njeno prekletstvo. Hoče si vzeti
življenje. Jožetovi izvoljenki Jeli, ki
jo je vojna prav tako spreobrnila v
strastno ljubico vsake^ moškega,
edini uspe prepričati mater, da le z
ljubeznijo lahko reši zadnjega sina
Janeza, ki se je iz zapora vrnil na
smrt bolan. Harmonikin glas ozna-
nja konec vojne: „Mir, mir!" so
poslednje Kastelkine besede.
To je le kratek oris glavne vloge
Angele Jankove, gledahske umetni-
ce, ki je znala s svojim talentom
nevsiljivo, prepričljivo naravno od-
igrati mater Kastelko. Pritegnila me
je njena mimika obraza, njeni gibi
telesa, tako da sem se popolnoma
vzživela v vlogo in z njo doživljala
njeno usodo. „Kakšna je neki ta
ženska izven teatra?" sem se
vprašala ob zaključku predstave.
Obiskala sem jo na domu v
Mariboru v Maistrovi 20. kjer živi s
svojo družino. Njen prijazen sprejem
me je rešil iz zadreg. Radovednost
mi ni dala miru. Niti ses i se nisva
utegnili že sem segla s prvim
vprašanjem v njeno življenje.
»Kolikor mi je znano, ni lahko
biti gledališki igralec, premalo je biti
samo nadarjen, potrebno je veliko
potrpljenja in veselja za študij vsake
vloge posebej. Prav zato nas zanima,
kaj vas je privedlo do tega
poklica? '»Cisto po naključju sem
se znašla na odrskih deskah. Štefka
Drolčeva je odpotovala v Trst.
Rabili so v Rušah, kjer sem rojena in
preživela svojo mladost, za igro
»Naša kri", po Finžgarjevem delu,
mlado deklico in takrat so me
odkrili. Moji nameni so bili povsem
drugačni Kot otrok sem želela
)OStati pilot, ker so mi ugajali listki,
d jih je iz aviona spuščal moj stric.
Pozneje me je veselila arhitektura,
zato še danes kupujem revije in
gledam, kako bi opremljala stanova-
nja!"
»Zanima nas, koliko vaj je
potrebno, npr. za Kastelko in s čim
se ukvarjate ob prostem času? " -
,,Ja, to je pa različno, za Kastelko
smo imeli vsak dan vaje štiri do pet
tednov. Prostega časa skoraj nimam.
Največ mi ga vzame teater. Rada pa
imam ročno delo in komaj čakam
na počitnice, takrat bo čas za
razvedrila. Odšli bomo vsi skupaj na
morje, enkrat v sredini julija.
Danes nam je odpadla vaja, ena je
zbolela in tako sem srečna, ker
bomo lahko vsaj malo spravili v red
zaostanek. Doma se prav odpoči-
jem, vsako delo si razdelimo in fanta
mi rada priskočita na pomoč pri
pospravljanju stanovanja! ' - »Misli-
te na moža in sina, kajne? " - ,,Ja
in če sem posebno utrujena, saj
včasih trajajo vaje več kot šest ur na
dan, dopoldan tri in tudi zvečer, ko
ni predstave, takrat se po navadi
zavlečejo vaje pozno v noč, ju
pošljem na kosilo ven. Pa me vselej
pregovorita: ,,Naredi vseeno
Kaj...", samo da ostaneta doma pri
meni."
,,Iz vašega pripovedovanja je
razbrati, da ste srečna družina.
Kako vam je uspelo obdržati
enotnost, ki veje iz vsake besede, ko
jo spregovorite. Popolnoma drugač-
na ste, kot sem vas utegnila spoznati
v vlogi Kastelke. Kako to, da igrate
takšne vloge, ki so povsem
nasprotne od vašega značaja? " -
»Mlade deklice se rade zaljubljajo,
potem pa nenadoma pride tisti
pravi. In če hočete obdržati svežino
prave ljubezni, se morate drug
drugemu prilagajati in znati popu-
ščati ob nesporazumih, če tega nI
se začne zakon krhati Res, zadnje
čase moram igrati pohotno žensko.
Lažne Ivane me je bilo v začetku
strah, pozneje pa je še kar šlo!"
Želela sem njeno sliko za Tednik.
Iz omare privleče cel kup slik,
veliko izrezkov iz časopisov, med
njimi so bila tudi priznanja.
Skromna kot je, je pripomnila:
»Drugi imajo v okvirih priznanja.
Moje tri nagrade pa kar tako ležij o
To bi mi moral urejati mož, potem
bi bilo, ker sama ne najdem časa za
takšne stvari, saj razumeš: služba,
dom."
Tako sva kramljali, kot stari,
dobri znanki Ob koncu mi je
zaupala, da ima strašansko rada
otroke, povsod se ozira za njimi ko
jih srečuje, pa se jim je morala
odpovedati. Gledališče zahteva pač
celega človeka.
ERIKA ZUPANCIC
likovna razstava
ptujskih srednješolcev
V ponedeljek se je v prostorih
kluba mladih končala razstava
likovnih del ptujskih srednješolcev.
Razstav Ijab so dijaki Pedagoške
gimnazije, Ptuj in člani likovnega
krožka gimnazije »Dušan Kveder'.
Likovne stvaritve za razstavo so
bile izbrane in pripravljene pod
strokovnim vodstvom prof. A.
Lugariča, predavatelja zgodovine
likovne umetnosti na obeh šolah.
Citati iz spisov dr. Jožeta Potrča
»KAKŠEN MORA BITI SOCIALIZEM? SOCIALIZEM MORA BITI
TAK, DA GA BODO LJUDJE OBČUDOVALI, SPOŠTOVALI IN
LJUBILI. TO ŠELE BO SOCIALIZEM, VSE DRUGO SO NAPORI
ZA NJEGOVO ZGRADITEV." SPOŠTOVALI IN LJUBILI. TO
SELE BO SOCIALIZEM, VSE DRUGO SO NAPORI ZA NJEGOVO
ZGRADITEV."
DOLŽNOSTI SOCIALISTIČNE SOLE)
»ZA OHRANITEV MIRU IN ZMAGO SOCIALIZMA SO PROLE-
TARIATU NUJNO POTREBNE DRUŽBENE ZNANOSTI, A MED
NJIMI ZLASTI POLITIKA, EKONOMIKA IN ETIKA, KI SO
SESTAVLJALE ŽE ARISTOTELOVO PRAKTICNO FILOZOFIJO.
V TEM KO STA PRVI DVE VEDI SORAZMERNO MOCNO
RAZVITI, JE ETIKA, ZLASTI MARKSISTIČNA, NERAZVITA IN
JE ŠE ZDAJ LE SESTAVNI DEL FILOZOFIJE, KAR JE
NERAZUMLJIVO . . . UKINITEV MEZDNEGA SISTEMA IX
URESNIČENJE SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV
MORA SPODBUDITI PRAVI RAZVOJ TE ZNANOSTI S TOCNO
DOLOČENIM PREDMETOM, KI JI BO FILOZOFSKI OKVIR
PREOZEK, KAR JE NAPOVEDAL ŽE ENGELS."
(O ZNANSTVENEM POGLEDU NA SVET
IN O ETIČNEM PRtPORODU)
V.R.
Koncert tamburašev
Tamburaška sekcija delavsko-pro-
svetnega društva »Svoboda" Ptuj se
je v soboto 2. 6. t. L predstavila s
svojim tamburaškim kcjncertom ob
sodelovanju folklorne skupine iz
Kidričevega in napovedane gimnazij-
ske skupine »Dušana Kvedra" Ptuj.
Nastop je bil zelo kvaliteten.
Sekcija ga je izvajala pod
vodstvom pevovodje Franca Petka
in tudi Olga Fričeva kot napovedo-
valka programa je simpatično
opravila svoje delo.
Posebno je gledalce navdušila
Folklorna skupina iz Kidričevega;
gledalci so jo z gromkim aplavzom
priklicali pred zastor.
Žal ni prisostvovala skupina z
gimnazije^»Dušana Kvedra" nuj, ki
je svoj izo'stanek opravičila.
Žal je bila udeležba maloštevilna
in obisk ni bil tak, kot so
pričakovali. Razlog zato je bila
prepozna predprodaja vstopnic in
pomanjkljiva reklama.
Občinstvo si želi več takšnih
nastopov.	RJ
^gjjj^IK _ ČETRTEK, 14. junija 1973
STRAN 7
4 leta srednje šole so za nami
v prejšnji številki Tednika smo
objavili fotografijo ptujskih gimna-
zijskih maturantov, ko so prepeva-
joč šh po ptujskih ulicah in si prvič
po štirih letih po mili volji privoščili
šolo, profesorje in drugo, kar jih je
težilo. V njihovih srcih je bilo
veselje, saj so s tem dnem pokopaU
spomine na 4 dolga, nepozabna leta,
ko so drgnili šolske klopu
V četrtek, 7. junija je Ptuj dobil
k eno generacijo bodočih ustvar-
jalcev. Iz ekonomske šole je pa
pohod po starem mestecu ob Dravi
krenila skupina fantov in deklet v
črnih oblekah (simbol žalovanja za
šolo), z rdečimi nageljčki. v
gumbnicah, žarečih lic, s transparen-
ti in krsto spominov na ramenih. Sli'
so na poslednjo skupno pot mimo
someščanov, mimo trgovin, izložb,
mimo podjetij. Vsakogar so videli,
in se ga dotaknili z duhovitim
dovtipom. Pot pa so si kryšah pojoč
svojo tradicionalno dijaško himno
Gaudeamus igitur.
Kdorkoh jih je srečal, se je v
mislih vrnil nazaj v dni, ko je kot
srednješolec opravljal maturo. To so
nepozabni spomini, ki jih tudi leta
ne izbrišejo.
Pred ekonomsko šolo je bila ob
»I dvanajstih svečana predaja
c^učev zelencem - novopečenim
cetrtošolcemr Naključje je pa
hotelo, da sta letos 2. tretja letnika
in tako je nastal problem, kdo bo
postal lastnik ključa. Neljubo
situacijo so rešiU z hcitacijo, ki seje
končala v prid maturantom, saj so
^ svoj ključ dobih čedno vsotico, s
katero so si potem priskrbeh pijačo
m pogasili od petja izsušena grla.
Tako je Ptuj spet bogatejši za dve
^neraciji maturantov (na ta hudi
- matura je še pred vrati, a to
DO prav tako minilo), ki bodo že čez
nekaj dni po zahtevnem izpitu in
tradicionalnem izletu, stopih na
prag novega življenja, na prag boja
za obstanek. Nekaj jih bo odšlo
^Prej študirat (predvsem gimna-
zija), precej pa jih bo takoj poiskalo
siužbo in se zaposlilo. Njihovo
^vijenje se bo spremenilo in nikoli
ne bo tako lepo kot je bilo v
^ednji šoU, na katero veže človeka
Pmada doživetij, zasidranih v
spominu,
^'^^ini maturantom žeUmo srečno
roKo pri izbiri vprašanj na zrelost-
im izpitu (le brez skrbi, nobena
juna m tako vroča, da je ne bi mogli
Pojesti, tako tudi matura ni tak bav,
^^ strašijo), lepo vreme na
^Mednjem skupnem popotovanju v
lenih"^" pa obilo uspehov in seveda
P n spominov na pravkar preživeto
••"lučenje" v srednji ŠoU.
S. Spolenak
Do Vidma asfaltna preprogaa, v naselju pa je ni. Pametni Videmčani so
problem preprosto rešiU. Cesto so polili z oljem, da se ne bi dvigal prah s
.cestišča.
Zaključek šolskega leta na Lackovi
domačiji
Vodstvo Posebne osnovne šole v
Ptuju je sklenilo, da zadnjega dne
pouka in 'šolskega leta ne bodo
preživeh v šoli, temveč bodo ta dan
obiskah dom Jožeta Lacka, padlega
ptujskega prvoborca in narodnega
heroja.
Vsi učenci in predavatelji se bodo
25. junija ob 7. uri odpravili proti
Lackovi domačiji, kjer bodo obiska-
li njegovo spominsko sobo in kjer
bodo pripravih tudi svečan program.
Po slovestnosti bodo učenci prejeli
spričevala in Ingohčeve bralne
značke.
20. junija bo izšla številka glasila
Čriček - zadnja v tem šolskem letu.
Učenca Posebne osnovne šole v
Ptuju, ki sta sodelovala na slikarski
koloniji v Skofji Loki, sta za svoje
sodelovanje prejela priznanje, njuna
dela pa so razstavljena.
Odločitev Posebne osnovne šole,
da bodo spričevala podelili izven
šole, na počastitvi spomina na borca
in voditelja odpora v NOB je prejela
mnogo priznanj, celo repubhška in
mnogi menijo, da bi tudi druge šole
lahko napravile podoben korak, ne
k samo obujanju in ohranjevanju
spominov in tradicij našega prete-
klega boja za neodvisnost, temveč bi
tudi zaključek šolskega leta dobil
drugačen pomen.
buldožer je svoje
opravil
Uporabniki ceste iz Ključarovec
prek Šardinja do Lunovca se iskreno
zahvaljujemo krajevni skupnosti
Vel. Nedelja in krajevni skupnosti
Ormož, ki sta nam oskrbeh
buldožer, da je uredil cesto, ki smo
je bih tako nujno potrebni. Enako
zahvalo smo dolžni našim domačim
odbornikom krajevne skupnosti,
posebno Ivanu Moravcu in Stanku
Mundi, ki sta delo nadzorovala in
takoj sklicala ljudi, da so skopah
potrebne jarke ob cesti. Dotični, ki
smo odstopih tudi nekaj zemlje za
ta dela pa smo to, razen nekih malih
nesporazumov, radi storili. Saj je ta
cesta nujno pdtrebna ob vsakem
času, za vse okoliške prebivalce.
