GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK ****** J Kamniški občan LETO XXX. I KAMNIK, 17. JANUARJA 1990 • Skupna seja zborov skupščine Racionalneje oblikovana skupština_ Zaradi sprememb ustave so se preoblikovale tudi občinske skupščine. Glede na problematičnost dela konferenc delegacij, so tudi v naši občini racionalizirali število volilnih enot. Ob tem so se Kamničani odločili tudi za enako število delegatov v posameznih zborih - ta predlog so posredovali kamniški ZSMS-jev-ci, delegati, pravzaprav poslanci, kot jih bomo raje imenovali v bodoče, pa bodo odločali na skupnih sejah. Za to so se odločili, ker bo v bodoče treba usklajevati tudi nasprotujoče si interese uporabnikov in izvajalcev, ki bodo sedaj namesto v skupščinah sisov (teh ne bo več) odločali v občinskem parlamentu. Za veljavno odločanje skupnega zasedanja vseh treh zborov bo poslej potrebna večina navzočih delegatov v vsakem zboru, odločitev pa bo sprejeta, če se bo zanjo izrekla večina vseh navzočih delegatov na skupni seji. Sicer pa so se delegati odločili, da bo občina Kamnik predstavljala eno volilno enoto Obrtniki so uspeli s predlogom, da imajo po novem dve delegatski mesti v zboru združenega dela, kar naj hi bilo v skladu z razvojem občine, ki si želi še bolj vzpodbuditi zasebništvo in obrt kot tako. Predstavnik Komende je še predlagal, da bi bolj veljalo upoštevati življenjske interese krajanov. Zato bi morale krajevne skupnosti v primeru, ko se obravnava bivalno okolje, in so ogroženi življenjski interesi določenega okolja, imeti pravico veta. Predlog ni bil upoštevan, ker bi po mnenju predlagatelja to lahko pomenilo stalno nevarnost blokiranja normalnega dela skupščine. Oba odloka - o organizaciji in delu skupščine in o določitvi volilnih enot - sta bila na skupščini soglasno sprejeta. Pri pobudah in predlogih delegatov je predstavnik zveze borcev vprašal, zakaj že na nekaj sejah skupščine ni predstavnikov ZSMS-ja, eden od delegatov zbora krajevnih skupnosti pa je predlagal, naj se v republiški skupščini pripravi študija paritetnih odnosov Slovenije v odnosu do federacije - predvsem v smislu, kdo je komu kaj dolžan in kakšne so medsebojne pravice in obveznosti. Sicer pa so bili na decembrski seji skupščine sprejeti odloki, ki so posledica sprememb ustave, pa tudi tisti, ki se vsako leto decembra pojavijo pred delegati v zadnjem hipu in ki ponavadi določajo, kolikšen delež bomo v bodoče dajali za splošno in skupno porabo - pa ne samo to, ob spremenjenih pogojih gospodarjenja in reformnih ukrepih se bo spremenilo še marsikaj v našem življenju. - Delegati so ob nizu novih dejstev in podatkov zahtevali, da se določene odločitve (predvsem o višini prispevnih stopenj) preverijo še januarja in februarja in ob eventualnih spremembah oblikujejo nove rešitve. Predvsem zato, ker se je težko odločiti, če dobiš gradivo na mizo in če je tudi predlagatelj zadnja navodila republike dobival še malodane pol ure pred sejo. Vse odloke so zato sprejeli takorekoč pogojno. Tako je recimo tudi konferenca delegacij iz Svilanita dala pogojno soglasje k odloku o prispevnih stopnjah za financiranje skupnih družbenih potreb v občini za leto 1990, ker gradiva v tako kratkem času ni bilo možno pregledati. Zato so predlagali ponovno proučitev v luči nove zakonodaje in ponovno razpravo in sklepanje januarja ali februarja. Če na kratko povzamemo bi- talna slovesnost v Rudniku Spominske slovesnosti pri spomeniku v Rudniku se je 6. januarja udeležilo veliko občanov Kamnika in Domžal. 45 let je poteklo od usodnih trenutkov, ko je, verjetno, zaradi izdajstva, padel skoraj celotni okrožni aktiv. Tragedija je bila še tem večja, ker so ugasnila mlada življenja že skoraj na pragu svobode, 6. januarja 1945. leta. Davorin Gregorič, predsednik občinske konference SZDL Kamnik, je orisal potek bojev, spomnil na obveznosti, ki jih sedanji čas nalaga novim generacijam in govoril o konkretnih nalogah v spreminjajoči se družbi. Živimo v času umiranja tabujev, ponovno pa je na preizkušnji samobitnost slovenskega naroda, za kar so padala v pretekli vojni mnoga življenja. Nihče nima pravice oporekati narodovi volji, da si Slovenija ustvari sodobno, demokratično in lepšo prihodnost. V kulturnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor in Godba Solidarnosti iz Kamnika ter učenci osnovne šole Marije Vere z Duplice. Tiho in s spoštovanjem so se udeleženci spominske slovesnosti poklonili žrtvam. STANE SIMŠIČ stvene spremembe: po novem bodo vsi prihodki sisov spadali v proračun, prispevna stopnja se v globalu malenkostno poviša, bistvena sprememba pa je, da gre večina denarja, ki so ga interesne skupnosti prej porabile v občini, sedaj na republiko in v občini predvidoma ostane le okoli 22 odstotkov prej zbranega denarja. Pristojnosti v družbenih dejavnostih se torej sedaj selijo iz občine v republiko, kar seveda marsikomu ni všeč. Še posebno ne tistim (to pa smo praktično vsi zaposleni), ki bodo morali za manj »muzike« sedaj še globlje seči v žep — kot rečeno zaradi višjih prispevnih stopenj, ki se v naši občini v globalu povišajo za skoraj 3 odstotke. Veliko nesoglasij je še znotraj samih interesnih skupnosti, predvsem tam, kjer je bila stopnja znižana, zahteve so namreč vedno večje kot možnosti. Četudi vse potrebujemo in čeprav se ma-lokateri stvari, ki smo jo z leti vpeljali, težko odrečemo. Na seji so se tako ponovno pojavila razmišljanja, da bi uvedli večjo prispevno stopnjo za šolstvo, ker bi krajani Most in Komande radi novo šolo. Ta je namreč popolnoma dotrajana. Razburjenje je bilo veliko, ker nekaterim ni jasno, kako more imeti knjižnica prednost pred tako pomembno in temeljno dejavnostjo, kot je šola. Vendar jim je bilo pojasnjeno, da je selitev in obnova knjižnice zastavljena že v srednjeročnem planu kot prednostna naložba, prav gotovo, je dejal predsednik izvršnega sveta, pa bo treba čimprej misliti o novem srednjeročnem planu in novem samoprispevku za gradnjo šole v Mostah. Za knjižnico bo del sredstev dala republiška kulturna skupnost, sicer pa je z obnovo in izboljšavo pogojev knjižnice treba pohiteti tudi zato, ker ji v nasprotnem primeru grozi v tem letu izguba matičnosti. Več ust kot je velika pogača, pa se je pokazalo tudi pri sprejemanju novega proračuna. Spremembe bodo pri financiranju političnih organizacij, ki bodo očitno dobile le toliko kot v preteklem letu, in če bo novih strank več, bodo seveda ostale dobile manj. Socialistična zveza je ob tem predlagala amandma, ki pa ni bil sprejet. Zahtevala je namreč, da se jo obravnava izven te sheme saj imajo posebno družbeno vlogo in ima po ustavi in zakonih še vedno obveznosti v zvezi z volitvami, kar pa pomeni tudi dodatne stroške. Delegati so sprejeli še spremembe in dopolnitve odloka o upravnih organih in strokovni službi občine, odlok o določitvi nalog, ki jih s 1. 1.1990 začasno opravljajo organi sisov, sprejeli pa so tudi informacijo o izgradnji PTT omrežja. PTT omrežje je namreč tudi po mnenju občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice še vedno prednostna naložba. Prav zato, ker je tako velikega pomena in ker se zanjo zbira veliko denarja (tako občanov, naročnikov, kot ostalih sofinancerjev - trenutno vredna okrog 10 milj. DEM je skrajni čas, da se ustanovi poseben gradbeni odbor, ki bo spremljal in nadziral porabo sredstev za te namene. ROMANA GRČAR Satlalistižno zveza se pripravila na volitve Na vseh ravneh družbe poudarjamo, da se bližajo prelomni trenutki kakršnegakoli institucionalnega delovanja v družbi. Vsi naj bi se drugače organizirali in se tako prilagodili spremenjenim pogojem. Na decembrski seji občinske konference SZDL je njen predsednik povedal, da se pripravljajo tudi bistvene spremembe v organiziranju družbenopolitičnih organizacij, zato so se tudi člani OK SZDL Kamnik tokrat verjetno zadnjič dobili v stari sestavi. Poslej naj bi se sej občinske konference udeleževali le še tisti kolektivni člani, ki sami želijo ostati sestavni del socialistične zveze. To je bil sklep, oblikovan na pobudo mnogih, ki so želeli, da se jasno opredeli, kako in pod kakšnimi pogoji bo delovala SZDL, če bo postala stranka. Ta sicer trdi, da ne bo stranka v klasičnem pomenu besede in da še naprej želi ohraniti del takoimenovane družbenosti. Torej bo še naprej združevala interese vseh občanov, državljanov, ki se sicer nočejo politično opredeljevati, pa vendar želijo interesno delovati v okviru neke organizacije. Socialistična zveza je namreč do sedaj povezovala tako družbenopolitične organizacije kot razna društva. Z organiziranjem javnih tribun, okroglih miz, je ob določenem problemu v občini vedno zbrala okrog sebe ljudi, ki jih je to zanimalo pa najsibo strokovno, delovno ali bivalno. Prav dilema - stranka ali kaj drugega, je bilo glavno vprašanje zadnje razprave v občinski konferenci, katere sta se udeležila tudi gosta: domžalski predsednik SZDL Maks Jeran, ki je predstavil posebnosti organiziranosti njihove občinske konference in član republiške konference SZDL Marko Golobic, ki je člane seznanil s stališči republiške SZDL. Povedal je, da so programske seje SZDL po občinah sedaj zadnja priložnost, ko še lahko govorijo o programskih izhodiščih, spomladi bodo namreč že volitve. Sicer pa se na republiški ravni zavzemajo za socializem, ki bo dal prednost ljudem in ne profitu, ko gre za tekmovanje med delom in kapitalom, namreč. Aktivisti po krajevnih skupnostih pa naj bi še naprej delali kol do sedaj, drugače bo le to, da bo imela socialistična zveza po novem javno priznane tekmece. Velika škoda bi bila, da bi razvijali krajevne konference SZDL, saj je bila to mnogokje edina oblika aktivnega povezovanja krajanov. Predvsem pa se ne bi bilo smiselno med ljudmi deliti po strankarskih interesih. V zvezi s programom bodoče socialistične zveze je predstavnik društva invalidov načei vprašanje njihovega financiranja v prihodnosti. Pripomnil je, da bodo invalidi novo zvezo podprli le, če bo zanje pripravljena narediti kaj več kot do sedaj. Oglasil se je tudi predstavnik kmečke zveze in dejal, da so vse novonastale zveze v slabšem položaju, ker nimajo svojega aparata, slabše pa se jim godi tudi pri predstavitvi v javnih medijih, predvsem v občinskem glasilu, kjer ima primat še vedno socialistična zveza. Sicer pa je bilo po pregledu dela socialistične zveze do sedaj še rečeno, da bo socialistična zveza v naši občini še naprej skušala ohraniti svojo družbeno vlogo, v občinski program pa so se trudili vključiti vse tiste stvari, ki so bile skupne za vse dosedanje sestavne, frontne dele. Zavzemali se bodo na primer za čistejšo Kamniško Bistrico, ogrevanje na plin. ki je manj nevarno za okolje, za obnovo kamniške knjižnice, skratka, svoj vpliv bodo skušali uveljaviti na vseh področjih življenja v občini. R. G. Na letošnjih volitvah bomo prvič volili na način, ki smo ga opredelili z amandmaji k Ustavi SR Sloveniije in Ustavi SFR Jugoslavije in novo volilno zakonodajo. Novost je tudi Zakon o političnem združevanju in stranke. Na naslednji strani objavljamo nekaj pomembnih opozoril in novosti. Državna odlikovanja in priznaaja za uspešno delo Konec decembra je predsednik skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc vročil državna odlikovanja. Dobršen del odlikovancev je iz Svilanita (tem je predsednik odlikovanja vročil na slovesni seji delavskih svetov v tem podjetju — o tem v posebnem prispevku), na pobudo občinskega štaba za teritorialno obrambo pa je predsedstvo SFRJ odlikovalo Janka Blagšiča z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Omenjeno odlikovanje si je prislužil z dolgoletnim delom na področju SLO in DS, kjer je opravljal najpomembnejše dolžnosti, zlasti še v teritorialni obrambi, kot rezervni oficir pa je prisjieval velik delež h krepitvi moralnopolitične enotnosti in vojaško strokovnega usposabljanja pripadnikov TO. Z medaljo zaslug za narod je bil odlikovan Ivan Mušič. ki je poleg dolgoletnega dela, zlasti v teritorialni obrambi, še posebej uspešno prispeval k bojni pripravljenosti štaba in enot TO. Po podelitvi državnih odlikovanj, ki jih je v kinu Dom ob dnevu JLA podelil predsednik Zbora združenega dela SO Kamnik Boris Kra-pež, je pomočnik komandanta za zaledje polkovnik Vjekoslav Sili podelil srednjo plaketo TO republiškega štaba za TO Kemijski industriji Kamnik, še posebno za dobro materialno skrb za enoto TO v KIK-u, za strokovno usposobljenost in kadrovsko zasedbo. Za izredne uspehe, dosežene pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgo- Nadaljevanje na 2. strani Svilonitouim delavcem podeljena državna odlikovanja Franc Korošec, Nada Juhant, Emil Jenko, Štefka Štupar, Marjan Novak, Vera Kregar, Florjan Torkar, Marija Balantič in Alojz Golob. Na slavnostni seji delavskih svetov Svilanita, ki je bila 20. decembra 1989, je predsednik Skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc izročil državna odlikovanja devetim delavcem Svilanita za zasluge in uspehe pri delu. Državna odlikovanja so prejeli: EMIL JENKO, vodja delovne enote tkalnica - red zaslug za narod s srebrno zvezdo; MARIJA BALANTIČ, ALOJZ GOLOB, NADA JUHANT, FRANC KOROŠEC, VERA KREGAR, MARJAN NOVAK in FLORJAN TORKAR so prejeli red dela s srebrnim vencem; ŠTEFKA ŠTUPAR je bila odlikovana z medaljo dela. Prizadevnost odlikovanih delavcev, njihova dolgoletna zvestoba Svilanitu in dobro sodelovanje s sodelavci so v razvoju podjetja prispevali pomemben delež, ki se odraža v rezultatih poslovanja. Ti rezultati so bili doseženi na osnovi pravilno zastavljenega razvoja, posodabljanja tehnologije, marljivega in vestnega dela odlikovanih in drugih delavcev. BOGO VVIEGELE Sestava skupščine in način volitev ŠJCUI'&JNA OltflNK KAMNIK Zbor združenega dola ?5 delegatov Druzbenopo]Ltichl zbor ?