Par dni za tem, ko je bila gotova,
je že moral zdravnik ponoči v
Sardinje k bolnemu otroku. Pripeljal
se je lahko prav do dotične hiše, ko
je sicer moral od glavne ceste
Tomaž-Ormož pešačiti dobre četrt
do pol ure v vsakem vremenu in
času. Kako težko je bilo šele
spravilo bobika v dolino! Ob času
neviht pa tudi strela rada udari ah se
kako dmgače zaneti o^nj. Koliko
so se prav ob tem času lani mučili
gasilci, ko je gorela hiša v Sardinju
pa niso mogh nikjer v hrib z avti in
brizgalnicami. Vse to bo sedaj čisto
drugače. Seveda je še nujno
potreben gramoz, ker sicer v blatu
in dežju cesta spet ne bo uporabna.,
čeprav je sedaj prav lepo urejena.
Raje je kr. skupnost Vel Nedelja že
pripravljena tudi ta dela urediti,
upamo, da bo to storila tudi kr.
skupnost Ormož. Saj so tudi take
ceste vehke možnosti za prebivalce
odročnih vasi in marsikdaj se lahko
z boljšim dovozom prepipči, ah celo
odvrne včasih tudi večja nesreča.
F. M.
moto cross - nagrada
brežic
v soboto, 16., in nedeljo, 17.
junija, bo v Brežicah na novi
tekmovalni stezi na PRILIPAH pri
ribniku mednarodno in jugoslo-
vansko prvenstvo v moto-crossu za
motoije do 250 ccm.
Zaradi velikega zanimanja in.
močne tekmovalne konkurence je
prireditelj uredil parkirališče za
2000 voziU Preskrbljeno je za
prehrano in sanitarije, prav tako za
zaščito gledalcev.
Nova propa v Brežicah ustreza
vsem predpisom AMZJ in medna-
rodnim FIM.
Zraven pokalov bodo tekmoval-
cem podeljene tudi denarne nagra-
de.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. junija 1973
DESTERNIŠKI MEMORIAL
Sklonjen nad plitvino prisotnosti,
se v duhu prebijam z neko določeno
mislijo v globino preteklosti. Kot,
da bi listal po kroniki s trideset-
letnim stažem in si hotel ponovno
približati otipljivost preživelega. Cas
neusmiljeno potiska svojo opravilo v
arhivsko zaprašenost, meni pa
vsiljuje lastnosti jutrišnjega dne.
Daleč je vse to - in vendar so še
sveži, madeži krvi dvaindvajsetih,
vklesanih na spominsko ploščo.
Talci, borci in intemiranci, vsi z
enako nalogo, ciljem in ne nazadnje,
usodo. Pomaknjen v sovpadajoči
kolovoz razdejanih in omadeževanih
trupel, si utrinjam srh minljivega.
Vse to je danes težko razumeti, tem
težje onemu, ki se bo jutri v povojih
časa lahkotil, brez občutka za
socialno strpnost, idealizma in brez
spoštovanja do onih pod rušo. Onih,
ki bi morda danes s teboj in menoj
delili vsakdanjost v vsej njeni
veličini in bedi, oni, ki niso poznali
sebičnosti in strahu in so sprejeh
smrt, da midva živiva v razkošnosti
samozavesti, oni, ki so jih razmere
stopile v pozabIjenost. Vse, kar
lahko vračam tem, je skromen
postanek, posvečen spominskemu
dnevu, v koledarju zabeležen s 7.
junijem 1942, ko so prvi zavedajoči
se lotili javnega borbenega manifesta
in ga prilepiU na hrbet preganjalcu.
Krajani Desternika so se ob
svojem prazniku spominjali tistega
usodnega jutra, prvega napada na
takratno žandarmerijsko postajo v
Destcrniku. Priprte domačine Rajš-
pa in Frica bi morah za vsako ceno
rešiti.
V ta namen so služile nekatere
nedeljske prireditve. V šolskih
prostorih so si domačini po dolgem
času lahko zopet ogledali izdelke
njihovJh otrok. Od tehničnih,
gospodinjskih pa do likovnih izdel-
kov so se vrstili dosežki ročnih
spretnosti in umskih zmogljivosti*
Razstavo sta aranžirala tov. Kleide-
ričeva in tov. Emil Štumberger.
Gotovo zaslužita vso pohvalo.
Popoldne so učenci destemiške šole
pripravili kviz in proslavo. O
pomenu praznika je govorila tov.
Šafrankova, pevski zbor pod vod-
stvom tov. Stogaqcve pa je celoten
program popestril. Učenci so. te
nato pomerih v znanju. Pripravih so
kviz o Pohorskem baltaljonu. Pred-
vsem nižji razredi so se zadovoljivo
odrezali. Zmagal je 5. a razred in
tako zasluženo osvojil prehodni
pokal. Ves program je kot navadno
uspešno vodil tov. Franc Ogrinc. Po
proslavi so učenci odigrali nekaj
tekem, odbojkarski klub pa je
priskrbel za prijateljsko srečanje.
Morda še velja omeniti pasivni delež,
ki so ga k realizaciji spominske
svečanosti prispevale KS- Desternil
in ostale organizacije.
Markež
med kadeti
in dekleti
(Nadaljevanje in konec)
Vse tri šole imajo veliko
skupnega, vse tri se ukvarjajo z
vzgojo mladih ljudi in odraslih, pa
so se dogovorili za ta obisk, ki naj bi
bil hkrati medsebojno spozTiavanje,
izmenjava izkušenj in posredna
propaganda za vojaški poklic med
mladino v Sloveniji.
Tako smo imeli novinarji pravza-
prav lahko delo - prisluhnili smo
neposredni »okrogli mizi" z bolj
duhovitimi vprašanji kot bi jih lahko
sarqi zastavili, z bolj iskrivim bojem
mnenj, kot bi ga sploh lahko
organizirah.
Odprtost vodstva akademije, prisr-
čen in tovariški odnos med kadeti in
njihovimi proftsorji ter predavatelji,
neomejena svoboda osebnosti gojen-
cev akadem|e, njihovo zanimanje za
umetnost, Šport in druga „nevoja-
ška" ustvarjalna izživljanja so nas
navduših.
In potem boste vprašali, kot sem
nedavno tega vprašal jaz:
„Kako sploh še more biti tako
razgledan človek, kot je absolvent
vojaške akademije, pri vsej tej
svobodi osebnosti prepričan, da je
vojska potrebna, da mora biti
vojak? "
Mar bo še s srcem zavojeval,
požigal, uničeval in ubijal?
„Mi smo armada, ki se pripravlja-
mo samo zato, da se ne bi ubijaU!"
je odgovoril na tako filozofsko
vprašanje enega izmed študentov
dekan akademije, general Bogdan
Mamula, naš bivši diplomat v
Moskvi. ,,Ne bomo se borili niti v
Vietnamu, niti kje bli^e; nikogar ne
bomo ,osvobajaii'! Tako vzgajamo
naše kadete - z zgledom, ne z
ukazom."
In to je vse.
Desternik s šolo v ospredju
ŠOLA IN ASFALT PEREČA, A NE
NEREŠLJIVA PROBLEMA
V Desterniku nas je pot zanesla
tudi v osnovno šolo, ki nosi ime po
bratih Reš. Ravnatelj Fran Ogrinc
nam je povedal to in ono o delu
i^ihovega 16-članskega učiteljskega
kolektiva.
Naš sogovornik je kot učitelj
zaposlen na Desterniku že okrog 20
let, tako da kraj in ljudi že temeljito
pozna in nam je lahko povedal o
življenju marsikaj zanimivega.
Ustavila sva se najprej pri
problemih osnovnega šolstva v
Desterniku.
Največja težava je v pomanjkanju
ustreznih prostorov za učilnice,
takd da morajo imeti pouk celo v
treh izmenah. V 16 oddelkih je
okrog 400 otrok, delujeta pa še dva
oddelka male šole in dodatni razred
pomožne šole, za katerega imajo
posebnega pedagoga. V prejšnjih
letih je bilo več problemov zaradi
visokih izostankov učencev, sedaj pa
imajo zelo visok procent šolskega
obiska. Seveda se tu in tam še
najdejo stalni posamezniki, ki včasih
otroka ne pošljejo v šolo, vendar bo
sčasoma rešen tudi ta problem.
Obisk v mali šoli pa je 100-procen-
ten.
Šola na Desterniku je ena redkih,
če ne edina v ptujski občini, ki nima
problemov glede kadrov. Učitelji, ki
učijo na vigi stopnji, imajo vsi
ustrezno izobrazbo, težava pa je na
nigi stopnji, kjer primanjkuje
učiteljev, tako da morata dva
poučevati ves dan.
Zanimalo nas je, kje nadaljujejo
po končani osemletki iolanje
absolventi osmih razredov. Zvedeh
smo, da je v lanskem letu odšlo v
gimnazijo 5 učencev, drugi pa so
nadaljevali na poklicnih in drugih
srednjih šolah. Letos se nameravajo
vpisati v gimnazijo 4 učenci, dva
bosta odšla v kmetijsko srednjo šolo
v Maribor, eden pa v laborantsko
šolo. Zgodi se tudi, da včasih kdo
od mladih, ko konča šolo, ne
nadaljuje takoj s šolanjem, ampak se
za to odloči kasneje.
Zanimivost, ki je povezana z
zgodovino kraja, je vsakoletno
tekmovanje v obliki kviza. Posve-
čeno je spominu na napad, na
žandarmerijo v Vintarovcih in na
pokojne brate Reš, po katerih se
šola imenuje. Priprave na kviz tečejo
dalj časa, in sicer v taki obliki, da
učenci od četrtega razreda dalje v
razredu študirajo~snov iz tematike
NOB. V vsakem razredu izbero 3
najboPe poznavalce te materije in
potem pripravijo srečanje pred
javnostjo, kjer se pomerijo najmlajši
z najstarejšimi učenci na šoli.
Pomislili smo, da potem verjetno
odnesejo vsa prva mesta osmošolci,
pa smo zvedeli razveseljivo novico,
da so prav učenci nižjih razredov
bo^e pripravljeni in da seje doslej le
enkrat zgodilo, da je prvo mesto
osvojila ekipa osmega razreda.
Aktivno deluje na šoli tudi
mladinski pevski zbor, ki nastopa na
vseh prireditvah v kraju, udeležil pa
se je tudi srečanja mladinskih
pevskih zborov, ki je bilo pred
kratkim v Ptuju, z drugimi
udeleženci pa nastopa tudi vsako
leto na že prej omenjenem kvizu, ko
poleg tekmovalnega dela pripravijo
tudi spominsko proslavo.
Vsako leto ob koncu pouka
pripravijo na šoh razstavo vseh
izdelkov učencev. Na ta način
staršem in drugim obiskovalcem
pokažejo, kaj so se naučili v šoli in
kako znajo pridobljeno znanje s
pridom uporabiti.
Ker prihajajo učenci v šolo tudi iz
zelo oddaljenih vasi, imajo v šoli
mlečno kuhinjo, kjer za minirnabo
ceno dobijo vsak dan toplo malico.
Zaradi socialnih primerov dobiva 75
učencev malico brezplačno, 133
učencev pa dobiva brezplačen
zajtrk.
Veliko razumevanje za območje
Haloz in Slovenskih goric kaže
temeljna izobraževalna skupnost, ki
finančno podpira šole na tem
območju. Na pomoč pa večkrat
priskoči tudi patron šole, ,,Vinko
Reš" - iz Ptuja, s katerim imajo
dobre stike. Ob 25-letnici tega
podjetja so učenci pripravili kratek
kulturni program
Šola na Desterniku ima knjižnico
- strokovno in pionirsko, učenci pa
si zelo radi izposojajo knjige. Ker je
ravnatelj Franc Ogrinc aktiven tudi
v izvenšolskih dejavnostih, .smo ga
poprašali še o tem, kako poteka
življenje v Desterniku na sploh,
kako daleč so že s pripravami na
asfaltiranje krajevnih cest in po-
dobno. (Asfaltiranje cest je namreč
v vseh krajih, kjer se še vozijo po
makadamu, najaktualnejša tema).
Na Desterniku deluje politični aktiv,
ki združuje predstavnike društev in
organizacij in ki usklajuje delo
le-teh, v kolikor je to mogoče. Kar
p^ zadeva asfaltiranje "cest, se
pojavlja nerazumevanje s strani sveta
krajevne skupnosti, medtem ko so
krajani pripravljeni prispevati sred-
stva, potrebna v ta namen, seveda
ob pomoči tudi drugih finanserjev,
Glavni pobudnik akcije je organi-
zacija sociahstične zveze. Za uresni-
čitev davne želje po asfahu bi bilo
potrebno zbrati okoli 50 starih
milijonov, za dodatno pomoč pa bi
se obrnili na.občinsko skupščino.
V juniju poteče dosedanje plače-
vanje samoprispevka. Destemičani
pa se pripravljajo, da bi razpisali
ponovni referendum, s katerim bi si
zagotovili novo, petletno dobo
tovrstnega samofinansiranja. Ko so
pred leti sprejeli referendum o
krajevnem samoprispevku, ni dobila
šola nobenih sredstev, čeprav so
iskali pomoč pri svetu krajevne
skupnosti in na zboru volivcev. Ce
bo plačevanje samoprispevka podalj-
šano še za eno obdobje, bodo na
vsak način zahtevali del sredstev -
eno tretjino - tudi za šolo, saj je
le-ta-nujno potrebna razširitve, ker
se v sedanjih pogojih dolgo ne bo
več dalo delati. 16 oddelkov v
sedmih učilnicah, poleg tega še 2
oddelka male šole in posebna šola.
Najbrž ni potrebno posebej
poudarjati, da so takšne razmere vse
prej kot idealne in daje torej nujno
nekaj ukreniti, saj tako naprej ne bo
šlo več ddlgo. Mladi učitelji bodo
začeli odhajati, čeprav jim je
Desternik všeč, ker zanje ni
stanovanj. Kako bo p^otem z
osnovno šolo, ki sedaj žanje tako
lepe uspehe, je veUko vprašanje.
^gjjj^IK _ ČETRTEK, 14. junija 1973
STRAN 9
koliko je ura?
Tega tudi jaz ne vem, čeprav sem fotografijo posnela. Mogoče bi nam
10 lahko povedal lastnik ure. Posnetek je bil napravljen na taboru slepih v
Ljutomeru in ker so slepi prikrajšani za nekaj najnujnejšega, za vid, tudi ne
niorejo pogledati na uro, kot to storimo drugi. Zato so njihove ročne ure
Izdelane posebej zanje in sicer tako, da se krovno steklo dvigne in slepi lahko
$ prsti otipa številčnico in kazalca.	Foto: S. Spolenak
ORMOŽANI V TJENTIŠTU OB SUTJESKI
Hoditi po poteh naše sociahstične
revolucije, občudovati kraje in ljudi
naše lepe domovine, kjer so bih
najhujši partizanski boji, prisluhniti
njihovemu pripovedovanju, je naša
i;lja, je naša dolžnost da tistih, ki
so padli za to, da mi živimo lepše in
boljše.
Tega se zaveda tudi občinska
konferenca SZDL v Ormožu.
Sekretarka Marica Brazda je izdelala
načn za štiridnevni izlet po Bosni,
Hercegovini in Dalmaciji. Osrednja
točka ekskurzije je bilo Tjentište ob
Sutjeski, kraj, kjer se je odigrala
inajbo^ krvava, najtežja 5. ofenziva.
Krenili smo 31. 5. 1973. ob štirih
jrutraj. Bilo je megleno, nekohko
neprijazno jutro. Zaslužni dmžbeno-
'politični delavci naše občine so se
zbrali točno ob uri v avtobusu pri
osn. šoli. .Moški, ženske, mladina -
delovni ljudje vseh slojev, polni
:pnčakovanja. Ko je avtobus krenil,
se je razblinila megla, napočil je lep,
sončen dan. Kmalu je bilo razpolo-
ženje prisrčno in sproščeno in ni ga
Dilo med nami, ki bi se počutil
J^ujega. Smeh, petje, dovtipi, skratka
,dobra volja je prevzela vse potnike.
> ožili smo se mimo Ptuja, po novi
do Krapine. Ustavili smo se
.J^^jprej v Jase novcu - velikanskem
i^Donšču smrti. Ob spomeniku, ki
jma obliko tuhpana in je nadvse
^"časten, smo prisluhnili razlagi
Protesorice. Ogledah smo si tudi
urejen muzej in kratek
aoKumentami film. Spoznah smo
'im	nemškoustaškega reži-
ki je neizprosno iztrebljal naš
, Zdaj razumemo, zakaj ljudje,
šolska mladina, tmmoma
(Pn^jajo v Jasenovac. Tu je našlo
tudi nekaj ljudi iz občine
'JJmož. Tu leži 700 000 Jugoslova-
'ŽskA	v največjih mukah z
po svobodi. PričakaU smo jo le
'snnm-" ^ klanjamo njihovemu
mora, nam je legla
tiihn	odhajah. Sosed seje
zalile	s sosedom, oči so
čudovi?'^''^.^" Banjaluke s svojimi
se OH r' in zelenicami smo
"'^PeljaU na vrh, kjer je vehk
spomenik padhm borcem - imeno-
van Šehitluci. Zgradili so ga iz
marmorja z otoka Brača in nudi
čudovit razgled po tem delu Bosne.
Po shkanju smo nadaljevah vožnjo.
Iz severne, nižinske Bosne, smo
prišh v vehčasten gorski svet -
pokrajinska slika se je menjavala.
Bosanske planine so se svetile v
soncu in nam pričarale partizansko
življenje. Za večino potnikov je bila
vožnja enkratno doživetje. Kljub
vročini in žeji smo med vožnjo
opazovah pokrajine in ljudi ob
svojem delu. Pred Jajcem smo
srečah skupine mladih Bosank in
Bosancev v narodnih nošah. Pope-
strih so že itak romantično
pokrajino, kjer se križata zapadna in
orientalska kultura. V Jajcu smo
izstopih. Najprej smo našitih lačne
želodce in si pogasili žejo. Nato smo
krenih k slapovom Plive, na
trdnjavo, ki nudi čudovit razgled.
Dvorana, v kateri je ,bilo II.
zasedanje AVNOJ- a in je preurejen
v muzej, nas je zopet spomnila
štiriletne revolucije, prelite krvi,
požganih domov, junaštva naših
borcev in Tita - nosilca te vehke
revolucije. Občudovah smo bosan-
ske kule in rnošeje ter ljudi, ki so
pretrgah z zaostalo preteklostjo in
se vključujejo v napredno življenje.
Odpeljah smo se z zamudo - preveč
je bilo novega.
Potovah smo dalje proti Sarajevu
in v mraku prispeh do izvirov Bosne.
Skoda! To lepoto sem videla že
enkrat prej ob sončnem vzhodu in
obžalovala, da tega niso videh moji
sopotniki. K^ub pozni uri, so bih vsi
navdušeni nad „vrelom Bosne". No,
le še malo in prispeh smo v Ilidžo,
kjer smo imeli rezervirana preno-
čišča v Avtokampu. Po skupni
večerji nas je pozdravil podpredsed-
nik repubhškega odbora Zveze
borcev Bosne in Hercegovine Joža
Bakrač. Obljubil na m je, da nas bo
spremil do Tjentišta. Ostal je kako
urico med nami, zapeh smo nekaj
pesmi, nato pa smo se odpravili k
počitku v pričakovanju drugega
dne.
Nadaljevanje prihodnjič
Gizela Blagovič
IZLET ČLANOV KLUBA PTUJSKIH
ŠTUDENTOV
Majske ekskurzije članov kluba
ptujskih študentov so postale že
tradicionalne. Letos smo organizirah
7-dnevno ekskurzijo po Jugoslaviji.
Ogledah smo si celo Makedonijo,
Beograd in Djerdap. S kušeti smo se
peljah do Skopja. Tisti ponočnjaki,
ki še niso splai, so si lahko ponoči
mimogrede ogledali del Beograda in
njegovo Gazelo, saj smo se vozih po
Beogradu kar precej časa, preden so
nas postavili na prvi tir proti
Skopju. Tja smo prispeh s 4-urno
zamudo, vendar smo se tolažili z
anekdoto, ki je krožila med nami.
Sprevodnik je namreč nekoč potola-
žil potnike, ki so se razburjali zaradi
zamude, naj bodo srečni, saj je vlak,
ki vozi dan prej, pripeljal z zamudo
celega dneva. Potemtakem smo bih
mi lahko ob štirih urah še zelo
zadovoljni.
V	Skopju nas je že čakal posebni
avtobus, ki nas je peljal skozi
Tetovo, Gostivar, Mavrovo in Debar
do Ohrida. Z nami je bil tudi vodič,
tako da smo si lahko ogledali vse
važnejše kraje ob poti, po kateri
smo se vozili. Ogledai smo si
zatočišče s cerkvijo Jovan Bigorski,
kopališče za mushmanske žene
Arabati baba teke (za izgovarjanje
tega imena smo vsi v avtobusu
porabih precej časa), Mavrovsko
jezero, hidroelektrarno in zvečer
prispeli v Ohrid. Enoglasno smo
sklenih, da bi bila sramota, če bi šli
spat, pa smo šli plesat. Vsa utruje-
nost je izginila in spet je zazvenela
pesem.
V	Ohridu smo ostah še dva dneva,
si ogledah vse znamenitosti in med
drugim prisostvovah tudi pravi poro-
ki, saj so nas kar na cesti pogostili z
domačim žganjem ir} nas celo
povabili na nadaljevanje poroke, a
mi na žalost nismo imeli časa.
Dneve v Ohridu smo izkoristih tudi
za krajši izlet na Sv. Naum.
A ker brez zabave nikjer ne gre,
smo organizirah tudi nogometno
tekmo med debelimi in suhimi.
Fantje so igrah, dekleta pa so jim
glasno pomagala. Bilo je veliko
smeha in po tekmi smo bih vsi
razgreti in hripavi. Seveda se je
tekma tudi končala, tako kot se je
začela, po vseh predpisih s podelitvi-
jo diplom in nagrad za zmagovalce
(debele), za najlepši trebuh in za
• najlepše noge.
In že smo morah zapustiti čudovi-
ti Ohrid. Po drugi strani Mekedonije
smo se odpeljali nazaj v Skopje.
Vmes smo si ogledah mesta: Bitolo,
Prilep, Stobi, Titov Veles in prispeli
zvečer v Skopje, kjer smo imeh
dogovoqeno srečanje s skopskimi
študenti, a je na žalost odpadlo,
tako da smo morah imeti kar sami
družabni večer in smo lahko spet
dokazah, kako neumorni in veseh
smo lahko Slovenci. Naslednji dan
smo si. ogledah Skopje z okoUco.
Skopje je čudovito novo mesto, v
katerem prevladuje, vsaj tak obču-
tek dobi tujec, pretežno mladina.
Posebno obala ob Vardarju je
zbira hšče mladine. Zvečer smo
zapustih mesto novih zgradb in
starih cerkva in se odpeljah z
vlakom proti Beogradu. Ker tokrat
vlak ni imel tako velike zamude,
smo utegnili. prisopihati še do
gliserja, ki nas je potem popeljal po
Donavi do elektrarne Djerdap. Ta je
ogromna in lepa in posebno naši
»ekonomisti" so imeh pripravljenih
veliko vprašanj za vodiča, tako daje
ta na koncu že čisto omagal. Po
vrnitvi v Beograd nam je ostalo še
nekaj časa„ ki smo ga izkoristih za
ogled mesta in potem smo, popolno-
ma izčrpani, popadah na svoje
sedeže v vlaku. Naša ekskurzija se je
bližala koncu in po sedmih dneh se
nas je vseh 37 srečno vrnilo.
Za zaključek: klub se najlepše
zahvaljuje vsem, ki so kakorkoh
pomagah pri organizaciji tega izleta.
Posebej se zahvaljujemo- našemu
kolegu Francu Purgaju, ki je nosil
levji delež in ki je skrbel za točno
izvajanje plana tudi na izletu.
Za klub ptujskih študentov
Lidija Goenc
ali se bo nadaljevalo v
nedogled?
V parku so pred nedavnim že
drugič letos obnovih električne
svetilke, ki so jih z kamenjem razbili
„neznani" storilci, vendar precejšnje
število obnovljenih svetlobnih teles
ponovno leži na tleh v obliki
zdrobljenega stekla. Ali je res tako
nemogoče odkriti, kdo so ti povzro-
čitelji nenehne škode, ko se prav
gotovo v parku v času izgredov
posameznikov nad lučmi nahaja še
kdo dmg? Prosimo občane, ki kaj
vedo o storilcih, ki uničujejo komu-
nalne objekte, kot so luči, koši za
odpadke, klopi, cvethčni nasadi in
drugo, da to sporočijo krajevni
skupnosti, komunalnemu podjetju
ah mihci.
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. junija
--<'1
dr. franbrumen:
Nervozni želodec
že ime samo - gastropathia
nervosa - pove, da gre za bolezen,
ki sloni na živčni podlagi, brez
ugotovljivih anatomsko organskih
sprememb. Osnova bolezni so torej
funkcionalne napake, ki jim zaen-
krat pravega vzroka še ne poznamo.
Tudi to obolenje se, kakor
marsikatera druga bolezen, ki sloni
na živčni podlagi, zadnja desetletja
vidno množi. Zato je zelo verjetno,
da je stališče, prištevati jo v veliko
skupino reaktivnih neuroz, še
najbližje resnici. Poleg čisto živčno
funkcionalnih pa odpade dobršen
del vzrokov tudi še na alergično
reaktivne, ki so take narave, da ne
kažejo vidnih sprememb in se
manifestirajo zgolj v funkcionalnih
motnjah.
Klinična slika je zelo pestra, je
redkokdaj s svojimi simptomi ostro
omejena in kaže podobo prehodnih
znakov, ki bi lahko bili značilni tudi
še za kako drugačno obliko
obolenja. Navadno so v ospredju
sledeči znaki: občutek teže, pritiska
in napetosti v zgornjem delu
trebuha in pod spodnjim delom
rebemega loka. Včasih se nelagodje
stopnjuje tudi do izrazitejših peka-
čih bolečin. Bolnik je brez teka,
čuti odpor proti hrani, ki celo lahko
doseže stopnjo gnusenja. Zaželi si
zdaj to, zdaj ono hrano; ko mu jo
postavijo na mizo, se mu upre.
Običajno ne prenaša pregretih
maščob, napenjajočih jedi, alkoho-
la, kofeina, različnih začimb in celo
sladkarij ne.
Vsi ti simptomi so v bistvu
subjektivnega značaja. Z nobeno od
objektivnih preiskav se ne dokoplje-
mo do organsko opaznih sprememb.
In prav to je za diagnozo značilno.
Potrebno je opraviti vse v poštev
prihajajoče raziskave in šele tedaj -
če so vsi izvidi negativni - smemo
previdno in le začasno pomisliti na
verjetnost nervoznega bolenja že-
lodca. bolnik seveda ostane
Se nadalje v opazovanju.
diagnozo dokončno za-
okrožimo sele naknadno,
ko nam je bolnik že ozdra-
vel. Tako previdni moramo biti in
ostati, da ne bi bili naknadno
razočarani, če bi se tekom časa
izcimila kaka resnejša bolezen, ki
pač v začetku še ni pokazala svojih
rogov.
Tekom dolgih let se utrdi
zdravniku spoznanje, daje medicina
veletok neizmernega znanja, ki teče
med tesnimi bregovi in čermi
trenutnega neznanja in previdne
skromnosti.