*j delegatov Zbor krajevnih skupnosti ?5 delegatov iste kandidatov o .C > H' S* II .S S i! v 6 tu 8 § 3 (0 -H C O -H -M ■O *J —i fl) L. O 18,.-S d s Novost pri kandidiranju je, da uveljavljamo Iri načine določanja kandidatov. In sicer: - na zborih volilcev - s podpisovanjem in -- prek strank Za zbor združenega dela predlagajo kandidate zaposleni neposredno ali prek svojih organov in organizacij. Za zbor krajevnih skupnosti predlagajo kandidate občani in njihove organizacije v krajevnih skupnostih. Pravico biti voljen za katerokoli krajevno skupnost ima občan, ki ima stalno prebivališče na območju naše občine, torej ni nujno, da je prebivalec prav tiste krajevne skupnosti. Za družbenopolitični zbor predlagajo kandidate stranke s svojimi listami in občani neposredno. Po odloku o,organizaciji in delu Skupščine občine Kamnik uveljavljamo odločanje na skupni seji vseh treh zborov, kar praktično pomeni enodomno skupščino. Volitve v naši občini vodijo občinska volilna komisija in volilni odbori. Volilno komisijo je imenovala skupščina občine v sestavi: 1. predsednica: Mara BREZNIK, vodja enote Temeljnega sodišča v Kamniku namestnica: Stanislava AVBELJ, sodnica enote Temeljnega sodišča v Kamniku 2. tajnik: Miran JEREB, sekretar Sekretariata za občo upravo občine Kamnik namestnik: Rafael ZAGORIČNIK. sekretar Skupščine občine Kamnik 3. član: Silvo UČAKAR, vodja splošno-pravne službe v DO Stol Kamnik namestnik: Danilo CERKVENIK, upokojenec, Miklavčičeva 4, Kamnik 4. član: Konrad VAVPOTIČ. direktor splošno-kadrovskega sektorja v Tovarni usnja Kamnik namestnik: Ida KOĆAR, pravna referentka v DO Stol Kamnik 5. član: Janez ANDREJAŠIČ, ravnatelj OŠ Kamniškega bataljona Stranje namestnik: Ana KASTELIC. pedagoška svetovalka za zgodovino Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Pri delu volilnih organov imajo po novem pravico sodelovati tudi predstavniki posameznih delegatov in strank, ki sodelujejo na volitvah. Iz karte je razvidna delitev občine na volilne enote za družbenopolitični zbor. Pri njihovem oblikovanju je skupščina občine upoštevala naravne in urbane posebnosti ter število prebivalcev. KAMNIK .* volilne enote za družbenopolitični zbor 1. VOLILU« ENOTA VOLI 5 DH JCATOV - 2. VOLILNA ENOTA VOLI 5 DELEGATOV a. 3. VOl.IINA ENOTA V01.I 1 DELEGATE 4. VOLILNA ENOTA VOLI 5 DEliGATOV ODLOK 0 določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Kamnik določa število volilnih enot za volitve delegatov v posamezne zbore skupščine občine, in sicer: Zbor združenega dela Za volitve delegatov s področja gospodarstva se določijo naslednje volilne enote s številom delegatov, ki se volijo in podjetij, v katerih so sedeži volilnih enot: _ a) na področju industrije in rudarstva 9 volilnih enot, v katerih se voli 11 delegatov, in sicer: 1. volilna enota: Titan Kamnik - voli se 2 delegata (sedež: Titan Kamnik), 2. volilna enota: Stol Kamnik - voli se 2 delegata (sedež Stol Kamnik), 3. volilna enota: Svilanit Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: Svilanit Kamnik). 4. volilna enota: Kemijska industrija Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: Kemijska industrija Kamnik), 5. volilna enota: Utok Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: Utok Kamnik), 6. volilna enota: Menina Kamnik, Ideja Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: Menina Kamnik), 7. volilna enota: Rudnik kaolina in kalcita, Trival Kamnik, Kemostik Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: Trival Kamnik), 8. volilna enota: Alprem Kamnik, Elektroelement Izlake - Obrat Kamnik, Elektro Ljubljana - Nadzorništvo Kamnik, Papirnica Količevo - Hidrocentrala Bakovnik, Dinos - Zbiralnica Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: Alprem Kamnik), 9. volilna enota: Mercator Eta Kamnik, Fructal - Obrat Kamnik, Meso Kamnik, Žito - TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Kamnik s prodajalnami v Kamniku - voli se 1 delegat (sedež: Mercator Eta Kamnik), b) na področju kmetijstva in gozdarstva 1 volilna enota: 10. volilna enota: Jata - Farma Duplica, Kmetijska zadruga Emona Kamnik, Veterinarski zavod Ljubljanske regije - DE Kamnik, GG - TOZD Gozdarstvo in TOK Gozdarstvo Kamnik, Kozorog Kamnik, Kmetijski inštitut Slovenije - Poskusno polje Moste - voli se 1 delegat (sedež: GG - TOZD Gozdarstvo Kamnik), c) na področju gradbeništva 1 volilna enota: 11. volilna enota: Elektro Ljubljana - Gradbena skupina Kamnik, SGP Graditelj Kamnik, SGP Gradbinec - TOZD Gradbena operativa Kamnik in TOZD Družbeni standard Kamnik, Zarja Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: SGP Graditelj Kamnik), č) na področju prometa in zvez ter obrti in osebnih storitev 1 volilna enota: 12. volilna enota: ŽG - Postaja Kamnik, Alpetour - Poslovalnica Kamnik, DO Ljubljanski potniški promet - Obrat Kamnik, PTT v občini Kamnik, DO Ljubljanski potniški promet - Enota delavnice Kamnik, Lončarsko podjetje Komenda, Usluga Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: PTT v občini Kamnik), d) na področju trgovine, gostinstva in turizma 1 volilna enota: 13. volilna enota: Kočna Kamnik, Planika - Prodajalna Kamnik, Peko - Prodajalna Kamnik, Zmaga - Prodajalna Kamnik, KZ Metlika - Vinotoč Kamnik, Tobačna tovarna - Tobak Kamnik, Delikatesa - Prodajalna Kamnik, Emona Merkur - Markct Kamnik, Jugotekstil Ona on - 3 poslovalnice Kamnik, Elita - Nogavičar ,/iodajalna Kamnik, Borovo - Prodajalna Kamnik, Mercator Rožnik - Trgovina Duplica, Mercator Rožnik - Poslovalnica 202, Petrol - Bencinski servisi v občini Kamnik, Metalka Kamnik, Slovenijašport Kamnik, Koteks Tobus - Odkupna postaja Kamnik, Državna založba Slovenije - Poslovalnica Kamnik, HP Medex - Bife Kamnik, Mercator Rožnik - Bife Kamnik, Integral - Turistična poslovalnica Kamnik, PD Ljubljanska matica - Dom v Kamniški Bistrici - voli se 1 delegat (sedež: Kočna Kamnik), e) na področju stanovanjsko komunalne dejavnosti 1 volilna enota: 14. volilna enota: Komunalno podjetje Kamnik — voli se 1 delegat (sedež: Komunalno podjetje Kamnik), f) na področju finančnih, tehničnih in poslovnih storitev 1 volilna enota: 15. volilna enota: LB - GB PE Kamnik, Zavarovalnica Kamnik, Loterija Slovenije, Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: LB - GB PE Kamnik), Za volitve delegatov s področij družbenih dejavnosti se določijo naslednje volilne enote s številom delgatov, ki se voli, in sedeži volilnih enot: a) na področju izobraževanja, telesne kulture, znanstveno raziskovalnega dela, kulture, umetnosti in informiranja 2 volilni enoti, v katerih se volita 2 delegata in sicer: 16. volilna enota: OS Frana Albrehta Kamnik, OŠ Toma Brejca Kamnik, OŠ Komenda Moste, OŠ Kamniški bataljon Stranje, OŠ Duplica, OŠ 27. julij Kamnik, Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra, Glasbena šola Kamnik, Zveza telesno kulturnih organizacij Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: OŠ Toma Brejca Kamnik) 17. volilna enota: Kulturni center Kamnik, Knjižnica Kamnik, Arbore-tum Volčji potok, Kino dom Kamnik, Zveza kulturnih organizacij Kamnik, Svobodni umetniki, ČTP Dnevnik — podružnica Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: Zveza kulturnih organizacij Kamnik). b) na področju zdravstvenega in socialnega varstva 2 volilni enoti: 18. volilna enota: Zdravstveni dom Kamnik, Lekarna Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: Zdravstveni dom Kamnik) 19. volilna enota: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, VVO Anton Medved Kamnik, Delavski dom Kamnik, Dom upokojencev Kamnik, Center za socialno delo Kamnik - voli se 1 delegat (sedež: Dom upokojencev Kamnik) Za volitve delegatov s področja družbenih organizacij in skupnosti se določi 1 volilna enota: 20. volilna enota: SO Kamnik, delovna skupnost upravnih organov, Občinski štab TO Kamnik, Občinski sodnik za prekrške, Temeljno sodišče - Enota Kamnik, SDK - Podružnica Kamnik, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik, SIKCS Kamnik, Strokovne službe SIS Kamnik, Skupnost za zaposlovanje Kamnik, Občinski komite ZKS, Občinska konferenca SZDL, Občinski svet ZSS, Občinska konferenca ZSMS, Občinski odbor ZZB NOV, RKS - Občinski odbor Kamnik, Avto moto društvo Kamnik, Postaja milice Kamnik, Zveza obrtnih združenj Slovenije Kamnik — voli se 1 delegat (sedež SO Kamnik). Za volitve delegatov s področij samostojnega osebnega dela se določita 2 volilni enoti, v katerih se volijo 3 delegati in sicer:'* 21. volilna enota, ki obsega območje občine Kamnik, v kateri volijo kmetje - voli se 1 delegat (sedež: Kmetijska zadruga Emona Kamnik) 22. volilna enota, ki obsega območje občine Kamnik, v kateri volijo obrtniki in pri njih zaposlenih delavci - voli se 2 delegata (sedež: Obrtno združenje Kamnik). FITNES STUDIO Jožica Žnidar, Komenda, Kranjska pot 5, tel. 841-328 vam poleg najsodobnejše fitnes opreme nudi vse za šport in rekreacijo v novi trgovini. Rokovnik za spomladanske volitve 1990 Predsednik republiške skupščine je v ponedeljek. 8. januarja, razpisal splošne volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti v naši republiki in torej od tega dne že potekajo volilna opravila. V nedeljo, 8. aprila, bomo volili: - predsednika predsedstva Slovenije, - člane predsedstva Slovenije - delegata v zvezni zbor skupščine Jugoslavije, - delegata v zbor občin republiške skupščine, - delegate v družbenopolitični zbor republiške skupščine. V četrtek, 12. aprila: - delegate v zbor združenega dela republiške skupšine, - delegate v zbor združenega dela občinske skupščine V nedeljo, 22. aprila - delegate v zbor krajevnih skupnosti - delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine - člane organov krajevne samouprave in morebitni drugi krog za: - predsednika predsedstva Slovenije - člane predsedstva Slovenije - delegata v zbor občin slovenske skupščine KAKO BOMO VOLILI V REPUBLIŠKO IN ZVEZNO SKUPŠČINO? V zbor združenega dela bodo zaposleni volili delegate po volilnih enotah, ki so oblikovane po panogah. V zbor občin bomo volili enega delegata. V družbenopolitični zbor bomo skupaj z občani občin Domžale, Litija in Ljubljana Moste-Polje volil 7 delegatov. V zvezni zbor pa bomo skupaj z občani istih občin volili 2 delegata. Družbenopolitični zbor Za volitve delegatov v Družbenopolitični zbor se določijo naslednje volilne enote, s številom delegatov, ki se voli, in krajevnimi skupnostmi, v katerih so sedeži volilnih enot: 1. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Motnik, Špitalič, Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Pšajnovica, Srednja vas, Sela in Nevlje. V volilni enot se voli 5 delegatov (sedež: Nevlje). 2. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Godič, Črna, Kamniška Bistrica, Mekinje in Tunjice. V volilni enoti se voli 5 delegatov (sedež: Mekinje). 3. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Komenda, Križ, Moste in Podgorje. V volilni enoti se voli 4 delegate (sedež: Komenda). 4. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Vranja peč, Šmarca, Volčji potok in Duplica. V volilni enoti se voli 5 delegatov (sedež: Duplica). 5. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Novi trg, Center, Pcrovo in Zaprice. V volilni enoti se voli 6 delegatov (sedež: Center). Zbor krajevnih skupnosti Za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine so določene volilne enote tako, da vsaka krajevna skupnost predstavlja eno volilno enoto. Državno odlikovanja ia priznanja la uspešno delo_ Nadaljevanje s 1. strani ji, krepitvi moralnopolitičnc enotnosti ter bojne pripravljenosti štabov in enot TO pa komandant republiškega štaba za TO SRS izreka pohvalo Igorju Peklarju, Marku Rebolju in Jožetu Arku. Ob dnevu JLA so 21. decembra izročili še nekaj pohval. Pokrajinski Marta Zerko. podpredsednica SO, posebno plaketo ZRVS je dobila krajevna organizacija ZRVS Komenda. Ob dnevu JLA pa so posebna priznanja in knjižne nagrade podelili zaslužnim članom tudi na občinskem štabu za teritorialno obram- Janko Blagšič prejema državno odlikovanje. štab za TO ljubljanske regije je »podelil« prehodno zastavico — najboljši štab za TO Ljubljanske pokrajine Občinskemu štabu za teritorialno obrambo Kamnik. Za dosežene uspehe v urjenju so bili pohvaljeni Miran Matičič, Izidor Gams, Stanko Voler, Brane Vrhovnik in enota za zveze OŠTO Kamnik. Miha Rauter je dobil zlato značko ZRVSJ, izročila mu jo je Prejeli so jih Robert Sušnik, anc Omerzu, Edvard Sikošek, Dušan Košir, Peter Ručigaj, Anton Golob, Branko Poljanšek, Rado Mišic, Miran Kompin, Andrej Slapnik, Franc Vugrinec, Konrad Gomzi, Drago Hribar, Robert Zaje. Marko Kondič in Bojan Le-mič. Priznanja in nagrade je izročil komandant TO občine Kamnik Anton Fišer. bo. Fra lili ■ Komandant občinskega štaba TO Anton Fišer izroča priznanje Robertu Zajcu. Foto: Romana Grčar Duplica u lanskem letu Seal Aatrt do/go bo s*e rasre/ Ar/6, za katerim Dupličanom zahaja sonce? (Foto: F. S.) Dupličonom dana zagotovilu o odlagališču je treba uresničiti Lanski plan krajevne skupnosti je bil usmerjen predvsem v: gradnjo male telovadnice pri osnovni šoli, zbiranje naročnikov za gradnjo CATV sistema (kabelska in satelitska televizijska mreža), sofinanciranje gradnje KKO (primarna telefonska mreža), sofinanciranje delovanja društev in družbenih organizacij, vzdrževanje Kulturnega doma, delovanje CZ in SLO. delovanje organov samoupravljanja, urejanje okolja in več akcij za ohranitev zdravega okolja. Mala telovadnica je bila že vsa leta.vključena v projekt dokončne izgradnje osnovne šole. ki je v letu 86/87 postala popolna osemletka. Zaradi velikega števila učencev. 835 v šolskem letu 89/ 90, v naslednjem pa preko 900, se je pokazala nujna potreba po tej telovadnici. Ker niti izobraževalna skupnost, niti kdo drug v občini ni bil v stanju, da bi financiral to gradnjo, je investicijo finančno prevzela KS, in jo, ob sodelovanju podjetja STOL, ki je s kratko premostitvijo pomagalo zaključiti finančno konstrukcijo, točno po pogodbenih rokih in predračunskih cenah, v celoti pokrila, z vsemi spremljajočimi stroški in opremo vred. Že predlani je potekala akcija zbiranja naročnikov za CATV sistem, nadaljevala se je lani. Kljub večkratnemu obvestilu o pogojih te gradnje, se je prijavilo samo 247 interesentov, kar predstavlja samo 17% od 1359 gospodinjstev v krajevni skupnosti. Zaradi takega nezanimanja je bil na svetu KS sprejet sklep, da se akcija začasno preloži, ker bi bili stroški gradnje pri tako majhnemu številu naročnikov, kljub izdatni pomoči krajevne skupnosti, absolutno previsoki. Kljub temu pa je bil plačan delež za skupno sprejemno postajo na Starem gradu. Na podlagi predloga vseh zborov skupščine občine Kamnik, je bil na skupščini krajevne skupnosti 14. 2. 89 sprejet sklep, da se 60% samoprispevka v letu 1989 nameni za gradnjo KKO. Gradnjo RNO (sekundarna telefonska mreža), pa bodo financirali naročniki s sodelovanjem KS. Del sredstev samoprispevka je bil namenjen za sofinanciranje delovanja društev in družbenih organizacij. Iz istega dela smo za vse učence iz naše KS, brez ozira na katero šolo hodijo, pokrivali 50% stroškov šole v naravi. Krajevna skupnost, na podlagi pogodbe s podjetjem STOL upravlja in vzdržuje Kulturni dom. Pogodba velja do konca samoprispevka, in če v naslednjem letu ne bo izglasovan nov, oziroma ne bo urejeno sistemsko financiranje, prevzame Kulturni dom zopet lastnik, to je STOL. Precejšen del sredstev je bil VPI ečnikovem dvorcu v Kamniški Bistrici je bila konec decembra tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Stola. Uni-lesa in Rekreacijskega centra Velika planina (novoustanovljena organizacija) novinarjem predstavili razvojne načrte Velike Planine z okolico. Po ugotovitvi, da se Velika Planina nikakor ne more več razvijati v okviru Komunalnega podjetja, ki je bilo še do nedavnega upravljalec žičniških naprav-na 'em smučarskem središču, so Pred kratkim ustanovili novo podjetje - rekreacijski center Velika planina. Ustanovitelj je Stol, ki je ves finančni in organizacijski 'nženiring sedanje firme na planini prenesel na Uniles. Tako je njihov predstavnik povedal, da D0 poleg denarja za sanacijo obstoječih žičniških naprav, nujno treba vložiti tudi v infrastrukturo. Dušan Štefula je tako pove- namenjen tudi za urejanje okolja, kamor spada: vzdrževanje zelenic, popravilo cestišč, urejanje odtokov meteorne vode in podobno. Veliko dela iti besedovanja pa je bilo lani in v preteklih letih vloženega v dokončno rešitev problema odlagališča odpadkov, vendar se rešitev, zaradi stalnih razumljivih in nerazumljivih ovir, še vedno odmika, kljub temu, da kup iz dneva v dan zelo hitro raste. Nerazpoloženje med krajani dobiva vedno ostrejše oblike in nič ne bi bilo čudnega, če bi nekega dne prišlo do fizične zapore dovoza. Prav tako je velik problem za okolje gradnja obrata za recikla-žo trikloretilena v obrtni coni. Taka dejavnost v letu 85, ko je krajevna skupnost dala soglasje za obrtno cono, v odloku ni bila navedena. Danes pa se ne priznava upravičenosti krajanov do ugovora. Sledi problem parkiranja, saj okrog stanovanjskih blokov na Klavčičevi. v Blejčevi in Groharjevi ulici manjka nad 200 parkirnih mest, pri tem pa povzroča dodatni problem še zasedanje parkirnih mest zaradi nove pošte in zaradi ključavničarske delavnice v Blejčevi. Ob obravnavanju sprememb družbenega plana, v jeseni 89, je KS dala pobudo, da se neizkoriščena zemljišča ob Bakovniški in Klavčičevi ulici, in med vrtcem in progo v Groharjevi ulici, vrnejo skladu stavbnih zemljišč. To bi krajevni skupnosti omogočilo postopno urejanje prostora za parkirišča, igrišča in parke. Za boljši pregled delovanje navajam še približne dohodke in izdatke za lansko leto, v zaokroženih zneskih in konvertibilnih dinarjih: Dohodki: Samoprispevek 370.000 dinarjev Ostalo (v glavnem obresti) 88.600 dinarjev Skupaj 458.600 dinarjev Izdatki se delijo na dve skupini, in sicer: I. 60% samoprispevka za telefonijo: 253.000 dinarjev Šola - telovadnica in ostalo 89.200 dinarjev CATV - sprejemna postaja 3.160 dinarjev II. Vzdrž. Kult. doma. dotacije pomoči, urejanje okolja, ostalo: funkc. KS, CZ-SLO, rekreacija 74.000 dinarjev Skupaj izdatki: 419.360 dinarjev Razlika med dohodki in izdatki je vložena na vezano vlogo. Za zaključek še par besed o krajevni samoupravi: Najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti je zbor krajanov, nato skupščina KS. ki ima 38 članov, izvršilni organ pa je 12 članski svet KS. Poleg tega deluje tudi več komisij. Za vsako SIS dal. da so žičnice sicer za to sezono usposobljene, vendar se bodo spomladi lotili temeljite sanacije. Najpomembnejša investicija bo vsekakor elektrifikacija vlečnic, ki so trenutno še na naftni pogon, prestavili pa bodo tudi vlečnico Purman. Od ostale infrastrukture bo treba zgraditi tudi cesto. V pripravi je že projekt za gradnjo ceste Črnivec-Luče in projekt modernizacije gozdne poti Kranjski Rak-Velika planina. Cesti bosta po besedah Slavka Ribaša, ki v Unilesu bdi nad velikoplaninskim projektom, omogočili sestop v dolino tudi takrat, ko zaradi slabega vremena ne bi bil mogoč z žičnico. Obenem bi to privabilo tja ne le alpske smučarje, ampak tudi tekače, poleti pa vseh vrst sprehajalec, možno pa bi bilo tudi jahanje. Na konferenci je bilo seveda rečeno, da bodo pri vseh posegih smo imeli posebno delegacijo z osmimi člani in še delegacijo za zbor krajevnih skupnosti. Ves ta veliki delegatski aparat je, z izjemo sveta krajevne skupnosti, komaj še za silo deloval. Do sedaj je bilo, na papirju, v delo krajevne samouprave vključenih več kot 180 krajanov. Z ukinitvijo SIS se bo število delegatov občutno zmanjšalo. To zmanjšanje pa pomeni, da se bomo pri volitvah v aprilu nekoliko lažje odločali, komu naj damo svoj glas, če slučajno ne bo preveč različno obarvanih in usmerjenih list. Upajmo pa, da bo to pomenilo tudi več krajanov, ki bodo pripravljeni sodelovati pri reševanju skupnih problemov. FRANC ŠTEBE ■ Krajani Duplice že težko pričakujejo dan. ko bo komaj sto metrov od naselja nehal rasti hrib, za katerim sedaj že marsikateremu Dupličanu zahaja sonce. Zato so toliko bolj pozorni na to, kako se uresničuje napoved odgovornih ljudi v občini, da mora biti najkasneje do konca letošnjega prvega polletja konec z dovozom odpadkov na to območje. Predvsem pa ljudi skrbi, da ne bi pred zapiranjem smetišča popustil nadzor nad dovozom odpadkov, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za okolico, in da sanacija odlagališča ne bi bila opravljena tako. kot zahtevajo ustrezni predpisi. na planini upoštevali čedalje strožje ekološke kriterije. Še posebno pozorni bodo pri napeljavi vodovoda na Veliki planini, saj se z napeljavo kanalizacije takoj pojavijo tudi strupene odplake (lugi in podobno), kar je seveda nevarno za podtalnico, še posebej, ker je to območje zajetja kamniškega in domžalskega vodovoda. Veliko bo treba vložiti tudi v kvalitetnejšo gostinsko ponudbo. Gostišče Šimnovec bi zato morali preurediti tako. da bo postalo sprejemni center za vse turiste. Zeleni rob naj bi postal oskrbovalni center predvsem za počitniško naselje, zato bodo v njem uredili tudi manjšo trgovino za osnovno preskrbo. Za celoten projekt izgradnje turističnega centra nameravajo pridobiti tudi tuj kapital in se kasneje organizirati kot mešana delničarska družba. Poleg ene od Na podlagi več podobnih pobud občanov je družbeni pravobranilec samoupravljanja Kamnik na seji občinske skupščine 22. novembra 1989 zahteval odgovore na naslednja vprašanja: - Kdo in na kakšen način nadzoruje, kakšne vrste odpadkov odlagajo podjetja in posamezniki na sedanjo sanitarno deponijo na Duplici? - Ali na omenjeno odlagališče vozijo odpadke tudi izven občine Kamnik, in če, iz katerih podjetij oz. delovnih organizacij? - V kakšni fazi je uresničitev projekta ureditve te deponije, s katerim naj bi se preprečili njeni škodljivi vplivi na okolje? avstrijskih firm (Lengger - specializiran za načrtovanje in turistični marketing), ki ima že veliko izkušenj pri izgradnji turističnih centrov, v Veliko planino pa bi bila pripravljena vložiti tudi svoj kapital, bodo po mnenju predstavnika Unilesa seveda denar morali pridobivati tudi v okoliških firmah - tako kamniških, domžalskih, mozirskih in ljubljanskih, ki gravitirajo na to območje. Sicer pa se v novem podjetju zavedajo, da bo Velika planina zaživela le. če bo temu primerno organiziran in urejen turizem v dolini. Poudarili so še, da iz Velike planine ne želijo narediti le zimski, ampak predvsem letni rekreacijski center, saj Velika planina z okolico - tja do Arboretuma ali toplega vrelca v Vasenem - nudi obilico možnosti za sprehode in še drugačne načine uživanja naravnih lepot. R. G. V osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 je govora o novih možnih lokacijah za sanitarno deponijo komunalnih odpadkov. Š tem je povezano vprašanje zapiranja in sanacije obstoječe deponije na Duplici. Med občani je upravičena bojazen, da ne bi premajhen nadzor nad odlaganjem vseh vrst odpadkov omogočil odlaganje škodljivih odpadkov (strupenih kemikalij in podobno), ki bi lahko usodno vplivali na okolje, zlasti na podtalnico. V ceni komunalnih storitev za odvoz odpadkov se zbira tudi poseben del denarja za razširjeno reprodukcijo, s katerim naj bi se dokončno sanirala navedena deponija. Vsekakor pa je potrebno podpreti prizadevanja za dolgoročnejšo rešitev te problematike v okviru širšega medobčinskega prostora. Na ta vprašanja je Komunalno