Pri ugotavljanju razpoznave -
diferencijabe diagnoze moramo z
vso možno gotovostjo skušati
izključiti: rakasta obolenja, pred-
vsem v želodcu in debelem črevesu;
razjede, kataralna obolenja; različne
bolezni pstalih prebavnih organov,
kot so jetra, žolč ni sistem, trebušna
slinavka itd.
In zdravljenje? Kakor pri
vseh obolenjih, pri katerih je
vključena med vzroki neurotična
komponenta, tako je tudi pri tej
bolezni pravilno poleg splošnih
dietnih ulcrepov uvesti vzporedno
psihoterapeutska načela. In sicer v
Športne igre
posebnih osnovnih sol slovenije
15. in 16. junija 1973 bo
mariborska posebna osnovna šola
gostila okoli 240 učencev posebnih
osnovnih šol za duševno nezadostno
razvite otroke, saj bo prireditelj V.
republiških športnih iger.
Kolektiv posebne osnovne šole se
skrbno pripravlja na prireditev, ki je
za prizadetega otroka zelo pomemb-
na. Pokazati želi, da se tudi učenci
posebnih šol uspešno vključujejo v
športno življenje, kar je za njihov
telesni in osebnostni razvoj zelo
pomembno.
V petek se bodo učenci pomerili v
malem nogometu, med dvema
ognjema, v teku na 60 m, v metu
žogic, v skoku v višino in v krosu na
600 in 800 m. V soboto dopoldan
bo v dvorani UNION slovesna
akademija, na kateri bosta pionirja
slovenske telovadbe in prva jugoslo-
vanska olimpijca, Stukelj in Primo-
žič, podelila zmagovalcem diplome,
pokale in nagrade. Po tem bodo šli
tekmovalci in gostje na posebno
osnovno šolo, v kjer bo otvoritev
področne razstave likovnih in
tehničnih izdelkov. S tako oomemb-
celotni razsežnosti od eruiranja
konfliktnih virov, spremembe oko-
lja, menjave delovnega mesta, pa tja
do globinske psihoanalize. Ev.
medikamentne pripomočke izbira-
mo po smotrnem usmerjanju na
podlagi diferencialne diagnoze. Bo-
lezen sama po sebi ni nevarna, je pa
lahko zelo nadležna, dolgotrajna,
trdovratna in zahrbtna.
ni m dogodkom bo povezana otv^r
tev še pomembnejše pridob- ^
mariborske šole - zobne ambula^l
Po napornih urah pa se bij I
tekmovalci razvedrili na izletu J
Pohorje. Peljah se bodo
Osankarice in od tam odšli '
poslednjega bojišča pohorskega iK
taljona. Po krajši počastitvi spoiri^
padlih junakov se bodo zbraU oK^
preživelih borcev, ki jim bc*
oživlja h predstave o naši
Športno srečanje se bo zakljuK-
pri Osankarici ob partizansle'
golažu.
Vse to pa terja od organizator'
dosti priprav in finančnih sredsP
Sredstva so prispevali Zavod ''
šolstvo SRS, društvo za pon.
duševno nezadostno razvitim oi^
am, temeljna izobraževalna st
nost Maribor, skupnost otrošlj
varstva Maribora, skupščina obč
Maribor in seveda PVG STAVB.i
dolgoletni pokrovitelj pionirski
odreda, ki je tudi tokrat z velitj,
razumevanjem prevzel pokrovi--
stvo nad republiškimi šponr,:
igrami. V želji, da bi se učene
Mariboru kar najprijetneje po&i
je zveza prijateljev mladine oskrt
družine, kjer ^odo učenci pres;
pri svojih vrstnikih, mnoga marit
ska podjetja pa so z reklamami 1
svojimi izdelki pripomc^la, da
odnesel vsak tekmovalec iz Maiil
vsaj skromen spominček.
Priprave gredo h koncu. Seda
želijo organizatorji predvsem
vremena, da bi lahko tekmovali
učenci posebnih šol pokazali,'
zmorejo. Želijo si, da bi rezuli
trdne volje, dela in napa
spoznalo kar največ gostov, p
stavnikov mariborskih in slovera
družbeno-političnih organizacij,
kazati želijo, kako se boj
obrestuje delo, vloženo v vzgof
izobraževanje otrok, moteni*:
razvoju. MG
srečanje slovenskih
Čebelarjev
Največja čebelarska prireditf
severovzhodni Slovenijii v tem
bo 17. junija v Križevcih
Ljutomeru, ki se bo pričela ot
uri dopoldne v čebelarskem d
Antona Janša.
Čebelarsko društvo ,,Ivan J'
čič" iz Križevc pri Ljuto
praznuje 75-letnico delovanja.!
proslave so združili tudi s spe
skimi proslavami 100-letnice de
rga „očeta sodobne reje čebe
Antona Janša in s 400-le
kmečkih puntov.
Prireditelji srečanja so 2
velikega odziva čebelarjev na
rije v Križevcih v skrbeh, ker i
dom, kjer bo svečanost,
sprejme "le 200 oseb, zaradi,
prosijo društva, da bi otvori
začetku svečanosti v Jan!
domu prisostvovali samo zastt
čebelarskih družin. Uradne
nosti in podeljevanja prizna
delo na tem področju, bodo
do dvanajste ure, nakar bo
splošna zabava in rajanje. Cei
mesta prireditve so vzdrževan'
mogoč dostop z vsemi vozili.
Ponosna sem,
da sem Poliorka
v preteklem tednu je v domu
počitka „Dr. Jože Potrč" v Poljča-
nah slavila svoj 90. rojstni dan
upokojena učiteljica Pavla Bregant
iz Slivnice na Pohorju. Obiskah so jo
predstavniki Občinskega odbora RK
in krajevne skupnosti Poljčane ter
učenci osnovne šole.
Ob njenem visokem jubileju so ji
izrekli čestitke in poklonili nekaj
daril. Učenci osnovne šole pa so
izvedli partizansko igrico Otroci in
vojna. Otroci, predstavniki posamez-
nih organizacij in sorodniki pa sojo
kar zasipaH s cvetjem.
Pavla Bergant je z velikim
navdušenjem sprejemala obiskoval-
ec. Posebno je bila navdušena nad
obiskom otrok, saj je kljub letom
močno navezana na svoj poklic, ki
jo je celih 41 let vezal na najmlajše.
Vse svoje življenje je bila narodno
zavedna, kar ji je velikokrat
povzročalo težave.
Rekla je: „Ponosna sem, da sem
Pohorka, ponosna sem tudi, da sem
Slovenka." Med II. svetovno vojno
se je aktivno vključila v boj za
osvoboditev. Delovala je v Ljubljani
skupno z materjo Edvarda Kardelja.
Sedaj živi v domu Dr. Jožeta
Potrča v Poljčanah, kjer je zelo
zadovoljna in zgovorna, Vsled
bolehnosti pa preživi večji del dneva
v postelji. Velikokrat jo obiščejo
sorodniki, znanci pa tudi kateri
njenih bivših učencev.
Viktor Horvat
^gjjj^IK _ ČETRTEK, 14. junija 1973
STRAN 11
}||otu je lažje kot poklicnemu šoferju
Testi ki SO jih pred nedavnim
iJaviii v ZDA so pokazah, da
ob km avtomobilske ceste voznika
H izčrpa kakor dvakratni pilotov
oiit prek Atlantika, ki znaša
Testiranje je zajelo utnp srca,
Ptlekše, utrujenost, sposobnost za
loieinanje okohce, opravljanja dela
er kontaktiranja z ljudmi. Zmago-
!lec testa je tisti, ki bo na koncu v
iišem stanju. Testirah so pilota
eakcijskega letala Boeing 707 in
ioierja, ki vozi boljši avto srednje
cateeorije.
Pilot je star 49 let, v letalu mu je
aupana odgovornost za 190 potni-
cov in letalo, katerega vrednost je
lad 7 milijonov dolarjev.
Šofer je star 23 let, v avtu
jd^ovarja samo za sebe in avto rii
več vreden kakor 50.000 novih din.
Testiranje se jfe pričelo po šestih
urah vožnje. Rezultat je naslednji:
Pilot ni kazal znakov utrujenosti,
bil je veder, pripravljen za razgovor
in šalo, ter brez skrbi bi lahko letel
še naslednjih šest ur. Pilotov krvni
pritisk in srčni utrip sta med
poletom pokazala samo dva trenut-
ka krize, to je pri vzletu in pri
pristanku. Srčni utrip se je pri teh
dveh. manevrih dvignil na 140
utripov, nakar se je ponovno
uravnovesil.
Šofer po šestih urah vožnje ni bil
razpoložen, niti navdušen za nadalj-
njo vožnjo, družina ga ni zanimala.
najprej si je želel počitka. Voznikov
utrip se je med vožnjo povečal na
110 in 120 udarcev samo pri
prehitevanju aU nenadnih nevarnih
situacijah, vendar ni dosegel višine
utripa pilota. Reakcijski časi vozni-
ka so se močno povečah, ponekod
jih sploh ni bilo. Dojemanje za
okolico in barve je bilo občutno
zmanjšano.
Rezultat poskusa je jasno pokazal,
a vožnja z vozilom v cestnem
prometu ni zabava, niti razvedrilo,
temveč hud duševni in fizični napor
za voznika, ki ga mnogolaat
zanemarjamo, kar privede do ne-
sreč. Celo pri poklicnem in tekmo-
valnem-športnem vozniku, je vož-
nja vse kaj drugega, kakor razve-
drilo.
htno
LJUTOMER
16. in 17. junija: am. voj. barv.
Blm TORA, TORA, TORA; 20. in
JI, junija: it. barv. film VIKING Z
lUGA.
SLOVENSKA BISTRICA
16. in 17. junija: barv. film KAJ
DELAJO, DOKLER GOSPODARI-
K); 20. in 21. junija: am. barv.
komedija SMESNO DEKLE.
iTudi Mercator je
Spoznal
»tradicijo«
: Tri leta je ptujska komunalna
Ilužba in krajevna skupnost posku-
bla ptujske zelenice zasaditi s
f.lipani, podobno kot je to že dalj
asa v nekaterih drugih mestih.
Vendar so vsi poskusi bih zaman,
kajti posamezni občani - huligani,
»o tako temeljito uničevaU nasade in
Kradli cvetje, da komunala za njimi
m uspela vzdrževati cvetnih nasa-
lov. Ti nepridipravi niso naredih
J^estu samo slabšega videza, temveč
»o občinski fond oškodovaU za
milijonov starih dinarjev
Mdobno je bilo tudi z mladimi
Irevesnimi nasadi, predvsem iglavci.
Tudi blagovnica Mercator v centru
je poskušala urediti svojo
»KOlico z cvetnimi nasadi, vendar je
uspeh približno enak tistemu pri
pmunali izpred treh let. Tulipani,
J so Jih nasadih v cvetlične gredice
^ ^ nočnih urah izginjah in neko
so jih potrgaU samo 75
jomadov. Betonske cvethčne pod-
® pred trgovino nekateri posa-
vozniki venomer prestavljajo,
'^fjože pa mečejo razne odpadke,
v koš za odpadke.
fgj matij razumljivo je, da so se
Kratkim objestneži spravih tudi
leieton v govorilnici Pepsi bara
rJnsnfu V so najprej ukradU
lilo	poškodovan slušal-
nekdo pa se je celo potrudil, da
ivlvečii„° ^'■^'"O za denar spravil
'r^Jno gumo.
ij^kn v pričevalo za ptujske ....
)f>kobijihžeimenovah?
osebna kronika
RODILE SO:
Anica Vidovič,^ Selška 11 -
Vesno; Marija Kaučič, Pušenci 25 -
Mihelco; Terezije Kokol, Vareja 34
-	Darka; Katarina Trančar, Kore-
ryak 30 - Martina; Jasna Črček,
Kajuhova 3 - Bojana; Marija Kralj,
Lahonci 80 - Janjo; Irma Šteger,
Vintarovci 48 - Aleša; Elizabeta
Erbus, Slovenski trg 6 - Iztoka;
Hedvika Kovač, Rogozniška 3 -
Petro; Marija Meško, Placar 72 -
Zdenko; Anica Šmid, Dornava
123 - dečka; Marija Kotolenko,
Babinec 40 - Josipa; Atojzija Kralj,
Lahonci 83 - Alojzijo; Marija
Voršič, Hardek 34 - deklico;
Elizabeta Janžekovič, Bratislavci 61
-	Dragico; Danica Masten, Murkova
4 - deklico; Milena Zupan ič.
Slovenja vas 64 - Marjanco; Jožica
Čopi, Mihalovci 50 - Stanka;
Alojzija Bauman, Hum 47 —
Tatjano; Elizabeta Ciglar, MaliOkič
30 — Silvo; Marija Markež,
Janežovski vrh 42 - dečka; Ivanka
Borko, Gomila 26 7 deklico;
Ingeborg Weigl, Miklošičeva 6/a —
Igora; Terezija Pihler, Levajnci 1 -
deklico; Emica Šketa, Sovjak 8 -
Mirana; Ema Pšeničnik, Slovenja vas
n. h. — dečka; Štefka Zelenko,
Veličane 6 - deklico; Helena
Selinšek, Dravinjski vrh 47 - dečka;
Miroslava Maroh, Sela 24 - Janeza.
POROKE:
Marjan Sakelšek, Ruška 49,
Maribor in Danica Meško, Čufarjeva
9; Stanko Požar^ Hajdoše 48 in
Kristina Mahoric, Mostje S; Anton
Kaiser, Cirkovce 17 in Frančiška
Kušar, Šikole 13; Ignac Šmigoc,
Repišce 48 in Jožefa Ekact,
arkovce 39.
URMLI SO:
Maks Skrbinšek, Tržeč 5, roj.
1912., umrl 4. 6. 1973.; Ivana
Sulek, Hajndl 30, roj. 1901, umrla
8. 6. 1973..
ZELENJAVA
V PREHRANI
Dnevna prehrana vsebuje živila
živalskega in rastlinskega izvora.
Živila živalskega izvora (meso,
mleko, sir, smetana, maslo) so bolj
priljubljena zaradi prijetnega okusa.
Dajejo pa nam polovico hranihiih
snovi inanj kot zelenjava. Ce se
vrnemo' za trenutek v vojne čase
vidimo, da je bilo takrat veliko
pomanjkanje mesa, vendar so ljudje
živeh. Zamishmo si prehrano brez
zelenjave. To je nemogoče, saj brez
nje ne znamo kuhati. Vsekakor pa je
jasno, da premalo gledamo na
zelenjavo pri sestavi jedihiikov.
Posledice take prehrane so hude.
Mnogo bolezni nastane ravno zaradi
tega, ker je v hrani nezadostna
kohčina zelenjave. Bistveni sestavni
del zelenjave so rudnmske snovi m
vitamini, brez tega pa ni zdravja.
Smo v času, ko je vsak dan več
zelenjave v vrtih in na trgu. Ker pa
mislimo, da je zelenjava v prehrani
družin, kjer je gospodinja zelo ah
prezaposlena, premalo zastopana,
(tudi v kmečkih družinah), bomo
obravnavah v tej rubriki posamezne
vrste zelenjave in sadja ozkoma tudi
druga živila z namenom, da
gospodinje spoznajo neobhodnost
zelenjave v vsakdanji prehrani
Dobrodošla nam bo vsako pismo
ali vprašanje gospodinj v zvezi s
prehrano. Poskrbeli bomo za ustrez-
ne strokovne odgovore.
nekaj splošnih pojmov
o zelenjavi
Zelenjava igra v slovenski prehrani
važno vlogo. Vsebuje: VITA-
MINE, RUDNINSKE SNOVI,
CELULOZO. Cenimo jo zaradi
njene biološke in nekalorične
vrednosti. Nekatere vsebujejo tudi
veliko BELJAKOVIN, OGLJI-
KOVIH HIDRATOV in MASCOB.
O teh vrednostih bom pisal drugič,
ko bomo obravnavah stročnice:
fižol, grah, sojo, bob ...
Kemični sestav zelenjave je
odvisen od vrste tal, na katerih jo
pridelujemo. Gnojila in način
ariprave imata enako velik vphv na
cemični sestav..
Zelenjavo dehmo na: Ustnato,
korenasto, cvetno, gomoljasto, plo-
dasto, poganjkasto in brstičasto.
Poudarjam, da ima sveža zelenjava
veliko vrednost, ko pa jo priprav-
^amo za prehrano, jo lahko povsem
uničimo. Ravnah se bomo po
navodihh pravilne priprave.
Listnata zelenjava je prva po
zimskem premoru, ki jo zaužijemo
svežo. Ta zelenjava je zelo bogata po
vitaminski vrednosti. Pripravljamo
jo v razne solate. Solato zna
pripraviti vsaka gospodinja, zato ne
DonTpisal o njeni pripravi. Dodal bi
le nekaj drobnih nasvetov. Solato
naberemo, jo očistimo in nato v več
vodah operemo. Peremo jo kratek
čas. Nikakor jo ne smemo pustiti v
vodi, ker bi iz nje iz prah vse
rudninske snovi in prav tako bi
izgubila vitaminsko vrednost. Solate
ne puščamo pripravljene, prav tako
jo ne pripravljamo dolgo pred
obrokom.
PRIHODNJIČ: VRTNE JAGODE
Dnevne cene zelenjave: solata
3-4 din; korenje 10 din;peteršilj 10
din; čebula 10 din; česen 10 din;
zelje 8 din; paradižnik 15 din;
krompir 10 din; grah 8 din; špinača
10 din.
Slavko Furman
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. junija 1973
dr. mirko vengust:
Človek v letih
in njegov zdravnik
Ko žc toliko govorimo o raznih
oblikah pomoči ostarehm ljudem, je
prav, če spregovorimo in zapišemo
nekaj besedi tudi o zdravniku, saj je
zdravnik na koncu koncev le človek,
ki spremlja ostarele na njihovem
zadnjem odseku življenjske poti.
Stari bolnik se v svojih tegobah
zanese na svojega zdravnika in v
kritičnih trenutkih računa in priča-
kuje, da mu bo zdravnik, ki mu
zaupa, pomagal. Mnogim starim
ljudem pa pomeni obisk zdravnika
doma mogoče še edino vez, edino
obliko stikov navzven. Kaj pravza-
prav zdravnik staremu bolniku
pomeni, vidimo recimo v primeru
smrti zdravnika. Stari ljudje so ob
smrti svojega zdravnika žalostni,
potrti in .obupani, saj so izgubili
svojega najboljšega prijatelja in
pomočnika in svetovalca. Zaradi
tega bodo ostareli ljudje, ki so prej
ali slej potrebni zdravnikove pomo-
či, storUi prav, če bodo pri izbiranju
svojega zdravnika razmislili tudi o
starosti zdravnika samega. Starej-
šemu in bolj izkušenemu zdravniku
bolnik v letih bolj zaupa in
pričakuje od njega več razumevanja,
seveda s tako izbiro tvega, da mu bo
njegov zdravnik predčasno umrl. Na
to vprašanje torej ni lahko odgovo-
riti, ni se lahko odločati, prav
gotovo pa je zelo dobro, če o tem
resno razmislijo in potem preudarno
ravnajo.
V današnjem času, ko starejša
populacija narašča, bi naj bil več ali
manj vsak zdravnik seznanjen s
starostno problematiko. Torej tudi
mladi zdravniki. Tako je vsak
zdravnik v določeni meri prisiljen,
da se v tej smeri izpopolnjtije. Motil
bi se zdravnik, ki bi podvomil v
voljo do življenja recimo kakega
osemdesetletnika, če bi podzavestno
mishl, da je tak starček svoje
življenje že dopolnil, da je vsega sit,
da želi umreti in da želi zapustiti
pozornico življenja. Ne, motimo se!
Stari ljudje imajo za taka stališča
zelo pretlnjen posluh in večina rada
živi do visoke starosti. So zelo
radovedni in želijo še do zadnjega
dahzvedeti za razplete o raznih
• živih, aktualnih svetovnih dogodkih.
Kaj lahko zavede zdravnika le ena
bolezenska diagnoza pri starem
človeku. Vedeti pač moramo, da
prihaja v starosti do več bolezenskih
procesov sočasno. Ta pojav več
bolezni je za starostno obdobje
značilen in specifičen. Zgodilo bi se
na primer lahko, da bi ob akutnem
popuščanju srca recimo prezrh prav
tako pomembne prebavne motnje,
obolenje ledvic itd. Ko pripoveduje
ostareli svojemu zdravniku o bole-
zenskih težavah, ugotovimo, kako
velik pomen daje svojemu bole-
zenskemu stanju in da je njegovo
zdravstveno stanje nad vse po-
membno. Cesto pa zamolči stari
bolnik znamenja kakega kroničnega
obolenja, ker se je na to pač že
navadil, rad bo pa govoril o novih
bolezenskih znakih, ne tako redko
pa se mora zdravnik pogovoriti o
bolniku tudi z njegovimi svojci
oziroma sorodniki. Ob dejstvu, da
prihaja do več bolezni pri ostarelem
človeku istočasno pa moramo
upoštevati tudi spremenjeno reakci-
jo ostarelega organizma na določeno
bolezensko škodljivost. Ko popu-
ščajo čutne funkcije v starosti, se
enako zmanjšujejo tudi ,,alarmne",
obveščevalne in obrambne sile
organizma. Tako potekata na primer
vnetje slepiča ali pljučnica v
mladosti dokaj alarmantno in dra-
matično, v starosti pa potekajo ista
obolenja brez- klasičnih znakov
bolezni in tudi infarkti brez
bolečine v starosti niso tako redki.
Samo po sebi razumljivo je, da
morajo zdravniku ta dejstva biti
vedno prisotna, da mu ne bi kaj
„ušlo". Poleg medicinskih so pa tudi
psihološke in socialne okohščine za
zdravnika zelo važne, okohščine, ki
jih zdravnik ne sme prezreti ah
podcenjevati, ko zdravi ostarelega
bolnika.
Konec prihodnjič
Vsak trenutek prižganih nad
60 cigaret
Statistike so pokazale, da se vsako
minuto v ptujski občini prižge cca
60 cigaret in 73 odstotkov kadilcev
predstavljajo mladi ljudje od 14. do
30. leta starosti. Cigarete so postale
najbolj nevarna moda današnjega
časa in so odraz slabe osebne volje
in samostojnosti posameznika, ki se
da hitro vplivati in zavajati od
drugih kadilcev, ki so to postali po
enaki poti. Porast kajenja je
analitično vzporeden s porastom
nervoze ljudi današnjega časa in
dokaz, da ljudem vedno bolj manjka
samoiniciativ in iznajdljivosti in da
si ne znajo najti drugega razvedrila
in zabave kakor sta kajenje in
popivanje. Kajenje res lahko postane
navada pri vsakem kadilcu, tudi
mladem, ob stanju, da ima kadilec-
začetnik zelo malo osebne volje, da
bi nehal. Cigareta ni hrana in ni
potrebna za človekov obstoj, naj-
večkrat ga celo zelo ogroža, zato
lahko govorimo le o grdi razvadi na
lastno škodo.
Ko so angleški medicinski stro-
kovnjaki nekaj neozdravljivih toba-
karjev poskusno preselili na zapu-
ščen otok, kjer niso imeli cigaret, so
ti lahko takoj prenehah s kajenjem
in na njih ni bilo opaziti nobenih
sprememb, čeprav so pred tem
kadili nekaj deset let in so venomer
govorili, da zaradi živcev ne morejo
opustiti kajenja. Torej: ali še lahko
rečemo o kajenju kaj drugega kot
to, daje to modna norost v času, ko
smo ljudje že tako topi, da se ne
znamo drugače prebiti skozi proste
trenutke in da je to grdda razvada.
Danes je medicina neizpodbitno
dokazala, da kajenje ne pušča samo
nevarnih posledic na človeških
pljučih in krvi, temveč tudi na
želodcu, ledvicah, v ustni votlini, na
celotnem ožilju in posebej na ožilju
srca, da je to eden glavnih vzrokov
za propadanje zob in hitrejše
pešanje človekovega vida.
Kako končajo »lahka dekleta
„k0 te pokličem, pridi!"
Težko je reči, kaj je prostitucija -
zabava, preživljanje, razuzdanost,
obrt ah kaj drugega. Prav gotovo pa
je mešanica Vsega navedenega.
Ravno zaradi tega je zakon tako
nemočen do tega pojava, zato se je
ne da točno določiti, prav tako ne
moremo enako obsojati in tre tirati
osebe, ki zapadejo v njo. Vendar pa
prostitucija nikoh^ ne bi bila
problem, če to ne bi bilo neke vrste
privatništvo, ki bi zakonsko moralo
biti obdavčeno in seveda, če se na
račun nje in nečistoče prostitutk in
njenih partnerjev ne bi širile spobe
bolezni, ki jih je zelo težko
nadzorovati in učinkovito zdraviti.
Morda se javljajo še ninogi moralni
očitki, vendar priznati je treba, da
mnogokrat še bolj nemoralno živijo
ter se obnašajo nekatere žene in
dekleta, o katerih pravimo, da so
dame k^ub temu da je edina razlika
med njihovim življenjem in življe-
njem prostituk bogastvo in revščina,
v kateri živijo ene in na drugi strani
druge.
Mnogo deklet zapade v prosti-
■ tucijo po navajanju drugih ali pa
največkrat z izsiljevanjem, ki pa je
lahko zelo razhčno in se mu
največkrat brez opiranja odzovejo
zaradi straha pred izsiljevalci in
morda tudi zakonu, zoper katerega
so se pregrešile.
Strah pred zakonom je v
prostitucijo vpeljal tudi Alenko. Bila
je revnih starsev, vendar zadovoljivo
urejena in čista in zelo lepe postave.
Ko je končala osemletko ni dobila
zaposhtve, šolanja naprej zaradi
revščine in dela na domu ni mogla
nadaljevati. Stanovala je v bUžini
mesta, kamor je občasno prihajala z
prijateljicami. Nekoč jih je zamikala
dobro založena samopostrežba in
odločile so se da bodo izmaknile
nekaj čokolade in morda kaj
podobnega."Dve nista imeh sreče in
ena izmed teh je bila Alenka. Šofer,
ki je pripeljal novo poši^ko blaga za
prodajalno ju je opazoval in to
povedalposlovodji, nakar sta obe
dekleti odpeljala v šefovo pisarno,
kjer se je začelo. Dekleti sta bili
prestrašeni, da ju ne bi prijavili
miUci in seveda njunim staršem.
Poslovodja in šofer sta dobro
izkoristila svojo prednost in moč.
Najprej sta „dobro pregledala"
dekleti, če slučajno česa ne Vrivata,
čeprav sta takoj položih prisvojene
artikle na mizo. Nato sta pričela
ogledovati in otipavati njuni telesi
Obe sta bili še nedolžni, vendar sta v
naslednjih dnevih izgubili še to.
-	Alenkina prijateljica je imela
kmalu mir, kajti Alenka je bila od
nje mnogo bolj privlačna in dobro
leto je imel poslovodja njeno telo v
najemu, dokler se med sodelavci ni
začelo šuš^ati.
Vendar tudi sedaj Alenka ni bila
prosta. Za svoje ljubezenske usluge
ni dobivala ničesar. Kmalu je morala
zabavati še druge, največkrat tujce.