podjetje Kamnik kot upravljalec odlagališča odpadkov dalo naslednji pisni odgovor: - Komunalno podjetje Kamnik, ki je med drugim tudi upravljalec kanalizacijskega omrežja oz. sistema, ima po zakonu o vodah in odloku o kanalizaciji pravico in dolžnost nadzorovati izvor tekočih in trdih odpadkov že na samem mestu nastanka. S svojim nadzorom in svetovanjem v delovnih organizacijah skupno uspešno rešujemo ekološko problematiko, saj DO predhodno očistijo svoje odpadke oz. odpadne vode s predčiščenjem do mejnih dovoljenih koncentracij za izpust v kanalizacijo in s tem na dokončno čiščenje na CČN Domžale-Kamnik. Trdi del odpadkov, ki nastane pri tehnologiji predčiščenja, pa ne vsebuje nevarnih snovi, zaradi katerih jih ne bi smeli odvažati na komunalno deponijo. Nadzor nad pripeljanimi oz. odloženimi odpadki vršijo odgovorni za to področje v podjetju in sicer dvakrat - na izvoru in na deponiji tako, da odpadke večkrat pregledajo ločeno po delovnih organizacijah. Za nekatere vrste odpadkov imamo kljub vsemu pridobljene analize o nene-varnosti ali pa navodila, pod kakšnimi pogoji se odpadki lahko deponirajo (KIK. Utok). Med delovniki v dopoldanskem času vršijo pregled nad pripeljanimi odpadki tudi zaposleni na deponiji, v popoldanskem času, ob sobotah in nedeljah pa delavci Varnosti, ki opravljajo 24-urno čuvanje. Delavci Varnosti vodijo dnevno evidenco o pripeljanih odpadkih, še posebej o odpadkih, ki jih pripeljejo DO s svojimi vozili. Beležijo podatke, za katero DO gre. o količini in vrsti odpadkov. V primeru kakršnegakoli suma o vprašljivosti vrste odpadkov, ne glede na čas in dan tako zaposleni na deponiji kot delavci Varnosti takoj obvestijo odgovorne. Nadzor nad odpadki, ki jih pripeljejo posamezniki, se ravno ta- ko vrši s tem, da se za količino nad 2 m' beležijo vsi podatki o posamezniku z opisom vrste odpadkov. — Na komunalno deponijo Duplica iz DO izven občine Kamnik odpadkov ne odlagajo, razen Ete Mengeš, ker je matična tovarna v Kamniku in imamo z njo sklenjeno pogodbo. Delovne organizacije s sedežem v Ljubljani pripeljejo odpadke na deponijo, to pa je izključno odpadni gradbeni material od izkopov, vzdrževanja cest in podobno, vendar samo od del, ki jih opravljajo na območju naše občine. Največkrat so ta podjetja: Tegrad Ljubljana. Cestno podjetje. Hodournik, SCT, Železniško gospodarstvo. Ta material nam je še kako potreben za prekrivanje organskih odpadkov od gospodinjstev in ga je glede na količino le-teh vedno premalo. - Glede na skupno prizadevanje o pridobitvi in ureditvi nove lokacije moramo ponovno opozoriti, da imamo glede na ogromne dnevne količine odpadkov, prostora za odlaganje na tej deponiji maksimalno do meseca marca 1989. Ne glede na to menimo, da je na sami deponiji vidno, da se trudimo izpolnjevati pogoje ureditve, saj z vsemi razpoložljivimi sredstvi in dosegljivim materialom sproti zasipavamo in urejujemo zunanje brežine deponije. K dokončni ureditvi deponije bomo na osnovi že sprejetih pogojev in morebitnih dodatnih mnenj in zaključkov pristojnih organov in inšpekcijskih služb ter KS Duplica pristopili TAKOJ po končanem deponiranju odpadkov. Seveda ob teh odgovorih lahko postavljamo še dodatna vprašanja. Na primer, zakaj se po vzhodnem pobočju hriba, ki je bilo že zasuto in delno zaraščeno, ponovno stresajo odpadki, ali hrib misli prerasti dogovorjeno višino šestin metrov, kot je bilo krajanom Duplice zagotovljeno na lanskem sestanku. Kakršenkoli bo lahko odgovor na to vprašanje, eno je gotovo: o kakšnem podaljšanju »obratovanja« dupliškega odlagališča ne more biti več govora. Argumentov za tako ugotovitev ni treba ponovno naštevati. FRANC SVETELJ MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK organizira vsako prvo sredo ob 17. uri v prostorih Matične knjižnice Kamnik URO PRAVLJIC za predšolske otroke od 4. leta sta-trosti Vstopnine ni! VABLJENI! Pomagaimo zbrati za električne invalidske vozičke V prednovoletnem času so v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine gojenci pripravili tiskovno konferenco, kjer so novinarjem predstavili bivanje in specifičnosti, ki jih narekuje življenje v zavodu. Izrazili so željo po večjem vključevanju v okolje. Za to pa otroci potrebujejo dobro mobilno službo - električne vozičke, po možnosti pa tudi manjši kombi, ki bi jih včasih popeljal v naravo in med ljudi. Za vse navedeno seveda sami nimajo dovolj denarja. V spodbudo za zbiranje sredstev je na tiskovni konferenci polno torbo denarja daroval poznan človekoljub Ivan Kramberger, obljubil pa je, da bo del denarja namenil tudi od zbrane vsote od prodaje svoje zadnje knjige. Vse dobre ljudi na tem svetu, posebno še vsa podjetja in zasebnike, otroci iz ZUIM-a prosijo, da jim tudi oni pomag-jao po svojih močeh. Svoj program nameravajo mladi iz zavoda predstaviti tudi alternativnim strankam in združenjem, od katerih pričakujejo pomoč. Za nakup različnih ortopedskih in tehničnih pripomočkov namreč denar, ki ga sicer dobijo od družbe, ne zadošča. Za vse, ki bi radi pomagali mladim invalidom, objavljamo žiro račun za te namene: 50140-603-57109. R.G. Rekreacijski tenter Ueliku pluninu na novi poti___________ Kaj delu Sluuensku kmečka zueza Kostavska planinu Kot predstavnik v upravnem odboru Slovenske kmečke zveze za kamniško področje bi želel predstaviti delovanje SKZ. najprej podružnico za Tuhinjsko dolino, potem pa še celotno SKZ. Mislim, da morajo biti člani in ostali občani z delom seznanjeni, ker prihaja obdobje, ko bodo uspehi ali neuspehi organizacije odvisni od obveščenosti in zaupanja ljudi v organizacijo. Podružnica Tuhinjska dolina je v zadnjem času poleg drugih manjših problemov in vprašanj naletela na. po moje. zelo važno vprašanje reorganizacije Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Gozdarji so nam dali v oceno osnutek novega statuta, po katerem bi se vsi dosedanji gozdarski TOK-i in TOZD-i združili v enovito delovno organizacijo GG Ljubljana. V tem statutu so kmetje popolnoma odrinjeni od vzvodov odločanja. GG bi nad njimi opravljalo samo nadzor, vršilo bi tako imenovano skupno gozdarjenje, kmet pa pri vsem tem ne bi imel nobene možnosti uveljavljati svojo voljo. Odbor je na sestanku z generalnim direktorjem gozdnega gospodarstva Ljubljana takšen osnutek ocenil kot nesprejemljiv. Ker je obstajala možnost, da gre GG kljub temu z dokumentom naprej, smo akvitirali občinsko konferenco SZDL Kamnik, predsednika občinske skupščine Maksa Lavrinca in družbenega pravobranilca samoupravljanja Rezultat vseh teh prizadevanj je sporočilo družbenega pravobranilca samoupravljanja, da je reorganizacija GG Ljubljana ustavljena, in da stvar počaka do sprejetja novih zakonov o gospodarstvu in o zadružništvu. Zakaj smo se odločili za to akcijo? V gozdarstvu zaenkrat velja še stari zakon in po tem zakonu imamo kmetje lastniki gozdov natančno določene pravice, obveznosti itd. Pripravlja pa se nov zakon, za katerega še nihče ne ve, kakšen bo. kakšno vlogo bodo imele v bodoče GG organizacije. V veljavo pa je stopil zakon o podjetjih, po katerem se morajo do konca tega leta vsi TOZD-i preoblikovati v podjetja, kar pa nikakor ne velja za TOK-e. TROK-i so oblika združenega podjetja in spadajo pod zadružno in gozdarsko zakonodajo. Po naše mora gozdarski TOK Kamnik ostati do novega zakona takšen kot je. po uveljavitvi novega zakona pa ga bomo poskušali organizirati kot skupno kmetovo podjetje, seveda po določbah zakona. Pri sedanji reorganizaciji bi se seveda tudi obrisali pod nosom za vse imetje sedanjega TOK in bi pri ustanavljanju nove zadružne organizacije morali začeti vse znova. Da bomo morali biti gozdni posestniki na nek način organizirani, mislim, da je vsem jasno. Zato vidimo v tem prehitevanju skrito računico nekaterih, da rešijo, kar se rešiti da. Moram povedati tudi to, da obstaja obvestilo komisije za sistemsko vprašanje pri skupščini SRS, ko je bilo med drugim dostavljeno tudi GG organizacijam. V njem je reorganizacija TOK-ov in zadrug povedana do sprejetja novega zakona Upravni odbor SKZ se je zadnjikrat sestal 7. novembra v Polj-čah. Dnevni red je bil »natrpan«, saj je seja trajala » ur. Razpravljali smo o kulaških povojnih procesih, katerih sodbe je treba na novo oceniti in napravljene krivice popraviti, kolikor je to še mogoče. Beseda je tekla o agrarnih skupnostih, katerim je bilo imetje vzeto leta 1952. V naši občini. kolikor vem je to Velika planina, Lemorska planina in gotovo še katera. Podružnice so dobile nalogo, da o tem zbero podatke in zato prosim zainteresirane, da nam pri tem pomagajo. Ustanavljali se bodo regijski odbori, dogovorili smo se. da gremo v organizacijo rizičnih skupnosti, ki bi nadomestile drago požarno zavarovanje, govorili smo o pomoči Halozam in Kozjanskem, to je o akciji, ki je na kamniškem območju odpovedala, sicer pa je še čas — bolje pozno, kot nikoli! Govorili smo o razbijanju monopolov v kmetijstvu, o gozdarski problematiki in nastajanju novega gozdarskega zakona, ki bo najbrž samo pobarvan stari zakon, ker ga delajo pač gozdarji, kmetje pa smo skoraj brez moči. SKZ zahteva za ta zakon tri osnovne stvari in te so: 1. javno gozdarsko službo 2. ustanavljanje kmetijsko gozdarskih zadrug 3. sprostitev prometa z lesom Zakon ki ne bo vseboval vseh teh osnovnih zahtev SKZ. bo za kmeta slabši, kot pa je današnji zakon. Na primer, samo sprostitev prometa z lesom bi gozdarjem prišlo zelo prav. ker bi jim odvzela obveznost, da les spravijo v promet, dohodek bi jim bil zagotovljen pa naj kmet les lahko proda ali ne. Največ govora pa je bilo o bližajočih se volitvah. Odbor je sklenil, da gre na skupščinske volitve 1990 s svojimi kandidati. Prevladalo je mnenje, da dokler nimamo svojih ljudi v skupščini občine in republike, toliko časa ne bomo imeli moči. da naše odločitve spravimo v življenje. Sedaj nas zastopa v skupščini SRS en (1) delegat, to je Štefan Žižek, zelo sposoben kmet, vendar je on sam, vemo pa koliko dele- gatov šteje skupščina SRS. Na seji v Poljčah smo mu naložili toliko dela. predlogov, vprašanj ipd., da mu bo najbrž za kmetovanje zmanjkalo časa. Če bi bili trije ljudje več. mogoče procentualno na kmečko prebivalstvo, bi bilo delo mnogo lažje, uspeh pa bolj genov. Tudi v občinskih skupščinah bi bilo drugače, če bi bili zastopani v večjem številu. Če pa pomislimo, da dosedaje delegacije kmetov sploh niso delale ali pa slabo, potem je to še bolj gotovo. Za slabo delo ne krivim delegatov-kmetov. ampak delegatski sistem. Sam sem nekoč sodeloval kot kmečki delegat na seji kamniške občinske skupščine. Izpadel sem bedast in izigran in skupščina me ni več videla. Če pa bi bilo tu zbranih npr. 10 delegatov-kmetov, bi bila slika popolnoma drugačna. Zato bo SKŽ volitve vzela zares, seveda če bodo poštene volitve. Na kakršnokoli slepomišljenje pri volitvah, omejevanje kandidiranja in podobno, pa bomo odgovorili z bojkotom. Za takšne volitve ne bomo prevzeli odgovornosti. S tem v zvezi bi priporočil kmetom iz komendskega konca, naj premislijo, ali je prav. da se držjo ob strani in ne ustanovijo podružnico ali se včlanijo v že obstoječe. Komenda. Moste, Križ in ostale vasi so izrazito kmetijsko področje in mislim da je v njihovem interesu, da v skupščino spravimo čimveč kmetov ali kmetovih somišljenikov. Ne pričakujemo, da bo nekdo drug pravilno zastopal naše interese! To se je dogajalo 45 let in rezultat je znan. Tudi meni se politika upira, vendar vem, da lahko samo na ta način kaj naredimo, drugače ostanemo debatni klub. ANTON HOČEVAR oomm poianm mmtna mntnm... Protestna izjava Skupščina občine Kamnik jc na svojem zasedanju, 27. 12. 1989, imenovala občinsko volilno komisijo. Ta je sestavljena izključno iz članov ZKS in SZDL. vanjo pa niso vključeni predstavniki kamniške opozicije, kar je minimalni pogoj za korektno izvedbo volitev. Na isti seji je bil sprejet tudi odlok, ki določa organizacijo in delo občinske skupščine. Odlok je sporen v devetem členu, ki določa, da se vsi odloki, splošni akti in druge odločitve sprejemajo na skupnih sejah. Odločitve so sprejete z večino glasov navzočih delegatov vseh treh zborov, če je navzoča večina delegatov vseh zborov. . Zato zahtevamo, da skupščina sporna odloka razveljavi. Pričakujemo, da se bo OK SZDL Kamnik odpovedala izvedbi volilnih konferenc in s tem tudi monopola v krajevnih skupnostih, če bo nastopila s samostojno (strankarsko) listo v DPO. Organizacije sindikata v podjetjih pa obveščamo, da so vanje vključeni tudi člani opozicije. Omenjeno dejstvo je potrebno upoštevati pri sestavljanju kandidacijskih list za ZZD. Občinski štab Demosa Odprta pisma svetu H5 Duplita Po zaslugi oglasne deske v sosednjem bloku (Groharjeva 16) sem delno seznanjen z vašo akcijo zbiranja podpisov proti gradnji »ekološke bombe — reciklaže trikloretilena«. Prepričan sem, da je akcija v zvezi z gradnjo obrata »KEM-EKO« v obrtni coni Duplica. V kolikor se motim, smatrajte to pismo za brezpredmetno, če pa je moje sklepanje pravilno, pa sprejmite nekaj pripomb, ki jih dajem kot občan KS Duplica in nosilec investicije v »KEM-EKO«. Na osnovi uporabljenega izraza »ekološka bomba« trdim, da ne poznate našega tehnološkega postopka reciklaže in tako s svojim neznanjem nehote hočete ovirati prizadevanja za čistejše okolje; V kolikor pa ta postopek slučajno poznale, pa s svojo akcijo zavestno zavajate svoje občane. Osebno sem prizadet kot občan vaše KS, katerega se vam ni zdelo vredno povabiti na noben sestanek, na katerem ste obravnavali problematiko moje »ekološke bombe«, kljub temu da sem za tak razgovor zaprosil tajnika sveta KS, tov. Štebeta. Verjetno vam je bilo bolj udobno soditi in obsoditi v odsotnosti obtoženca. Morate priznati, da so se tožilci in sodniki na nekaterih procesih v preteklosti bolj potrudili. Verjamem, da je težko nekoga krivično obsoditi in ga pri tem gledati v oči. Tako vam moram na tak, meni neljub in neobičajen način, ponovno predlagati, da se seznanite z resničnim stanjem, preden s takim žarom greste v akcije. Načinov je več, v našem primeru pa je verjetno najenostavneje ogled postopka reciklaže, ki se že več kot tri leta odvija manj kot 4 kilometre stran od sedeža KS Duplica. Mogoče boste svojim očem, nosu in ušesom vsaj toliko verjeli, kot ste verjeli govoricam in zlobnim podtikanjem. S svojo akcijo ste ste izrekli tudi proti delu in znanju strokovnih institucij na republiški in občinski ravni. Razumem, da je danes v predvolilnem obdobju moderno (predvsem pa nenevarno) če si »proti« nečemu, n.pr. vodstvu, službam, organom itd., vendar pa bi bilo zaželeno, če bi en odstotek energije, katero ste porabili za to vašo akcijo proti »ekološki bombi«, namenili tudi za seznanitev o tem. proti čemu se sploh borite. Glede zbiranja podpisov kot nekega argumenta moči pri odločanju, pa dovolite mojo zlobno pripombo, da so vaši vzorniki na nekem drugem delu Jugoslavije s podobno trdimi argumenti zbrali skupaj kar precej ljudi. Pa menda ni tako argumentiranje tudi vaš model demokracije in urejanja odnosov? Glede na to. da mi niste dali možnosti, da bi vas informiral Vsakoletnega pohoda na Kostavsko planino. 24. decembra lani, se je udeležilo kar lepo število ljudi. Pohod v spomin na medvojne dogodke, je bil v organizaciji ZRVS Tuhinjske doline dobro pripravljen. Udeležba zgovorno potrjuje prepričanje, da so spomini na takratne dogodke še živi. Organizatorji so s kulturnim programom srečanje še popestrili. Med udeleženci je bilo veliko partizanov, tudi tistih, ki so sodelovali v bojih na Kostavski planini. Nekateri so pripovedovali o dogodkih in bojih, ki so potekali v neposredni okolici. S tem so poslušalcem, zbranim okrog tabornega ognja, še bolj približali vso težo vojskovanja in umiranja borcev. Pohoda so se udeležili mnogi mlajši, rojeni v povojnih letih, veliko je bilo starejših. Tuhinjčani pa so poskrbeli za lep sprejem in dobro p0ČU,je- STANE SIMŠIČ Značke ponudnikom - upokojencem o dejavnosti obratovalnice »KEM-EKO«, dovolite da to storim sedaj. V okviru obratovalnice predvidevam: - reciklažo odpadnih kloriranih razmaščeval, - razvoj tehnoloških postopkov s področja varstva okolja, - informacijski center za področje varstva okolja - proizvodnjo okolju nenevarnih čistil. V zvezi z vplivom dejavnosti obratovalnice na okolje (predvsem na najbližjo okolico) pa sem prepričan, da bo manjši kot pri individualni stanovanjski hiši. ki se ogreva s premogom, ob tem pa bomo na nenevaren način odstranili odpadke, ki že dolgo časa predstavljajo nevarnost za naravo in to tudi v vaši bližini. Da se s problematiko okolja resno in odgovorno ukvarjamo, dokazuje tudi letošnja nagrada Sklada Borisa Kidriča, katero so moji sodelavci dobili za tehnološko rešitev enega od perečih ekoloških problemov. Pričakujem vaš odgovor oz. polemiko s tem pismom, vendar vas vnaprej prosim za argumentirano razpravo. Prav rad bi slišal vaše argumente proti gradnji, kot so npr. članki v tujih in domačih strokovnih revijah, slabe izkušnje z našo dosedanjo dejavnostjo, izkušnje drugod po svetu itd. Mislim, da si v teh časih ne moremo privoščiti ugibanj in obrekovanj, temveč resno in odgovorno delo. Pa brez zamere! Franc Kočar Duplica, Groharjeva 18 las je stara pravda, ki doleti vsakega krši tel/a Podpisana Štupar Kristina sem lastnica parcele št. 1009 in 1050 v Zgornjem Tuhinju. Prav tam, kjer so pred kratkim popravljali, širili in asfaltirali cesto. Ob tej priliki sem izrecno dovolila, da se na delu gornjih parcel izvajajo gradbena dela ob rekonstrukciji cesta Laze- - Tuhinj-Mlinar. Postavila pa sem naslednje pogoje (marca 1988!): Za zemljišče ob parceli 1050 zahtevam 2 milijona dinarjev, s tem, da se en milijon dinarjev prenese na krajevno skupnost za gradnjo ceste, en milijon pa se nakaže za cerkev Sv. Vida (podružnica cerkve Tuhinj). Istočasno sem zahtevala, da se me oprosti vseh prispevkov pri gradnji ceste in kanalizacije. Pri stari hiši. Laze št. 10, sem dovolila porušitev do polovice, odvoz materiala na parcele št. 1042, obenem pa sem zahtevala postavitev opornega zidu v isti višini kot na nasprotni strani, ki naj bi bil proti novi hiši približno 2 metra zaobljen. To so bili moji pogoji, da sem dovolila poseg v več sto let staro hišo ki pa je sedaj razkopana, na cesto zeva črna praznina porušenega zidu, pristojni pa se obračajo proč in izgovarjajo drug na drugega. V meni že dolgo časa gloda trpka bolečina, občutek nemoči in občutek krivice, ki se mi godi. Zato želim to grenkobo zliti na papir. Sama sem bila ob gradnji ceste oškodovana, nekateri pa so si ob tej priliki prisvojili tuje zemljišče. Drugim so še kaj dodatno uredili, seveda s pomočjo gradbenega odbora, pa tudi nadzorni in inšpektor jim ni nasprotoval, čeravno sem prav njih prosila za pomoč. Kot da se to ne bi dogajalo v Sloveniji - moji deželi, ampak v Romuniji! Kanalizacijo na mojem zemljišču so polagali brez ustrezne dokumentacije. Mene ni nihče nič vprašal. Živa priča vsega je razdejanje sredi vasi v Lazah. Upala sem, da se bo kdo javno spotaknil ob to, pa očitno nikogar ne gane izgled naših vasi. Ali res ni nihče odgovoren za taka početja? Pričakujem božjo pomoč in pomoč Svetega Vida. Prosim pa za pomoč tudi za to pristojne, na končno ukrepajo in odpravijo nepravilnosti. Zato jih namreč imamo! Kristina Štupar, Komendska Dobrava 10 Pojasnilo V prejšnji številki Kamniškega občana smo objavili prispevek, ki sprašuje o vzdrževanju žičniških naprav na Veliki planini. Pri podpisu je nehote izpadlo, da so vprašanja postavili v Odboru za družbeni standard tovarne Titan. Janez Prezelj, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, je v sredo, 27. decembra 1989, izročil pohodnikom-upokojencem, značke za prehojene poti Spominov NOB občine Kamnik. To spominsko značko je prejelo 21 upokojencev iz Kamnika in Moravč. Celo traso so prehodili v letu 1989. Ob tej priliki so pohodniki obudili marsikateri lep spomin. Upokojenci zelo radi gredo v naravo, radi obiskujejo spominske kraje, kraje znane iz naše zgodovine in pri tem doživljajo prelepe trenutke. Na vsej poti spominov NOB občine Kamnik so pohodniki zelo lepo sprejeti. Izredno zanimiva je pot iz Motnika preko Menine, kjer se pohodniki skoraj ne morejo ogniti vabljivi domačiji Torninškovih iz Zg. Motnika, skoraj enako je na Slapeh, pa na Veliki Lasni ali na Rakitovcu in drugje. Upokojenci, tudi sicer najštevilnejši pohodniki, vsaj po vpisih, so zadovoljni in se tudi zaradi prijaznosti radi vračajo na to pot. Značka, ki sojo prejeli, pa je še dodatna spodbuda, zlasti še za Franceta Štefulo. ki že krepko koraka proti 85-tim, a je pot prehodil že drugič. STANE SIMŠIČ Srečanje slepili in slubuuidnih Vsako leto se v prvi polovici decembra srečajo slepi in slabovidni iz kamniške in domžalske občine. V četrtek, 14. 12. 89, so se zbrali v gostinskih prostorih Društva upokojencev Kamnik. Srečali so se tudi zato, da ocenijo svoje delo. Organizirali so prijetno srečanje, združeno z lepim kulturnim programom. V krajšem nagovoru je Janez Hrovat, predsednik MDSS Ljubljana ocenjeval uresničevanje nalog društva, spomnil na zapletenost reševanja odprtih zadev slepih, opozoril na vedno težje socialne probleme članstva in pokazal na brezperspektivnost. Težki gospodarski in družbeni problemi tako kot druge prebivalce oziroma še bolj prizadevajo slepe in slabovidne. Kljub nerožnatim napovedim, pa slepi niso pesimisti in verjamejo, da bodo našli polno pomoč v širši družbeni skupnosti. Srečanje je pozdravil sekretar OK SZDL Rudi Pfajfer. Menil je, da ni bilo narejenega na tem področju dovolj, čeprav si v Kamniku prizadevajo reševati vsaj probleme, ki so jim kos in v tem so kar uspevali. Matjaž Repnik, sekretar SZDL iz Domžal je slepim in slabovidnim zaželel vse dobro z upanjem, da bodo taka srečanja tudi v prihodnje, v letu 1990 pa naj bi se slepim in slabovidnim uresničile vse želje in rešili nakopičeni problemi. Posebni odbor, ki ga je vodil Milan Trojan, predsednik slepih in slabovidnih za obe občini, je srečanje dobro pripravil. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili srečanje, zlasti obema občinskim konferencama SZDL. Kulturni program je bil prijeten. Sonja Bokal in Lidija Klobučar, obe članice društva, sta recitirali svoje pesmi. V glasbenem delu je nastopil ansambel bratov Omahen iz domžalske občine. Zaigrali in zapeli so več pesmi in s tem slepim in slabovidnim obogatili srečanje. Ansambel je zelo mlad, a zelo ubran in kvaliteten. Poslušalci so se nastopajočim oddolžili z dolgotrajnim ploskanjem. STANE SIMŠIČ Slikarstvo in keramika zakoncev Zelenko V razstavišču Veronika sta v organizaciji ZKO Kamnik pripravila od 20. 12. 1989 do 10. 1. 1990 zanimivo razstavo z naslovom »Časi« zakonca Rok Zdenko (slike) in Lea Bernetič-Zelen-ko (poslikana keramika). Oba že dalj časa živita in ustvarjata v slikovitem mestecu umetnikov Grožnjanu v Istri, kar ni ostalo brez vpliva v njunem umetniškem odzivanju. Kamniški rojak, akademski slikar Rok Zelenko. diplomant Ljubljanske likovne akademije, izhaja iz znane umetniške družine Zelenko (oče znani grafik Karel Zelenko. mati kiparka in keramičarka Sonja Rauter-Zelen-ko). Pri odločitvi za umetniški poklic je na mladega Roka vsekakor usodno vplivala družinska tradicija, pa tudi sam formalni in vsebinski pristop v umetniškem delu staršev, katerega vpliva se je sprva le s težavo otresel in vzpostavil . svojsko likovno govorico. Ikonografija v slikarstvu Roka Zelenka zajema iz mediteranskega prostora in odraža oseben pristop k slikarski problematiki, ki je sicer pogojen z določenimi vplivi in vezan na evropsko slikarsko tradicijo. Na prvi pogled je njegovo slikarstvo lahko povsem dekorativno ali objektivno deskriptivno, v resnici pa posreduje bistveno, eksistencialno globoko, celo pretresljivo sporočilo. Na to intuitivno miselno sporočilnost je vezan izbor motiva, postavitev kompozicije in predvsem barva. Barva zaznamuje določeno iz slikarjeve eksistencialne izkušnje izhajajoče občutje. Tako bi lahko njegove slike v olju, ki enkrat, kljub razmeroma malemu formatu težijo k monumentalnosti, drugič v intimizem, v grobem razdelili predvsem v »rdeče« in »modre«. Modra je barva neba in morja, razmišljanja, kontemplacije, zato so Ze-lenkove podobe krajine in človeka v njej, kar je sicer večna tematika slikarstva, poduhovljene, poetično nadčasovne. To so v bistvu vedute Grožnjana in istrski milje, ki pa vselej izžareva duha renesančne pokrajine in Mediterana. V teh slikah s pomenljivimi naslovi »Maškarada«. »Nevesta«, »Biciklist« ali »Fešta« je človeška figura le dekor, akcent, največ simbolno, miselno dopolnilo ali sporočilo. Rdeča je barva ognja in krvi. Zato njegove rdeče slike z naslovi »Eksekucija«, »Lepotica in zver«, »Ugrabitev Evrope«, »Body« poudarjajo sugestivnost in moč ali pa erotiko in dionizično vitalnost (»Ljubezen popoldne«), Zelenkovo slikarstvo