Poslovodja in njegov večkrat pajdaš
-	privatni gostilničar, sta si omislila
po vzorcu nekaterih mariborskih,
lub^anskih in obmorskih hotelov še
bolj donosen posel - turistično
prostitucijo. Ker je gostinski lokal
stal na mestu, kamor mnogokrat
prihajajo itahjanski in avstrijski lovci
sta z Alenko služila čedne vsote
denarja.
Bolj je Alenka odraščala, bolj je
postala samozavestna in od njiju je
začela zahtevati svoj delež, mnogo-
krat pa si gaje kar prisvojila. Začela
sta ji groziti s prijavo, vendar je
vedela, da ji nič ne moreta, i
imata pri tem prav tako um^j
roke. Ko je dodobra spoznala
poklic, ju je nekega dne zapustila i
Sedaj pravijo, da je nekje'
Ljub^ani ali na morju, kjer „dei,
Ima komaj sedemnajst let.
podobnih deklet je mnogo iii
mnogo jih bo, če dekleta ne bc;
pazile na to, s kom se družijo
kakšno dmžbo zahajajo in da sej.
je, kadar si iščejo moške druži
treba najmanj bati svojih vrstnij
in sošolcev, čeravno se ii
največkrat in po nepotrebr,^"
izogibajo in raje posedajo!
neznanimi osebami, mnogokrat cj
deset ali več let starejšimi in včj«
mnogokrat bolj cenijo zunanje;
denar in avto - kakor človekoi
osebnost. Za „najstnice" naj nej
bilo važno, da ,,morajo
lubljene" v času pubertete in i
morajo tudi same nekoga imeti r^-i
- VEDETI MORAJO TUDI I
KOGA LJUBIJO IN KAKŠNA
TISTA OSEBA!
Prihodnjič nova serija: ,,Pii;
noša pripoveduje".
OVEN (22. 3.-20. 4.): Med m,
rečmi izberite najmanjšo, ker«
najbolje služi. Nemir v sobe"
popusti, sklonjeni boste veli'
zaslužili.	I
BIK (21. 4.-21. 5.): Temeljit;
vašega dela zaslovi tako, da ba^
naročila kar deževala. Sloka o*
vas še zanima. Ljubezensko srt'
lahko ob majhni meri zavzeirl
pobirate kar mimogrede.
DVOJČKA (22. 5.-21. tj
i Nemima in v vas do ušes zaljublj(
oseba ne ve kam s srečo. Poglej;
razmere nekega bahača in se bo
veliko naučili.
RAK (22. 6.-23. 7.); Ta,
odstranite neumnosti, ki lahko:
vas pomenijo finančni krah. Ds|
od doma je drugače, kot se vi bo,:]
in mislite, da je.
LEV (24. 7.-2 3. 8.): V|
zaljubljena oseba vas končno za;
upoštevati, vendar ne po '
zaslugi Nujna pot bo skrivnostni^
vesela pa tudi poceni ne bo
DEVICA (24. 8.-2 3.
boste dobrikanja nasprotnega sfj
ki je v zvezi z vašo darežljivos
Zasebno boste pridobitni kot
dolgo ne.
TEHTNICA (24. 9.-2 3, 1
Zaradi dobrega priporočila bc
pridobili novega prijatelja,
pripravljeni zabavi bo veselo,
improvizirani pa ne.
ŠKORPIJON (24. 10.-22. H.
sorodnikom, ki se bo navezal na'
bosta nekaj časa kar dobro vozi«
torek, domov pede spoznate, o«
na novo zaljubljeni.
STRELEC (23. 1 1.-22. •
Prenehajte s prigovarjanjem
poskusite z molkom, mogoče
več dosegli. Pri uživanju zmaW
potrat nost.
KOZOROG (2 3. 12.-20,
Ljubljeno osebo pač treba obisi
vi to storite ne glede na vreis
mnenje okolice.
. VODNAR (21. 1.-19. 2.)'
boste vplivah na dva, eden pa n'
Vaš predlog povzroči k hrup
sorodniki nato sledi pa"
pomiritev in soglasje.
RIBI (20. 2.-21. 3.); f
mlajša oseba vas hrabri, da '
upate. Uglednost se veca
pogrnjeni mizi. Kar pride v sol
bo odšlo za vedno.
^gjjj^IK _ ČETRTEK, 14. junija 1973
STRAN 13
pralni stroj ni zamenjal rok Fanike
p-ed heicaj dnevi sem obiskal
Cfudenice pod Bočem. Žalostna
nodoba nekoč znaneea studeniškega
^mostana me je močno prevzela m
kar nisem mogel verjeti, da se lahko
tako pomembnemu kulturno
72odovinskemu spomeniku na
Slovenskem posveča tako malo
je bilo v Studenicah, kar
ie pritegnilo mojo pozornost. Ko
■em se poln zaskrbljujočih in ne
nazadnje tudi očitajočih občutkov
vračal skozi naselje, sem ob potoku,
ga domačini imenujejo Toph
potok, opazil prikupno ženico, kako
spretno opravlja še zadnjo operacijo
pranja - izpiranje.
Ob tako množični propagandi
Gorenja za svoje pralne stroje mi
radovednost ni dala miru. Moral sem
povprašati kako to, da še vedno pere
v potoku in ah še nima pralnega
stroja.
Po nasmešku, ki sem ga dobil na
postavljeno vprašanje, mi je bilo
takoj jasno, da ni tako, kot sem si
zamišljal.
Fanika Valant, gospodinja iz Stu-
denic ima že dolgo časa pralni stroj,
kljub temu pa še vedno rada opere
perilo kar v Toplem potoku. Vzro-
kov za to je več od tradicije pa tja
do prihranka v gospodinjstvu. Ob
potoku pa se po stan navadi zberejo
ob pranju sosede in znanke, tako da
beseda o dogodkih v kraju pa tudi
drugod kar ghdko steče. Povedala je
tudi, da se ob potoku zbirajo
predvsem starejše žene, medtem ko
se mlajše raje odločijo za enostav- i
nejši način, ki jim ga ponuja pralni
stroj.
Samo nekaj let še in tehnika bo
tudi teiTiu običaju peric naredila
konec.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
Voda res ni mrzla. Saj se potok ne imenuje zastonj Toph potok, je z
nasmehom povedala Fanika Valant iz Studenic.
ČETRTEK, 14. JUNIJA: 16.00
Napoved sporeda; 16.05 Poročila in
obvestila; 16.20 Plesna glasba; 16.30
Za vas in vaš dom; 16.50 Kuhajte z
nami; 17.00 Med maturanti ESŠ in
absolventi osnovnih šol; 17.30 Kar
ste izbrali, predvajamo.
PETEK, 15. JUNIJA: 16.00
•^Poved sporeda; 16.05 Poročila in
Obvestila; 16.15 Reklame z zabavno
psbo; 16.30 Mala šola ,4van
^Pplenjak"; 17.00 Razgovori s
•kulturnimi delavci; 17.30 Na sred-
njem valu.
SOBOTA, 16. JUNIJA: 16.00
■^apoved sporeda; 16.05 Poročila in
,7'tr'la; 16.20 Z domačimi an-
17.00 Aktualna reportaža;
•15 Ekonomsko-propagandna od-
tein	Spored v prihodnjem
Za vsakogar nekaj.
voni-^^M^' JUNIJA: 10.30 Z
in riti^' Cirkulanah; 10.45 ObvestUa
' reklame; 11.30 12. teden bratstva
k P^jateljstva; 11.45 Govorijo
12.00 čestitke
18. JUNIJA:
Porn^-1 '^^poved sporeda; 16.05
16.15 šport in
Kanrino	Ekonomsko-propa-
EiL,	17.00 Iz kofektiva
Mrokovinar Ptuj; 17.15 Vedro v
graLf	Novosti iz
T'"°Jonskih hiš.
^anovpH '	JUNIJA: 16.00
obv-e,Hi sporeda; 16.05 Poročila in
16 30 7^'	Zabavna glasba;
let tPi.	vaš dom; 17.00 40
17,30	vzgoje v Markovcih;
V ost^'^ ubrali, predvajamo.
Rtv Ljubi^ prenašamo spored
Šah
uspeh šahovske ekipe
tga kidričevo
Šahovska ekipa TGA „Boris Ki-
drič" iz Kidričevega je na šahov-
skem festivalu v Poreču dosegla lep
uspeh. V deveti festivalski skupini je
osvojila tretje mesto. Rezultati v
deveti festivalski skupini so bih
naslednji: Borovnica 15 točk, Žele-
zara Skopje 14,5 točke, TGA
Kidričevo 12,5 točke, Železničar
Helsinki 12 točk, Napred Beograd
11,5 točke, IMP Ljubljana, Tele-
optik Zemun in Neimar Beograd
10,5 točke, FAP Priboj na Limu 10
točk itd. Ekipa TGA Kidričevo je
nastopila v postavi Zupančič, Majce-
novič, Škarja in Bejras. Odličen
rezultat je dosegel Škarja, ki je
premagal vse svoje nasprotnike ter
zbral 5 točk, Beras je dosegel 3,5
točke in Majcenovič 3 točke,
medtem ko je Zupančič nekoliko
razočaral, saj je na prvi deski
dosegel le eno točko.
Ptujski šahist Janez Podkrajšek je
nastopil za ekipo ŽŠK Maribor v II.
zvezni šahovski ligi ter je iz sedmih
partij dosegel 4,5 točke ter tako
pripomogel, da se je ŽSK Maribor
uvrstil v .f. zvezno šahovsko hgo.
Janez Podkrajšek je nastopil za ŽSK
Maribor tudi v finalnem tekmovanju
za pokal Maršala Tita ter na drugi
deski dosegel 2,5 točke iz petih
partij.
Ob otvoritvi nove osnovne šole v
Gorišnici je Janko Bohak odigral
šahovsko simultanko s 35 nasprot-
niki ter po štirih urah dosegel
rezultat 28,5:6,5 (+26=5-4), Za
simultanko je bilo veliko zanimanje
ter jo je vzorno organiziralo vodstvo
šole.	-bj-
ANGELA (MOHORKO) IN ZDRAVKO
RIBIČ
Sedaj, ko se bhžamo koncu objav
naših dvojčkov, bo opisanih vedno
več starejših parov, ki smo jih
namenoma prihranih za konec, kajti
njihove življenjske zgodbe so v
primerjavi z otroškimi mnogo bolj
pestre in zanimive. Med njimi bo
tudi več razhčnosti, ki jo je pri
otrocih težko najti zaradi tega, ker
so že prav malo doživeh in preživeh.
Angela in Zdravko se nam bosta
predstavila kar samo z odlomki
njunega pisma, ki sta ga podala
našemu uredništvu.
,,S sestro Angelco (rodila sva se 6.
februarja 1933. leta) sva bila v
zgodnjih otroških letih prepuščena
sama sebi, to se pravi, ostajala sva
doma, kajti očein mati sta hodila po
„šihtih" ter nas petero otrok s tem
zaslužkom preživljala.
S setro sva se igrala po suhi
zaprašeni ilovici tako, da sva bila
često tudi midva vsa zaprašena od te
ilovice.
Takrat je še živela babica, kakor
smo jo otroci khcah in če ni bila
zaposlena z vsakdanjim delom, je
po^zila tudi na naju.
Čeprav sva bila še zelo majhna,
čisto prosta ves dan le nisva bila,
morala sva paziti na piščančke
oziroma „pišeke", kakor smo jim
doma rekh, da jih ne bi odnesla
sovražna vrana, ki je vedno prežala
na nje.
Velikokrat se je zgodilo, da nama
je vrana ukradla kakega „pišeka",
kajti zaradi otroških igric sva
pozabila na najino nalogo, vrana pa
je to najino nepazljivost izkoristila.
Iz najine igre sva se ,/budila", šele,
ko se je koklja začela na ves glas
dreti. Vendar je bilo takrat že
prepozno, shšala sva le še tisti nežni
piščančkov glas, ki se je vedno
oddaljeval in postajal tigi. Šele
takrat sva postala bolj pozorna na
majhne rumene kepice in tudi igro
sva za nekaj časa opustila, vedela sva
tudi, da naju doma ne bo kaj prida
čakalo.
Ko že nisva bila več tako majhna,
sva morala paziti tudi na krave.
Imeh smo kravo, kije kar pihala, če
se ji je kdo pribhžal; bila je zelo
huda. Nekega dne je starejšega brata
nataknila na roga ter ga je vrgla
daleč vstran, vendar je na srečo
ostal brez poškodb.
Spominjam se nekega dneva, ko je
nekaj psov prilajalo iz gozda, pred
seboj so podili srnjaka, ki je skočil
pri hiši čez ograjo ter jo podrl. Bilje
ves zbegan in ni vedel kam. Ko se je
tako malo ogledoval in si odpočil, je
nadaljeval pot, za njim pa so se vsuh
v dir tudi psi.
Stanovah smo v majhni leseni
hišici župnišča Ptujske gore. Hiša je
bila tesna, imela je eno samo sobo, v
kateri je bila krušna peč. Bila je
stara, v tramu je imela vklesan
monogram, pravili so, da je še od
časa turškega ropanja.
V lesenem dimniku je prenočevala
sova. Pokojna mama nama je s
sestro večkrat ukazala, naj prežene-
va sovo, vendar sva bila oba še za to
premajhna, kajti kamna tako daleč
ni mogel še nobeden vreči, pa tudi
bala sva se je. Da je sova v dimniku,
je mama ugotovila po tem, ker se ji
je začelo v „lojpi" (kakor smo
takrat rekh prostoru, kjer se je
kurilo in kuhalo v krušni peči)
kaditi.
Osnovno šolo sva obiskovala v
Rodnem vrhu, „duhovsko šolo" kot
smo jo takrat imenovah. Hodila sva
vedno skupaj ter se po poti domov
igrala. Najraje sva delala ob potokih
mhnčke in jih nato ogledovala, kako
so se vrte h.