je v bistvu scenografija nekega teatra, ki se mu pravi življenje, kjer prizorišča postanejo alegorije. V Zelenkovih monokromat-skih slikah se perspektivni prostor postopoma oži vse do meja čiste barvne abstraktnosti, o čemer pričajo zadnji slikarski poizkusi v monokromnih zelenih to-nalitetah. * * * Človekova duhovna potreba je biti v vsakdanjem življenju obkrožen z uporabnimi predmeti, ki tudi estetsko ugajajo, so lepi. Keramični izdelki, ki služijo človeku že od njegovih začetkov samozavedanja, niso bili nikoli zgolj utilitarni predmeti, temveč skoraj vedno tudi nosilci estetskih likovnih sporočil. Ravno to, vznemirljivo estetsko dogajanje in raznovrsten svet dekorativnih slikarskih oblik so unikatne broške, obeski, miniature in poslikani krožniki Leje Bernetič-Zelen-ko. Predvsem v poslikavah krožnikov, ki so prava paša za oči in hrana za duha ustvarja oblike in okrasne elemente, ki jih črpa iz narave in bivanjske okolice. Ritem linij, barv in ornamentalnih elementov, stilizirani živalski in rastlinski motivi izražajo pravo mediteransko radoživost s historičnimi miselnimi usedlinami ob-sredozemskih civilizacij preteklosti. Koriuziteta v keramičnem ustvarjanju Leje Bernetič-Zelen-ko so poslikarni stožci in piramide, prvobitne, magične praobli-ke, arhetipski simboli, ki posredujejo v naš čas arhaične in mitološke spomine. DUŠAN LIPOVEC Pogovor z ravnateljico SEnŠRITI Ob 40-letnici srednjega šolstva v Kamniku smo se z nekaj vprašanji obrnili na ravnateljico SEN-ŠRM Vando Rebolj, ki nam vedno izčrpno in bliskovito odgovori, predvsem pa je vedno pripravljena sodelovati z nami - dijaki. Izzvali smo jo z vprašanjem, katera ravnateljica po vrsti je, pa je morala pobrskati po podatkih in ugotoviti, da je sedemnajsta Po vrsti in sedma predstavica ženskega spola. Svoje čase je bila Judi dijakinja kamniške gimnazije, takrat je bil ravnatelj prof. Zvone Verštovšek, spoštovan kot učitelj in kot ravnatelj. »Najbrž se je nekaj njegovega Prijelo tudi mene,« pravi Vanda Reboljeva, čeprav si še danes ne zna sestaviti svoje podobe o sebi kot o ravnateljici. Mesto ravnatelja ji je prinesla priložnost. »V šali včasih pravim, da bom prehodila celo poklicno pot, preden bom ugotovila, kaj bi v življenju najraje delala.« Naša ravnateljica ne verjame, da je moškim na tem delovnem mestu lažje, in tudi ne, da obstaja razlika med ravnateljevanjem na srednji oz. osnovni šoli (bila je ravnatelj moščanske osnovne šole). Prav gotovo pa je naš center tako velik in razvejen, da je tu več direktorskega dela kot pedagoškega. Mnoga opravila, ki so )'h nekoč urejali ravnatelji (npr. Postavljanje urnika), danes opravljajo drugi delavci ali celo službe. Tovarišica Reboljeva pravi: »Vodenje tako velike šole je naporno. V zadovoljstvo mi je, ča kdaj slišim govoriti ravnatelje manjših šol o lastnih problemih ln spoznavam, da jih je pri nas razmeroma malo. V taki množici je nevarno, da bi učenec postal samo številka in da bi bil v velikem brezosebnem kolesju prepuščen samemu sebi. To skušamo preprečiti: velika šola poskuša delovati kot majhna. Prav to je najbolj naporno.« Ker je1 šola vedno ustvarjala kader tudi zase, je pouk strokovno dobro zaseden celo pri predmetih, kjer imajo druge slovenske šole težave. Trenutno imamo na primer 7 učiteljev slovenskega jezika. 6 za angleški jezik, 8 matematikov. 6 za ekonomske predmete, če naštejemo po številu najmočnejše stroke. Celo za nemščino, kemijo, biologijo, geografijo, zgodovino in telesno vzgojo so po 4 učitelji. Letos je namreč na srednješolskem centru v Kamniku vpisanih skoraj tisoč dvesto dijakov: 388 v naravoslovno-matema-tični smeri (od teh sta 2 razreda splošne smeri), 577 ekonomsko-komercialnih tehnikov, 37 komercialnih tehnikov, 105 prodajalcev in 86 lesarjev Lesarje vpisujemo že tretje leto, ker je lesarskim delovnim organizacijam primanjkovalo mizarjev. Lesarska industrija se je tudi zavzela, da je izpolnila ustrezne pogoje za pouk. Splošna smer pa je dala družboslovno in humanistično usmerjenim učencem možnost šolati se bliže kot v Ljubljani. »Tako je postavljen čvrst temelj za bodočo gimnazijo. Ko se bo čez kako leto vrnila, jo bomo samo ujeli,« trdi tov. ravnateljica. »Z letošnjo reformo bo tudi naša šola spremenila svojo vsebino. Čez leto ali dve se bo ločilo poklicno šolstvo od štiriletnega, takrat bo šolanje prodajalcev v Kamniku izgubilo smisel. Obdržali pa bomo dislocirane oddelke lesarjev, dokler jih bo potrebovala industrija. Če bo dovolj učencev, bomo vpisali štiri paralelke splošno izobraževalne smeri s čimširšo možnostjo izbiranja predmetov, ki se jim bo učenec poglobljeno posvečal. V ekonomski usmeritvi pa bomo verjetno vsako leto napolnili po štiri razrede ekonomsko-komercialnih tehikov.« Tov. ravnateljica razume pogosto šolske reforme kot spremljevalni pojav vsake družbe v razvoju in se veseli vsake spremembe na bolje. Zdi pa se ji narobe, da smo z nekaterimi reformami do tal zrušili prejšnji šolski sistem ter spet in spet začenjali znova. »Upamo, da bo te naše šolske revolucije zamenjala evolucija, torej stalen dinamičen razvoj, ki bo dobro obdržal, slabo in zastarelo pa zamenjal - sodbo o dobrem in slabem pa prepustil strokovnjakom!« Idealnega šolskega sistema po njenem ni! Meni pa »Naše šolstvo, ki je še najbolj podobno hudi zaraščeni njivi, na kateri je plevel večji od osnovne kulture, bi bilo potrebno najprej »opleti«. Odpraviti je potrebno administrativno, organizacijsko in upravno navlako, učenca je treba razbremeniti, zmanjšati število šolskih predmetov, iz učnih programov pa izločiti manj pomembno učno gradivo. Učenec bo imel v šoli več možnosti za utrjevanje, domačega dela bo manj, zato pa njegov delovnik krajši.« Podvomili smo. da naši ravnateljici ob vsej skrbi za šolski center sploh ostane kaj prostega časa. Najbrž pa je tudi ta njen čas silno delaven. Ni nam hotela povsem izdati, koliko časa še namerava voditi srednje šolstvo v Kamniku. Pravi le, da se vsak človek slej ko prej izpoje. Dijaki pa smo z njenim vodenjem zadovoljni in si želimo, da bi na tem delovnem mestu kar ostala. Novinarski krožek SENŠRM Kamnik Tvojega pečata čas ne bo izbrisal_ »Učitelj, ki stopa v tempeljski senci med svojimi učenci, ne daje iz svoje modrosti, marveč iz svoje vere in svoje ljubeznivosti. Če je resnično moder, vas ne vabi, da vstopite v hišo njegove modrosti, temveč vas raje vodi k pragu vašega lastnega duha.« In mislim, da ga ni učenca, ki mu nekdaj gimnazija in danes Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra ni dala vsaj delčka tistega, čemur pravijo - lastni duh. Biti gimnazijec je bila dolga leta svojevrstna čast, ki se ji niti moja generacija ni hotela odreči. Bili smo ponosni na svojo šolo in profesorje, ki so iz nas gradili osebnosti, ki so se in se bodo, na tak ali drugačen način, znašle v življenju. Zato vam profesorji, v imenu vseh generacij, izrekam zahvalo in upam, da se bomo še kdaj srečali in si zaželeli - srečno, kot smo se zbrali 15. decembra na slovesnosti ob 40. obletnici obstoja kamniške srednje šole. Lepo je bilo videti nekdanje prijatelje in staroste kamniške gimnazije, brez katerih si srednjega šolstva v Kamniku sploh ni zamisliti. Program je ob tej slovesnosti duhovito in zbrano vodila priznana radijska voditeljica in maturantka te šole Nataša Dolenc, kulturni del praznovanja pa sta izpolnila Mešani pevski zbor Cantemus pod strokovnim vodstvom Janeza Klobčarja in recitatorska skupina srednje šole. Cantemus, ki je ta trenutek prav gotovo vodilni pevski zbor v naši občini, je doživel navdušen sprejem pri poslušalcih, tako da so morali dekleta in fantje po študentski himni Gaudeamus igitur kot dodatek interpretirati še tri pesmi iz svojega bogatega sporeda. In katero pesnitev je izbrala mentorica recitatorjev prof. Tina Romšak? Ohranila je tradicijo z Župančičevo Dumo, ki so jo recitirale prav vse generacije kamniške srednje šole. Najslovesnejši trenutek večera pa je bila podelitev najvišjega občinskega priznanja za področje prosvetno kulturne dejavnosti - nagrade Toma Brejca. Srednji ekonomski in naravoslovni šoli Rudolfa Maistra sta jo ob njeni 40. obletnici, v imenu Skupščine občine Kamnik, podelila predsednik odbora za nagrade prof. Branko Božič in predsednik skupščine Maks Lavrinc, sprejela pa jo je ravnateljica te priljubljene in uspešne šole Vanda Rebolj. Praznovanje in izzid Spominskega zbornika ter organizacijo razstave o življenju in delu šole. je omogočil pripravljalni odbor, sestavljen iz nekdanjih dijakov, danes uspešnih gospodarstvenikov in družbeno političnih delavcev občine in republike. Pravijo, da dolg slavospev lahko izzveni tudi kot hinavščina. Naj torej ne bom predolg, zato le še iskrica, ki nam jo je na začetku slovesnosti zaupala Nataša Dolenc in ki pove - vse! »Rada se spominjam prvih dni visokošolskega študija. Pri eni od ur romanistike nas je, zelene bruce, že pokojni prof. dr. Janko Kotnik spraševal, od kod prihajamo. Rekla sem, gimnazija Kamnik. O, Kamnik, je rekel, solidna firma!« MATIC ROMŠAK Koncert lire v Celovcu Veliko priznanje in hkrati izziv za pevce Prvega slovenskega pevskega društva Lira je bilo povabilo za celovečerni koncert v Domu glasbe v Celovcu. Mogočna stavba, kjer se odvija glasbeno življenje koroške prestolnice, je navdala kamniške pevce s strahom in spoštovanjem. V to hišo, kjer domuje celovška glasbena akademija, so Liro povabili Mešani pevski zbor v Celovcu in Krščanska kulturna zveza, ki so Lirin celovečerni koncert uvrstili v program prireditev ob 30-lctni-ci MePZ »Jakob Petelin-Gallus«. Lira se je 16. novembra 1989 predstavila s programom, ki ga je obenem z veznim besedilom pripravil za redni letni koncert prof. Samo Vremšak. Pevci, dirigent in povezovalec Tone Ftičar so ustvarili slovesno koncertno in obenem prijateljsko, domače in slovensko vzdušje. SREČANJE JUBILANTOV - ČLANOV ZK - Pred novim letom J* občinski komite zveze komunistov Kamnik povabil na srečanje vse 'ste člane zveze komunistov, ki so v preteklem letu zabeležili 40 °*iroma 30-letnico članstva v tej organizaciji. ved1SCd«* občinskeSa komiteja Horst Hafner in sekretarka pred-zah ii ZKS sta se v kraJšem nagovoru vsem 35 jubilantom toplo tud- 28 "J'hoy° aktiyno delo v organizaciji ZK, spomnila pa sta v oru* "°V0 oodobo Woff°' *' jO dobiva zveza komunistov nov Jaj°iem obdobju političnega pluralizma in demokratične pre-e naše družbe, nato pa sta jim izročila lepa knjižna darila. Slavljencem je čestital tudi Jože Miklavc, član CK ZK Slovenije. F. S. POTRERBNO JE VEČ REDA IN DISCIPLNE V PODJETJIH - Prednovoletnega srečanja kamniških komunistov z najdaljšim stažem se je udeležila tudi osemdesetletna IVANA OBREZA, nekdanja delavka v proizvodnji razstreliva v Kemijski industriji Kamnik. Sedaj že 30 let uživa zasluženi pokoj. Prav zanimive so bile nekatere misli delavke, članice ZK, kije bila kar 20-krat proglašena za udarnico. »Boljše življenje bomo lahko dosegli le z boljšim delom«, je dejala. »Menim, da je sedaj v podjetjih premalo discipline in reda. Preveč vsi vidijo samo pravice, ne pa tudi tega, kaj so dolžni sami storiti. Menim tudi, da je zadnji čas, da se politika ne meša več v gospodarstvo. V tem smislu še posebej podpiram sedanjo prenovo zveze komunistov Slovenije«. _ H Zahtevne skladbe Stevana Sto-janoviča Mokranjca in Stevana Ivanoviča Davidova so prinesle med stebre srednje dvorane doma glasbe v Celovcu svet pravoslavne liturgije. Pesmi Petra Jereba (Pelin roža). Zorka Prelov-ca (Nagelji rdeči). Vasilija Mirka (Jutro) in Janka Ravnika (Kam si šla mladost) so mehko zazvenele in bile poplačane s priznanjem poslušalcev. Prvi del koncerta so sklenile skladbe Karla Pahorja (Očenaš Hlapca Jerneja), Marjana Kozine (Obroč) in Dimitrija Šostakoviča (Kaznenvm). Cankarjeva molitev in protest, optimizem petnajstih partizanov v obroču in umiranju dveh zapornikov v sibirski ječi, so bile skladbe s sporočilom o trpljenju, hre-penjenju in borbi za svobodo. V drugem delu so koroški poslušalci prisluhnili priredbam narodnih penisi Emila Adamiča, Franceta Marolta, Franceta Ki-movca. Matije Tomca. Uroša Kreka in Sama Vremšaka. Burnemu aplavzu so se Liraši odvzali z dodajanjem pesmi, ki so sklenile enega izmed Lirinih »koroških« koncertov. Stoletno tradicijo pevskega sodelovanja je simboliziral tudi srebrni pokal, ki so ga koroški Slovenci poklonili Li-rašem že 24. oktobra 1894, takrat so namreč sodelovali na veliki narodni proslavi v Celovcu, posvečeni spominu škofa Antona Martina Slomška in počastitvi Andreja Einspielerja. Gostitelji in pevci so po koncertu z obredno slovesnostjo pili rujno kapljico iz čudovitega keliha, ki povezuje generacije Lirašev z generacijami koroških pevcev. - Ob tem je trpko zazvenela pripomba koroškega dekleta, da se moramo tudi s pesmijo boriti za svoje domove, svojo zemljo in svoj jezik, pa čeprav tako radi podijo Slovence prek Karavank - in to na obeh straneh te gorske verige! O samem koncertu pa dodajmo še prisrčne besede, ki jih je v svojem pismu zapisal Miha Vr-binc iz MePZ »Jakob Petelin - Gallus«: »Še enkrat prisrčna zahvala za čudoviti koncert. Upam, da se bo mogel naš zbor ob nastopu v Kamniku tudi tako postaviti!