Za časa vojne nisva rada hodila v
šolo, saj otroci nismo razumeh
nemščine. Vsa srečna sva bila, ko so >
partizani razbih šolsko poslopje in
potem ni bilo skoraj celo leto
pouka.
S sestro sva večkrat skupaj zapela.
Ravnatelj šole je posebno rad
poslušal moje recitiranje.
Nekega dneva pa sem hudo zbolel.
Imel sem močno zlatenico. Zdravil
me je dr. Mrgole, tako da sem po
dolgem času le okreval
Bilo je v julijski noči po vojni.
Prišh so roparji v hišo. Zbudili so vse
po vrsti, od očeta pa zahtevah
denar. Ker se jim je znesek denarja,
ki jim ga je ponudil oče, zdel
premajhen, so nas neznanci začeli
pretepati in streljati. Imeh smo
srečo, da ni bil nihče zadet. Zaradi
tega ropa smo vsi zelo trpeh.
Kot mladinec sem igral na raznih
mladinskih plesih. Bil sem tudi v
rhladinski brigadi dr. Jožeta Potrča.
Po vojaškem roku ^m se zaposlil
pri JŽ ter opravljal svoj poklic do
invalidske upokojitve v letu 1972"'
Še mnogo nam bi lahko povedala
Angela in Zdravko, vendar je naš
prostor pretesen, da bi lahko
zapisah njuno in življenjske zgodbe
drugih dvojčkov.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. junija 1973
PRI KUMROVIH NA DESTERNIKU
Bila je huda mravljica,
šest črnih nog je imela . . .
Upam, da sem si to otroško
himno vsaj približno prav zapomni-
la, čeprav mi melodija še sedaj brni
po glavi. In zakaj prav to pesem?
Ko sem se namreč prejšnji teden
mudila v Desterniku pri Kumrovih,
kjer imajo 2 hčerki - dvojčici, se
le-ti nista hoteli pogovarjati z
menoj. Marija, 25 minut starejša od
sestre Kristine je v času mojega
prihoda še spala in smo jo zmotili
sredi lepih sanj. Zaradi tega pa se
tudi ni hotela pogovarjati.. In ker je
ona molčala, se ji je pridružila še
Kristina. Ce ne bi bilo tu njune
mame, sploh ne bi bila zvedela tega,
po kar sem pravzaprav prišla. Od
mame sem izvedela, da imajo pr hiši
6 otrok, 3 fante in 3 dekhce.
Najmlajši medj njimi sta naši dvoj-
čici. Rojeni sta 28. novembra 1968
v Ptuju.
Po značaju sta si silno podobni.
Vedno sta tudi skupaj, samo včasih
radi ponagajata (kot sta tokrat,' ko
se nista dali pregovoriti, da bi
spregovorih vsaj eno besedo^
Oče je zaposlen v Kidričevem in
jima vsak mesec, ko dobi plačo,
prinese svinčnike in zvezke, potem
pa se ,,gresta šole". Znata že precej
pesmic, najraje pa prepevata tisto o
hudi mravljici, ki sem jo omenila žc
v začetku. Zapomnila sem si jo pa
zato. ker sem porabila ves svoj
„neposluh", da bi ju pripravila do
tega, da bi z menoj zapeli. Ni in ni
šlo.
Zvedela sem (s posredovanjem
mame seveda), dimata radi bonbo-
ne, napolitanke, čokolado in druge
slaščice.
Pri hiši imajo tudi nekaj živine.
Marija in Kristina se z vsemi živalmi
lepo razumeta. Marija ima še pose-
bej rada svojega piščančka, ki se ne
pusti prijeti nikomur drugemu kot
njej. Radi hodita tudi na potepe, še
posebno dostikrat pa sta pri sosedo-
vih, kjer imajo fantka iste starosti.
In še nekaj sem zvedela, da sta bih
žc celo pri zobozdravniku. In kar je
najlepše pri vsem tem, nič.ju ni bilo
strah. O, joj mene, mene je kar srh
spreletel, ko sem se spomnila na
sveder in klešče. Moji „sovražniki"
št. 1 so namreč zobozdravniki,
ampak to le takrat, ko jim moram
iti razkazovat svoje čeljustne Po-
stojnske jame.
Ker zaenkrat doma še nimajo TV
sprejemnika, poslušata le radijski
program, poznata pa kljub temu že
vse pesmi, ki jih slišita. Veselita se
že dneva, ko bosta šh prvič v šolo.
Čeprav to še ne bo kmalu, znata že
sedaj pisati črke, saj se to naučita
od starejše sestre.
Uspelo n^n ju je prepričati, da sta
se malo nasmehnih v objektiv
mojega fotoaparata in na shki se
lahko prepričate, da sta zares lepi
dekhci. Ko sem odhajala od Kum-
rovih, sem razmišljala, da si navse-
zadnje mali dvojčici ne žehta zaman
kolesa, da bi se lahko vozih z njim,
saj je pešačenje po tako kamenjasti
cesti silno neprijetno, posledice pa si
lahko pridete pogledat k meni, saj
so na mojih čevljih zadostni dokazi
o tem. Kako bi le bilo, če bi imela 6
nog kot huda mravljica; potem bi
pač naenkrat uničila, kar 3 pare
čevljev.
Tekst in foto:
S. Spolenak
Čeprav sta bih silno resni, sta lepo požirali pred fotoaparatom
ingoliCeva bralna
znaCka
Letos smo se že petič zapo-
vrstjo zbrali v avli šole. Z
navdušenirn ploskanjem smo po-
zdravili naše goste. To so bili: Nada
Gaborovič, Smiljan Rozman, Janez
Svajncer in Danilo Gorinšek. Pova-
bili smo tudi Antona Ingoliča in
nekaj drugih pisateljev. Vendar nam
te želje niso izpolnili, ker so bili
zadržani.
Kmalu smo začeli s programom.
Svojo moč so nam pokazali
tamburaši, pevci in deklamatotji.
Nato so nam prebrali svoja dela
povabljenih gostje. Zelo všec mi je
bilo Svajncerjevo delo in pa tudi
pesmi Danila Gorinška. Vneto sem
se v naprej poslušala program.
Vendar me misli niso ubogale.
Neprestano sem mislila na trenutek,
ko bom od pisatelja prejela diplomo
II. stopnje. Končno je prišel^ ta
trenutek. Zaslišala sem ime ,,Valčka
Rupnilj". Srce mi je vzplapolalo in
vsa vesela sem stekla na oder. Danilo
Gorinšek mi je podelil srebrno
diplomo.
Kmalu je bilo podeljevanje značk
in diplom končano. Mnogi starši in
otroci so si ogledali razstavo, nato
pa odhiteli domov. Ta dan mi bo
ostal v lepem, nepozabnem spo-
minu.
Valčka Rupnik,
6. a razred, OŠ Poljčane
moje mesto
Stanujem v Ptuju. To je staro
mesto še iz rimskih časov. Danes je
Ptuj mesto, nekoč pa je bilo
velemesto.
3. junija bo v Ptuju referendum,
na katerem se bodo odločili za
gradnjo termalnega kopališča, var-
stvenih ustanov, gasilskega doma . . .
Rad bi, da bi se odločili za ,,da",
kajti potem bi Ptuj dobil potrebne
objekte. Potrebovali bi še: športna
igrišča, lepše ceste, zelenice, koše za
odpadke, nova stanovanja in še in
še. Za lepoto našega mesta pa se
moramo potruditi ^ tudi meščani
sami. Ne smemo uničevati nasadov v
parku, smeti ne mečimo na ulico, ne
uničujmo tega, kar smo sami
napravili za Ptuj.
Borut Fekonja,
5. a razred,
OŠ ,,F. Osojnik", Ptuj
starka
80 let življenja in trpljenja ni
malo. 80 pomladi, polnih smeha in
solza, veselja in gorja je preživela in
vendar je njen korak se trden in
hiter.
Njena mladost je bila trda in
težka. Mati ji je umrla jn dobila je
mačeho, hudobno kot čarovnica in
kruto kot brezsrčnež. Poznala je le
delo in skrb, svet brez zabave in
veselja. Usedala se je pod težkimi
bremeni, a kljub temu je visoko
dvignila glavo in trpela. Ni pustila,
da jo poteptajo v blato in pozabijo
kot neljub spomin. Kljubovala je
življenju, ki je ni nagradilo, temveč
jo je teplo vedno znova in vedno
bolj. Potem se je poročila in rodila
otroke. Z možem se ni razumela,
rad je pil in tudi tepel jo je. Edina
uteha so ji bili otroci, ki so bili vsak
dan večji in pametnejši in so
odraščali v težkih razmerah, ob
očetovih kletvah in udarcih. Po
desetih letih zakona je mož umrl in
ostala je sama z osmimi otroki, ki so
zahtevali kruh in obleko. Garala je
kot črna živina, od zore do mraka,
samo da so oni, samo da so otroci
živeli. Ko so odraščali, so odhajali
drug za drugim iskat srečo v svet^ z
materinim blagoslovom. Ko je odšel
tudi zadnji, je bil njen obraz že ves
zgaran, utrujen, oči pa so bile suhe,
izjokane. Ni bilo več solza, da bi
tudi zadnjega sina spremila s sol2j|
v svet. Ostala je sama. Živela,'
upanju, da njeni otroci uspej^^
življenju in se vrnejo k njej, k J
stari, izčrpani materi.
Danes je prepozno za upe. Kajjf
še upa? V lepše življenje? O j
Prepozno je, mno^o prepoj.v
Njene majhne, vlažne rjave
žalostno gledajo v svet, kot dane',
bilo rumenega sonca, rož in nei!
pele ptičke. Hrbet je globt'.
upognjen, roke so zgarane, zuljj, '
majhen obraz pa je preprežer,!
ostrimi potezami gub. Včasihf
njene oči čudno zaiskrijo. Na k;!'
misli? Morda se je spomnila lepi''
trenutka iz davnine, ali pa sanj;
otrocih, ki se bodo nekega dne Yt^<
k njej. Se bodo res? Najbrž nikt '
Pozabili so dneve tistih let, ko'
garala zanje - za svoje otroij
Pozabili so trenutek, ko jih jejl
slovesu pobožala po laseh in zaželi
sreče. Pozabili so na majt;
skromno hišico ob potoku. A oV
upa, da se bodo nekega dne vrni:
njej. Sedela bo v koci in tedaj|
potrkalo na vrata. Vstopili bo:
njeni otroci, drug za drugim, z di l
za dobro mamo.	a
To so le upi 80. letne starke, kr|
je življenje razočaralo in ji vklei;j
globoke, nepozabne rane v srce, ;
Sonja VViejj
8. b raz., OS TorJ
pri Ormc
po stezi,po stezi! j
Vračali smo se s kopanja. Ko;i
smo se v potoku za vasjo. '
razigrani smo spotoma tekali |
travnikih, gozdovih in poljih. !
speli smo do zlatorumene pšen:;
ob kateri je vodila pot domov.
V pšenici, nekaj korakov od p:
so rasli mak in plavice. ,,Kateri?
prvi tani? " je vzkliknil Jurčekii
pognal v pšenico. Midve z Nežkoi
obstali. Klicali sva ga nazaj. Ni
hotel vrniti. Utrgal je rnak
pomešal med plavice in pšenic
klase, ki jih je^tam nabral in
zmagoslavno vračal. Toda kmalu
je dobra volja minila. Najini je;
pogledi so mu povedali, da ne 4
prav. Bila sem razočarana nadnj:
Mislila sem, da zna sam spoštoil
delo ljudi. Sedaj sva ga okred
>,Kmet je jeseni njivo preorail
{»sejal pšenico. Pognale so bilksi
jih je pozimi prekril sneg. Pomlai
pognalo klasje in kmet je hm
gledat in občudovat svoj prideli
Zadovoljen je bil z njimj^ saj je t
vreme ugodno in pričakoval
najboljšo pšenico. Sedaj pa rnub«
junaštev zeljni fantalini to pogu
in uničili."
Jurček naju je žalostno
razočarano pogledal. Prepričan
bil, da sva veseli, ker je utrgal«
cvetlice in jih okrasil s pšenicn:
klasi, pri tem pa seveda uničili'
nekaj žita, po katerem je šel. Ve«
nama je kljub vsemu obljubil,
takega ne stori nikoli vec.
Zopet smo bili dobre volje if'
veseli vračali proti domu.
Vesela pa ni bila prepelica,
svoja jajca skrivala v pšenici in]''
Jurcek pri svoji vragoliji '
Kregala se je in čivkala, kakot
hotela reči: „Hodite po stezi in
po polju, kjer ubijate moja j8J'
Milena CesK
S.dra
„F. Osojnik",'
nove zaščitne mreže
Na igriščih športnega parka D'
so uredili predpisane zaščitne ni'
z nogometnimi in rokometnimi?
tako da žoga, ki poleti prek gola
more več uhajati prek ograja
ulico ali med gledalce. Postavi
novih miež bo stala 7.000 din-
^gjjj^IK _ ČETRTEK, 14. junija 1973
STRAN 15
rezervirano
%a tuizeUa
30BER DEN FSEN FKUP!
V mojen pošnen kaslci se je gnes
lobralo tejko pošte, da si moren
,,fPti bat na jezik no frslus na
S ke mo lehko tiho no
^epusp besedo mojin no vašin
jopisnikon.
VnHALEK, VZEMI METLO!
Iz Vejke Nedle pri Ormoži sen
loba pismo tokšne vsebine: Več-
(rot štejemo v rezerviranen koti za
Luizeka članke od Mihaleka. Nje-
lovo pisaje v celoti neje umestno,
ter nema temelov za tisto, kaj piše.