« O tem ni treba dvomiti. MePZ »Jakob Petelin-Gallus« iz Celovca ima za seboj tri desetletja uspešnega dela in se je potrjeval s kvalitetnimi nastopi doma in v tujini. Zborov program vsebuje slovenske koroške ljudske pesmi v različnih priredbah, slovenske umetne in cerkvene pesmi, latinske in nemške posvetne in cerkvene pesmi idr. Skladatelji Gallus, Palestrina. Bruckner in drugi veliki mojstri svetovne in slovenske glasbene tvornosti mnogokrat zaživijo na zborovem repertoarju. Zbor je naštudiral tudi dve zahtevni kantati. »Ustoličenje karantanskega kneza« (1973) je kantata za soliste in mešani zbor s spremljavo trobil, ki jo je na besedilo Zdravka Novaka in Lo-vra Kašlja uglasbil ustanovitelj in prvi dirigent zbora France Cigan. Leta 1976 pa je zbor pripravil kantato Hugolina Sattnerja »Jef-tejeva prisega« (besedilo Simona Gregorčiča). V kroniki MePZ »Jakob Petelin - Gallus« so zapisane turneje v Nizzo (1965), Rim (1975) in k rojakom v ZDA in Kanado (1974. 1988). Poročilo o delu zbora dopolnjujejo še naslovi več plošč in kaset. Ob Francetu Ciganu, Jožku Kovačiču, Janezu Kampušu, Urheju Kasslu, Janezu Tratarju in sedanjem zborovodji Jožetu Ropitzu so se zbirali in se še zbirajo pevke in pevci iz Šentjakoba, Laboda, Žihpolj, Ričarje vasi. Vrbe, Bilčovsa, Bistrice ob Zilji, Pliberka, Ledine, Šmarjete, Kotmare vasi, Djekš in Celovca. MePZ »Jakob Petelin - Gallus« bo imel ob tridesetletnici svojega dela jubilejni koncert v Domu glasbe v Celovcu 6. aprila 1990. Z jubilejnim programom se bo zbor predstavil tudi v Kamniku. in popestril spomladansko sezono v »mestu pevcev« pod Kamniškimi planinami. JANEZ MAJCENOVIČ ABC-POMURKA TP »KOČNA« KAMNIK TOZD MALOPRODAJA Dežurstva živilskih trgovin Februar: SOBOTA, 7.-19. ure NEDELJA, 8.-11. ure 3. 2. Emona, Duplica 10. 2. Merkator, Smarca 17. 2. Metka, Moste, Stranje 24. 2. Market, Komenda 4. 2. Emona 11. 2. Merkator 18. 2. Metka 25. 2. Market V 8(1. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče. stari ata, brat in stric FRANC SUSNIK p. d. Brencetov ata iz Godiča 61 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz DO Svilanit in Ideja za pomoč, izrečena sožalja. podarjeno cvetje in dar za druge namene ter Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za ganljivo petje in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Ana, sin Prane z družino, hčerki Jana in Cita i družinama in drugo sorodstvo December 1989 Ne jokajte nu mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kuko trpela sem in večni mir mi zaželite. _ ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete ZOFIJE GRZINČIČ rojene GRKMAN iz Zaprle 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Sedla-ku in sestri Romani za zdravniško pomoč. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke in tovarišu Cirilu Merčunu za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Januar 1990 ZAHVALA V komaj 48. letu življenja nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra in teta ANICA KOŽLAKAR iz Cirkus 3 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz DO Titan, Svilanit in Alprcm za pomoč, izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebej lepo se zahvaljujemo Mariji Žavbi za izbrane besede, s katerimi je tako toplo orisala mamino življenjsko pot, pevcem za ganljivo zapete pesmi in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: mož Vido, sinovi Marjan in Srečo z družinama, Vido, hčerka Nada in drugo sorodstvo Januarja 1990 ZAHVALA Ln sa/n trud in trpljenje, je bilo tvoje življenje. V grobu zdaj spiš. :t med nami si vedno in z nam: živiš. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše mame, babice, sestre, tete in svakinje IVANKE BERGANT rojene VRLINŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in za pomoč v dneh slovesa. Hvala tudi tistim, ki so namesto cvetja darovali denar za druge namene. Posebna zahvala sosedi Elizabeti Mally za njeno vsestransko pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi dr. Milanu Kralju, patronažni službi ZD Kamnik, posebno sestri Vandi, Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke, govornikoma in g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem tistim, ki ste imeli našo mamo radi in jo tako številno pospremili na zadnjo pot. Slavko in Milka v imenu sorodstva Podgorje, december 1989 LITTLE ENGLAND CLUB Medvedova 6, Kamnik, tel. 832-865 VABI K VPISU ANGLEŠKIH SEMINARJEV od 22. 1. do 27. 1. 1990 od 16. do 19. ure - 20-URNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI (PREDŠOLSKI PROGRAM) - 40-URNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI (PROGRAM ZA ŠOLARJE) - 20-URNI KONVERZACIJSKI (PROGRAM ZA DIJAKE) - 20-URNI KONVERZACIJSKI (PROGRAM ZA ODRASLE) ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža. očeta in starega očeta MAKSA MOČNIKA s Kovinarske 8/d se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za množično spremstvo na zadnji poti, podarjeno cvetje in izraze sožalja. Lepo se zahvaljujemo sodelavcem iz Titana in Ete, pevcem Solidarnosti, govornikoma in g. župniku za opravljeni obred. Najtopleje pa se zahvaljujemo prijateljem iz Lovske družine Kamnik za ganljivo zadnje slovo. Žalujoči: žena Ivanka in hči Majda z družino December 1989 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža. očeta, starega ata, pradedka, brata in strica JANEZA PESTOTNIKA z Malega hriba 10 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete pesmi, Tonetu Podbev-šku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala še enkrat vsem, ki ste nam karkoli pomagali in izrekli sožalje. Žalujoči: žena Ivanka, hčerke Mici, Ivanka, Lojzka, Nada in brata z družinama Mali hrib, Stebljevk, Golice, Kamnik, Hruševka, Gradišče, november 1989 Solze, žalost, bolečina te zbudila ni. tiha. nema je gomila, kjer mimo počivaš ti. (Narodna) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, svaka, brata in strica CIRILA ROMŠAKA serviserja oljnih gorilcev iz Zduše 1, Kamnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za ustno in pisno izražena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo Franciju Letnarju, delavcem PM Kamnik, zdravstvenemu osebju in šoferju reševalnega avtomobila iz ZD Kamnik ter osebju UKC Lj. - Travmatološka klinika za prizadevanje, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala Janiju za zaigrano melodijo »Tišina«, pevcem za ganljivo petje, g. župniku A. Gosarju za brezplačno opravljen pogrebni obred in lepe poslovilne besede, sodelavcu Francu Zabretu za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, patru g. Franciju iz Kamnika in sestram uršulinkam iz Mekinj iskrena hvala za izkazano dobroto. Še enkrat hvala vsem. ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili v njegovo poslednje počivališče. Žalujoči: žena Rezka v imenu vsega sorodstva _V novembru 1989_ ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila draga stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA LUŽOVEC z Novega trga Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za ganljivo petje in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni December 1989 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK obvešča najemnike grobov na pokopališčih Žale, Mekinje in Nevlje, da je višina najemnine za leto 1990 sledeča: - najemnina groba do 1,00 m - 106,00 din - najemnina groba nad 1,00 m-2,00 m 176,80 din - najemnina groba vključno 2,00 m več ter grobnice 294,60 din ZAHVALA Ob smrti našega dragega STANISLAVA ARHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, mu darovali cvetje in vence ter ga spremljali na zadnji poti. Hvala tudi govorniku in pevcem. Žalujoči: vsi njegovi Januar 1990 ZAHVALA Po večletni priklenjenosti na bolniško posteljo nas je zapustil oče in brat ALOJZ PETEK s Križa 24 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti in izrečena sožalja. Hvala tudi praporščakom, članom GD Križ za lep sprevod, g. župniku za poslovilni obred in pevcem iz Stranj za ganljivo petje. Vsi njegovi Križ, november 1989 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in tast ALOJZ BERLIC p. d. Boškajev ata z Županjih Njiv Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala sosedom za pomoč, pevcem za zapete žalostinke in obema župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi December 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega možu JANEZA SITARJA s Tunjiške c. 2 iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Sonja in vsi njegovi Kamnik, december 1989 • Črna kronika Kdo za uolan in kdo za štedilnik Pod ta naslov smo skrili manjšo raziskavico, ki bo poskušala odgovorili na vprašanje, ali smo moški res boljši in sposobnejši vozniki od žensk. V primeru, da bo odgovor za moški spol nepri-jeten, obljubljamo, da bomo /,i naslednjo kroniko napravili raziskavo o tem, kako je z »delovnimi nezgodami« v kuhinjah; jih več povzroče moški ali ženske. V novembru se je na kamniških cestah pripetilo 26 prometnih nezgod, od katerih jih je bilo 7 s telesnimi poškodbami in veliko materialno škodo. Kar 73.1% so jih povzročili moški, in le 26v9% ženske. Ženske so bile, kot povzročiteljice ali oškodovanke, udeležene v 50% prometnih nezgod, moški kar v 96.2%. I e številke nazorno kažejo, da je odstotek moških za volanom precej večji, pa tudi to, d,i so ženske precej bolj previdne voznice, saj so bile »zraven« le pri 13 moški pa kar pri 25 nezgodah. Cc dodamo še podatka, da so bili moški oškodovani v 57,7% in ženske v 23,1% prometnih nezgod, je slika že skoraj popolna. Na osnovi teh podatkov ne moremo govoriti o boljših in slabših voznikih, saj je jasno, da cestno situacijo v veliki meri krojijo moški vozniki. Zato pa lahko definiramo oznako - previdni voznik! To je oseba, velikosti okrog 170 cm. malce daljših las in prijetnih oblin. / eno besedo - ženska. Prometne nezgode -26 Število ni pretirano, če zraven ne štejemo trkov na parkirnih prostorih, ki jih je bilo kar 17. Prav gotovo je eden od razlogov zanje tudi mrzlo vreme, zaradi katerega pomrznejo stekla, in nam bistveno otežijo orientacijo na parkiriščih. Slaba vidljivost in spolzek asfalt pa sta ponavadi že dovolj za prometno nezgodo. Vseh skupaj jih je bilo torej 44 in kar v 12-ih primerih so jo storilci »pobrisali« v neznano smer. Pa SC na njihovo žalost tak beg kar hitro konča, obtožnica zoper njih pa še poveča. Sicer pa, kdo bo krivca skril pred lastno vestjo? 7. II. - Da »cigani letijo v nebo«, smo že slišali, da kaj takega poskusi tudi voznik tovornjaka, pa v Kamniškem občanu še nismo prebrali. In vendar je eden v Suhadolah poskusil prav to. saj jc Branctu B. na strehi njegove (lise razbil nekaj opek in slušni Heb, potem pa »odletel« ne/na no kam. Zračnega pirata še išče- jo! Ozrite se v nebo še vi in pomagajte iskali. 10. 11. - Miličniki so si na podlagi telefonskega klica ogledali vrt družine Š. na Bakovniku in nenavadni okrasek v njem. Krasil ga jc pravi avtomobil v dokaj abstraktni pozi - obrnjen na streho. Lastniki vrta so povedali, da ga je vanj postavil neznan voznik, ki je po tem dogodku, zadovoljen s svojim delom, odšel neznano kam. 15. 11. do tega dne se v našem mestu ni zgodila niti ena hujša prometna nezgoda, kljub obupno slabemu vremenu. Tradicijo je prekinil Robert K. iz Godiča, saj je med vožnjo proti Kamniku zbil pešca Cirila R. z Zduše. Do nezgode je prišlo zaradi hude megle in neprimerne hitrosti, tako da je Robert pešca prezrl. Z nezmanjšano hitrostjo ga je namreč zadel, da ga jc odbilo na pokrov avtomobila, kjer jc z glavo udaril ob vetrobransko sleklo in težko poškodovan padel na tla. S poškodbami glave in zlomljeno nogo s<> ga odpeljali v KC, Roberta pa kazensko ovadili. 20. 