Mihaleki predlogamo naj najpret
pomete pred svojin pragon no naj
l^ši piše kaj boj važnega no
pametnega iz ^ našega kraja. Ce
nemre ah pa nece pomogati za lepšo
ureditev kraja, mu fsaj nai ne škodi
In ne blati v časopisu . .. Podpis je
mealo nečitliv, lehko pa bi se ga bilo
dešifriratL
Vidiš Mihalek, zaj pa moma
hujdiča, Ponujajo nama metle za
pometaje pred svojin pragon. Noja,
ma se že pobojšala no še dale naprej
pometala pred SYojin no drugimi
pragi. Mihalek, piši še kaj no metlo
na drugo stron obrni.
CIGANICA JE POBEGNOLA!
Java se nan je tisti Tina ali
Davorin, ki je meja pred por mesci v
Tedniki oglos, da iše za ^ svojo
bodočo ženo ciganico. Tak piše:
,.Po dugen cajti se ti oglošan no
mo ti poveda, kaj vse za ene karštige
so me doletele med totin cajton. Ce
se ie spuniš, sma to enkrat pisala o
mojih lubezenskih težovah no
željah, da bi doba za ženo ciganico.
S totega heca veš, neje bilo nič. Ne
ven, mi je pobegnola'ali pa so mi jo
v keho zaprli. Naroča si mi naj tudi
malo po svoji vesi pogledan, če bi se
najšla za mene kokšna štora devica.
Eno sen si resen nagleda no naštima
pa mi je že pret kak sma pred oltor
zajadrala — prek krez plot skočla.
Veš, v naši vesi mamo same lesene
no že podrte plotove pa je pač
skoknola k sosiclovemi ,,kokoti"^na
obisk. Vidiš, tak sen zaj drgoč
vdovec. Svetuvli mi^ kaj naj naredin,
Gdo mo doba kmečko penzijo te te
vobin na en špricar. Lepo te
pozdrovla Davorin ah Tina kak mi
provijo po domačen.
ZDRAVO TINA!
Lepo je, ke si se drgoč spuna na
mene, žalostno pa je, ke si še fort
naprej vdovec. Neje ali hujdič, ke ne
bi mogli dob hi za tebe ene bojše
polovice, ki bi ti na štora leta krotek
cajt delala. Veš kaj, meiii se le zdi^
da si ti malo preveč izbirčen no mas
glede žensk nekšne specialne želje.
Enkrat bi rad meja ciganico, drugič
ti štora devica k sosidiovemi kokoti
skoči (si jo že ti premalo kluvna).
Ja, to so resen težove, samo ne
vstraši se jih. Neje vra^, ke ne bi na
toten puklasten sveti bila ena ženska
primerna za tebe no ti za njo. Jas ti
se^ enkrat priporočan, daj si na oči
C«oli, vzemi v roke leterno no išči,
išči, išči. Ne bodi preveč izbirčen,
saj veš kak provi pregovor: Keri
preveč izbira, izbirek dobi! PjeTina,
ce bi jas veda, kejko si ti star, kejko
^š v rnošji no kak zgledaš, bi ti jas
že v naši vesi neke naštima. Zaj pa
ven točno, kokšni žmah moš. Ce
sen te praf pogrunta, te že ven,
kokšno bi ti rad meja: Tokšno, ki bi
dobro v štampeti plesala, celi den na
polji delala, mogla bi biti fejst kak
rožica na vrti (v naši vesi pa mamo
boj koprive). Re, tokšne pa ne boš
tak hitro najša. Najbrž sma mija že
prestora, da bi si lehko tokšno
„razkošje" privoščila.
Neke mi ponujaš špricar, seveda
šele te, gdo bo boš doba kmečko
penzijo. Veš tudi jas se pomalen v
penzijo sprovlan. Živlenjskih križof
na hrbti man že zadosti, delo mi
tudi več ne diši, samo niben hujdič
mi neče penzije dati. Najboj gvišna
„penzija" pač pa zato, da ji z Mico
rijeno deco cuvama. To prejšji
tjeden nama je gUh jovla, da lehko
mi je še moja hčer, ki v Nemčiji dda
no mi vsoki mesec^marke pošle,
seveda ne zapstujn pac pa zato, da ji
z Mico njeno deco cuvama. To
prejšnji tjeden nama je glih jovla, da
lehko tan enkrat novembra drgoc
pričakuvlema enega fačoka, ki de
nama ga poslala v rejo. Mija z Mico
sm^a ji že napisala pismo, da naj
začne že enkrat kontracepcijske
tablete jesti. Saj vete, kak gre tista
pesmica o kontracepciji: ,,Zato se s
Kontracepcijo borimo, da bil na
svetu bi kak cepec manj . . ."
Frančekovo no Balazekovo pismo
mo objava drugi tjeden.
LUJS
NEDELJA, 17. JUNIJA: 4.30 -
8.00 Dobro jutro - Poročila - vmes
ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila;
5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika;
6.30 Poročila - EP; 6.50 Za vas;
7.00 Poročila; 7.20 Poročila EP;
7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50
EP; 8.00 Poročila - Radijski in T V
spored; 8.05 Radijska igra za
otroke; 8.50 Skladbe za mladino;
9.00 Poročila; 9.05 Iz naših krajev;
9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še
pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi boja
m dela; 10.45 - 13.00 Poslušalci
čestitajo - vmes ob 11.00 - 11.20
Poročila; 12.00 - 12.10 Poročila;
13.15 Obvestila, in zabavna glasba;
13.30 Reportaža; 13.50 Domači
ansambli; 14.00 Poročila; 14.05
Slovenski ansambU; 14.30 Humore-
ska; 14.50 EP; 15.00 Poročila;
15.05 Operne melodije; 16.00
Radijska igra; 16.35 Zabavni orke-
stri; 16.50 - 19.00 Športno
popoldne; - vmes ob 17.00
Poročila;al2, 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 RAdijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Plesni orkester; 22.40 Vedre
note; 23.00 Poročila; 23.05 Literar-
ni nokturno; 2 3.15 Nočni cocktail;
24.00 Poročila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30 — 8.00
Dobro jutro - Poročila - vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Poročila; 5.45
EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30
Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.00
Poročila - Dobro jutro, otroci; 7.15
EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV
spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 18. JUNIJA:
14.00 Poročila; 14.10_ Amaterski
zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita-
jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Jurij Gregorc: SIMFONIET-
TA; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Francka Pourcela; 17.00 Poročila;
17.10 Zveneča imena; 19.00 Poroči-
la; 18.15 Pihalna godba; 18.45,
Poletni kulturni vodnik'; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Trio Avgusta Stanka; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Operni koncert; 21.30 Tipke in
godala; 22.00 Poročila; 22.15
Zaplešite; 2 3.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Popevke;
24.00 Poročila.
TOREK, 19. JUNIJA: 14.00
Poročila; 14.10 Ah jih poznate;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Tenorist
Nicolai Gedda; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Naš podlistek; 17.00 Poroči-
la; 17.10 Promenadni koncert;
18.00 Poročila; 18.15 V torek
nasvidenje; 18.45 Tipke in godala;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Mihe
Dovžana; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Lahka glasba; 20.30
Od premiere do premiere; 21.30
Melodije; 22.00 Poročila; 22.15
Popevke; 2 3.00 Poročila; 2 3.05
Literarni nokturno; 2 3.15 Časi v
zrcalu glasbe; 24.00 Poročila.
SREDA, 20. JUNIJA: 14.00
Poročila; 14.10 Kvartet Savski val;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Violi-
nist Kari žužek; 16.00 Loto -
vrtiljak; 17.00 Poročila; 17.10
Operni koncert; 18.00 Poročila;
18.20 Listi iz pop albuma; 18.45
Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 Simfonični
orkester; 22.00 Poročila; 22.15
Popevke; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 2 3.15 Plesni
zvoki; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 21. JUNIJA: 14.00
Poročila; 14.10 Za mlade; 14.40
Med šolo, družino in delom; 14.55
■EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 V
ritmu menueta; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Naš podlistek; 17.00 Poroči-
la; 17.10 Po željah poslušalcev;
18.00 Poročila; 18.15 ,Zabavni
orkester; 18.35 Iz kasetne produkci-
je; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Atija Sossa; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Domače pesmi; 21.00 Literarni
večer; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.00 Poročila; 22.15 Naši skladate-
lji in svet eksotike; 23.00 Pri tujih
radijskih postajah; 2 3.30 Jazz;
24.00 Poročila.
• PETEK, 22. JUNIJA; 14.00
Poročila; 14.10 Ljudske pesmi
drugih narodov; 14.30 Poslušalci
čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Napotki za turiste;
15.35 Glasbeni intermezzo; 17.40
Koncertna glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Hans Bertranm;
17.00 Poročila;, 17.10 Veliki inter-
preti; 17.50 Človek in zdravje;
18.00 Poročila; 18.15 Signah; 18.50
Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko
noč, otroci: 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Beneški fantje; 19.25 EP:
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naj
narodi pojo; 20.30 Top-pops 13;
21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00
Poročila; 22.15 Iz logov domačih;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 2 3.15 Popevke; 24.00
Poroč ila.
SOBOTA, 23. JUNIJA: 14.00
Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Plesni orkester; 17.00 Poroči-
la; 17.10 Glasbena medigra; 17.20
Gremo v kino; 18.00 Poročila;
18.15 Urad za najdene skladbe;
18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Kvintet bratov Avsenik; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
soboto zvečer; 21.00 Zabavna
radijska igra; 22.00 Poročila; 22.20
Oddaja za naše izseljence; 23.00
Poročila; 2 3.05 S pesmijo in plesom
v novi teden; 24.00 Poročila.
končno tudi igrišča
Skoraj dve leti zanemarjena
otroška igrišča so pričch obnavljati
na veliko veselje najmlajših, ki te dni
nestrpno čakajo, da bodo dela
končana in da bodo preiskusih
popravljene in nove zibalke in druge
pripomočke za otroško igro. Ptuj bi
moral imeti najmanj pet dobro
Vzdrževanih igrišč, pa še ta bi bila
verjetno venomer zasedena od
velikega števila otrok med tretjim in
desetim letom, ki tvorijo kar
tretjino občanov.
Predvsem je občutno pomanjka-
nje urejenega igrišča za predel
Vičava; Ormoška-Brstje-Budina;
Breg in predel Tumišče, kjer je v
zadnjem času zraslo mnogo stano-
vanjskih naselij.
Komisija za kadre pri
gostinskem podjetju »haloški
biser-grad borl« ptuj,
Osojnikova c. 5 razpisuje
prosta učna mesta
pridobitev ustrezne kvalifikacije v naslednjih
strokah:
učencev za poklic natakar-ica
učencev za poklic kuhar-ica
1 učenec za poklic mesarja
l^andidati morajo imeti končano osemletko, oprav-
JGno z najmanj dobrim uspehom, izpisek iz rojstne
"Matične knjige in zdravniško spričevalo.
I^^ijave sprejema Komisija za kadre pri G. P. »Ha-
^oski biser — grad Bori« Ptuj do 22. 6. 1973.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. junija 1973
Deset trofej
»Jože Lacko«
Na malokaliberskem strelišču je
bilo 10. junija tekmovanje v
streljanju z malokalibersko puško.
60 strelcev se je borilo za ekipne in
posamezne trofeje. Največ prvih
mest so zasedli Lackovi strelci - 10
—; pet ekipnih in pet posameznih od
1 3.možnih.
Člani: enakopraven boj za prva tri
mesta je trajal vse do zadnjega.
Zmagala je ekipa SD ,,Jože Lacko s
1746 krogi pred favoritom in
lanskim prvakom SD Turnišče s
1740 krogi. Tretja je SD Kidričevo
(17 32 krogi), 4. SD Železničar
(1 35 6), 5. SD Drava (950).
Posamezno je zmagal lanski prvak
Stanko Pulko s 474 krogi; 2. je
Ludvik Pšajd (Kidr.); 3. Ivan
Alfirevič (JL) in 4. Igor Komidar
(JL).
Mladinci ekip 1.) SD Turnisce
(1172); 2.) SD ,,Jože Lacko" I
(1152); 3.) SD ,,Jože Lacko" II
(1106);
posamično - 1. Igor Komidar
(446); 2. Boško Novakovič (440)
oba J L; 3. Jani Primožič, Kidr.
(431). Mladinke: bilo je samo
tekmovanje posameznic: 1.) Zdenka
Skok (Turn.) (430); 2, Miha Meško
(,,JL"). Pionirji - ekipno; 1.) SD
Jože Lacko (502); posamezno: Ivan
Gabrn (JL) (186); 2. Stanko Pal
(Tur.) (175); 3. Emil Mlakar (162);
4.) Branko Drnovšek (162) - oba
JL.
Pionirke - ekipno; 1. SD Jože
Lacko (285); posamezno: 1.) Ivanka
Varžič (110); 2.) Ivanka Ogrinec
(92); 3.) Majda Simonič (8 3), vse
JL.
Leže:
pionirji — ekipno: 1.) SD Jože
Lacko (633); posamezno: 1.)
Stanko Gojkošek (218); 2.) Ivan
Galun (210); 3. Emil Mlakar (205)
- vsi JL;
pionirke -- ekipno: 1. SD Jože
Lacko ^408); posamezno 1.) Majda
Simonic (158); 2. Ivanka Ogrinec
(145); 3.) Ivanka Vaupotič - vse
JL.
Na republiškem tekmovanju bo
zastopala ptujske strelce S D Jože
Lacko.
S. Ivanovič
občinska nogometna
liga ptuj
REZULTATI: ZAHOD: Lovrenc
-Hajdina 1:3, Videm-Skorba 6:1,
Zlatoličje-Dravinja 5:2, Gerečja
vas-Prepolje 2:2, Kidričevo—Lesko-
vec 0:3 b.b., Makole proste.
VZHOD: Gorišnica-Vičanci 6:2;
Grajena-Markovci 9:0; Dorna-
va-Zavrč 3:0 b.b.; Rogozniča-Ptuj
6:6; Stojnci prosti.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaj'
četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj, št. 52400-603-30458. - Tiska Mari
tisk, Maribor, Svetozarevska u!ica i4.