11. - Pot iz Volčjega Potoka proti Radomljam je zaradi svoje specifičnosti žc marsikaterega voznika prepričala, da njegove sposobnosti le niso tako su-per, kot je mislil sam. Toda kasnejši udarec po žepu je često še bolj grenak, kar je nedvomno občutil Janko K. z Vira. Mož. prepričan v svojo nezmotljivost, je divjal po cesti, dokler ni spregledal levega ovinka in zletel z nje. Za trenutek se je vrnil nanjo, nato pa pol nadaljeval po vrtu družine S. na levi strani ceste. Zaletel se je v okrasni vodnjak, pa v obcestno tablo, robnik poti ter oplazil nekaj dreves. Zadovoljen s svojim delom se jc odpravil še na oranje bližnje njive, vendar je njegovo neprilagojeno vozilo za to vrsto posla že po nekaj dc-scl metrih ostalo. Voznik jo jc odnesel brc/ poikodb, medlem ko sta bila avtomobil in vrt kar dobro obdelana. Kazniva dejanja - 15 Skoraj neverjetno jc, kako pohlevno so sc obnašali lumpi in tatici. Poleg šestih kraj raznih prevoznih sredstev in treh nezakonitih selitev smo zabeležili le še šest kaznivih dejanj. In če odštejemo nezakonite vselitve, kar zame ni klasično KD, saj sc zanje ljudje odločajo v najhujših stiskah, lahko ugotovimo, da sc jc Kamnik v prednovoletnem mesecu kar umiril. 9. 11. - V ŠD Virtus so bih nemalo piescncčeni, ko so ugotovili, da je neznanec vlomil v prostore njihovega društva. Storilec ic najprej obiskal teniško sekcijo in si. kot hi bil zmagovalec teniškega turnirja, prilastil več steklenic alkoholnih pijač, nekaj paketov cigaret in plinski štedilnik z jeklenko vred. Še bogatejše nagrade so ga čakale »pri nogometaših, saj je z njim v mračno noč odšlo osem nogometnih žog, tri potovalne torbe, radiokasetofon in dve zdravniški torbi. Prav slednji bo storilec (ci) krvavo potreboval, če ga bodo prej kot miličniki, odkrili dupli-ški športniki! 27. II. - Patrulja milice je pri nečednem dejanju zalotila Branka H. iz Kosez. Fant je namreč iz stanovanjskega bloka prinesel tuje Rogovo kolo in se hotel z njim odpeljati domov. Na žalost pa v nočni vožnji, pri - 10°C, ni mogel uživati, saj so mu prevozno sredstvo odvzeli in ga odpeljali na postajo, kjer so poskušali ugotoviti - v čem so užitki nočne vožnje. 28. U. - Alojz R. iz Podgorja je peljal na svojem kolesu »sopotnika«, ki sc je med vožnjo poškodoval. Odložil ga jc za cesto in odšel domov po »reševalno vozilo « Povratek na kraj nesreče pa ni bil najbolj spodbuden, saj je Lojzova lastnina dobila krila. Pa vendar fO strgano vrečo z otrobi kmalu odkrili pri Florijanu G., ki so ga prijavili, Lojzu pa omogoči li, da je otrobe naložil v samokol-nico in jih odpeljal domov. Javni red in mir — 32 Nekako najbolj razgibno jc bilo dogajanje na področju javnega reda in miru, saj toliko različnih kršitev žc dolgo nismo zabeležili Največ je bilo spet sporov med sorodniki in sosedi, takoj za njimi pa so gostinski obračuni v Tina baru, kavarni Veronika, pri Marjanci. v Šumiju, Pivnici, gostilni Ambrož in v Medexu. Verjetno jc tistih nekaj mesecev, ko smo se vsi skupaj navajali na visoke cene pijače, minilo in »vesoljno pijanstvo« je spet navalilo na čaše. Živeli! 5. 11. - Vroča kri navadno v teh mrzlih dneh človeka prav poživi, lahko pa povzroči tudi stranske učinke, za katere včasih prej zvedo miličniki kot zdravniki. Tako je bilo tudi v zgodbici, ki se je dogajala v Kamniku. Bivši soprog Niko S. se je vrnil v staro gnezdeče, kjer je ostalo nekaj njegovih stvari. Za »korajžo« ga jc spremljala nova življenjska sopotnica Karmen L., ki pa je bila (po njenih besedah) grobo izkoriščena ob bivše sopotnice Milke S. Milka naj bi jo zmerjala z »žensko, ki opravlja najs ta rej Ji poklic,- verbalne žalitve pa podčrtala še s tremi udarci po obrazu. Dežurni miličnik jc komaj zapisal vse obtožbe proti Milki, ko jc na postajo pričcbljala še ptičli ca sama in povedala, da jo je Karmen žalila z »žensko, ki. ..« (naprej že poznate) in jo udarila po ustih, ki, kot kaže, kljub ročnemu svarilu niso ostala zaprta Mož jc pametno »stal ob strani«, bojeviti ženski pa so prijavili. 7.11. - Upajmo, da v gostišču Planinka neplačevanje zapitkov in malic ne bo postalo stalna praksa, kljub temu če te natakar včasih poskuša prepričati, da jc miza rezervirana, pa čez uro ali dve opaziš, da še vedno sameva Pa pustimo, to je že druga zgodba. V tej pa se je gost poskušal izmazati, ne da bi poravnal svoj dolg. Prišel je le do miličnikov, ki so ga prevzeli in ugotovili, da je brez zaposlitve in torej tudi brez denarja (sicer pa to postaja stalna praksa tudi za že zaposlene) tei da jc v zgodnjih jutranjih urah že budil »čebelice« v Medexu. Prijavili so ga? 8.11. - Razgrajali sov Kavarni Veronika. Zakaj? Morda malce tudi iz protesta, ker žalostni, razglašeni pianino na podiju ob šanku v glavnem služi le za dekoracijo. Pa se je našel ljubitelj pravega kavarniškega vzdušja in začel prepevati v slogu pianina. sc pravi - razglašeno. Še pred prihodom miličnikov se je umaknil z estrade in kavarno prepustil mrtvilu, v katerem tiči. malone od »oživitve« naprej. 13. 11. - Iz Zdravstvenega doma so sporočili, da pri njih išče pomoč občan, poškodovan v pro metni nezgodi. Miličnika sta primer raziskala in ugotovila, da so V nezgodi sodelovali Iber A. na eni in brata Dezmi in Kcnal A. na drugi strani. Prvoomenjeni jc bil poškodovanec. Dczmi pa povzročitelj. Le da Kenalu m razbil glave v prometni nezgodi, ampak v »bratskem« obračunu, z leseno palico. 16. 11. - Ko prvi »golobček« vrže drugega iz »gnezda.« se ta navadno poskusa vrniti vanj. Tudi Miro D. iz Domžal, ki je vdrl v stanovanje Tatjane R. iz Kamnika, je bil prepričan, da jc bila to le pomota. Tatjani sta pri prepričevanju pomagala tudi miličnika, ki sta kaj kmalu vstopila skozi razbita vrata. Pa prepričevanje ni pomagalo, golobčka so morali drugič vreči iz gnezda s pomočjo fizične sile. Najdeno / Najditelji kolo - Ivana Novak s Križa, dokumente - Martina Berlec iz Kamnika, torbico z dokumenti - Tomaž Korbar z Brega, denarnico z denarjem - Darko Osol-nik z Duplice, žensko denarnico - Janez Kregar s Kregarjcvcga. MATIC ROMŠAK Trgovina z gumastimi izdelki in avtoservis ali »Pneumatic center - Sitar« Cenejši snuski nutoplasči Pod tem naslovom »se skriva« prva zasebna trgovina z izdelki iz gume v Sloveniji. V zadnjem mesecu preteklega leta je v njej kupcem ponudila usluge družina Sitar z Vrhpolja Podjetna petčlanska družina voznikom že dvanajst let nudi usluge v avtoservisu. poleg katerega je v decembru zaživela še lična trogovinica, v kateri prodajajo paleto domačih proizvodov, kot so avtoplašči in zračnice za vse vrste vozil, jeklena in aluminijasta platišča, dodatna avtomobilska oprema, klinasti jermeni in drugi tehnični izdelki iz gume. Še bolj vabljiva pa je ponudba uvoženih izdelkov, ki jih je moč kupiti po izredno konkurenčnih cenah. Poleg novih avtoplaščev znamke miche-lin, ki vam jih na željo tudi takoj namestijo, boste lahko kupili tudi že rabljene, a uvožene in precej cenejše avtoplašče omenjenih proizvajalcev, aluminijasta platišča najmodernejših oblik in dodatno avtoopremo, s katero boste polepšali svojega jeklenega konjička. Će se boste odločili za nakup in obisk trgovine, še podatek, da je trgovina nasproti kamniškega kina Dom. da je z odmorom za kosilo odprta skozi ves dan in da vas bo postregel solastnik trgovine, ki je tudi izučen gumar. M. R. lipa je nzelenela Zadnje dni decembra se je kamniškim CB-operaterjem končno izpolnila vroča želja. S pomočjo obrtnikov, delovnih organizacij ter z močno voljo nekaterih operaterjev je bila končno izvedena ustanovna skupščina CB radio kluba »LIPA« Kamnik. Udeležilo se je je 32 članov, ki so takoj sestavili ambiciozen program dela. ki obsega tehnično in strokovno izpopolnjevanje svojih članov, uporabo zvez na frekvenčnem območju 27 MHz, sodelovanje z ostalimi klubi, sodelovanje v akcijah, ki jih organizirajo razne organizacije na področju naše občine, sodelovanje s teritorialno obrambo, civilno zaščito in Radio klubom Kamnik ter pomoč pri raznih elementarnih nesrečah. Ostale naloge in cilje opredeljuje statut kluba, v katerem so zapisane tudi finančne obveznosti članov. Kot zanimivost naj povem, da je vpisnina šest lip (po uradnem tečaju, ki ga priznava revija Mladina), za otroke eno lipo. Članarina pa je enotna in sicer 4 lipe. Nakup CB postaje zaenkrat pri nas ni legalno omogočen, zato so CB-operaterji v glavnem vezani na uvoz iz Italije, ki izdeluje najkvalitetnejše postaje. Da se jo kupiti že za 1100 konvertibilnih dinarjev, še dodatnih 1000 pa je potrebno dodati za mobilno anteno in že boste lahko iz svojega avtomobila vzpostavljali zveze širom Slovenije. Seveda ilegalno delovanje ni dovoljeno, ampak je potrebno pridobiti dovoljenje za uporabo do 40-kanalne CB postaje. Eden od pobudnikov ustanovitve kluba Pavle Hadalin je povedal, da je na dovoljenje treba čakati le dober teden, medtem, ko je bila včasih ta pot dosti daljša. Obljubil je tudi pomoč vsem bodočim članom društva pri nakupu in postavitvi CB postaj. Druge informacije lahko dobite vsak dan pri blagajni kina Dom, vse dokler klub ne bo imel svojih prostorov. Ima pa že svojo »informativno uro«, ki jo vsak petek od 21. do 22. ure oddajajo na kanalu 25. MATIC KOMŠAK Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86), obveščamo delovne ljudi in občane, da poteka od 22/12-1989 do 21/1-1990 JRUnR RRZGRMTEU OSnUTKH UREDITVEHEGR RRCRTH ZR OBRlOtJE SI STRHRJE Osnutek prostorskega izvedbenega akta je javno razgrnjen v prostorih občine Kamnik Titov trg 1 - II. nadstropje ter v prostorih Osnovne šole Kamniškega bataljona Stranje, za Krajevno skupnost Kamniška Bistrica. Pripombe se vpišejo v KNJIGO PRIPOMB na mestih razgrnitve, oz. se pisno posredujejo Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Kamnik. OBRAZLOŽITEV: Prostorski del dolgoročnega plana občine Kamnik določa za območje z oznako S-1 izdelavo ustreznega prostorskega izvedbenega akta, družbeni plan pa narekuje realizacijo sprejetja do leta 1990. Za akt so izdelane programske zasnove, opremljen pa je s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov. Skladno z navedenim dokumentom je izdelan osnutek ureditvenega načrta, tudi na podlagi predhodno pridobljenih pogojev pristojnih organov, organizacij in skupnosti ter projektne naloge dejavnikov, ki se vključujejo v obravnavani del območja. Ureditveno območje obsega 3,94 ha površine in zajema, oz. ga omejuje: - kompleks cerkvenega griča z vznožjem - severno deviacija lokalne poti, katera vodi v naselje Županje njive, se pravi odcep pri mostu čez Kamniško Bistrico - vzhodno regionalna cesta Kamnik-Gornji grad - južno vključno kompleks trgovine in osnovne šole - zahodno stičišče travnatih površin z vznožjem griča. Območje je namenjeno za: - centralne dejavnosti - družbene dejavnosti - prezentaciji naravne in kulturne dediščine - pokopališče. Zavod za urbanistično načrtovanje □ a Ivana Skamen: Dober dan, naši (Nadaljevanje in konec) Ker je bila polovica poti že za nami. smo imele prost dan. Izkoristile smo ga za ogled druge kanadske znamenitosti - 1000 Islands. Odpeljale smo se z našim, najetim kombijem, v 25 kilometrov oddaljeni Gananoque. kraj. od koder nas je ladja Gana-naoquc Boat Line popeljala na križarjenje med »1000 Islands« - tisoč otoki. Otoki in otočki, goli iz rožnatega granita in apnenca, premajhni, da bi zdržali vsaj majčkeno stavbo, in zopet velikimi površinami, polnimi zelenja in veličastni zaradi mogočnih stavb in graščin, kot je Boldt Castle. strmijo iz reke St. Law-renec River. največje kanadske reke. Vsak otoček ima svojo zgodbo in vsak od teh rajskih otokov ponuja svoj navdih. Famozna graščina Boldt Castle (365 sob. za vsak dan v letu druga soba), ki jo je bogati mož zgradil za svojo ženo. ni bila deležna občudovanja, zaradi njene prezgodnje smrti Prevzete od paradiža rajskih tokov in otočkov smo se ob vrnitvi zapeljale v napačno smer in je bila zato vrnitev v Kingston dolga več kot 60 kilometrov. Zato smo zamudile turistični vlak. ki bi nas popeljal še na ogled mesta, pa smo zato naredile temeljito »inventuro« v originalni trgovini za cawbove - HORSE SENSE MAGAZINE Jezera, jezerca, mlakuže... Mimo neštetih smo se vozile; Kanada upravičeno slovi kot dežela tisočerih jezer. Ko smo se petega potovalnega dne peljale v 116 kilometrov oddaljeni kraj SMITH FALLS, jih je bilo vse polno. Majhno jezero z razcvetelimi lokvanji nas je »spravilo« s koles, zelo ljubka pa je bila mlakuža. sredi katere so cvetli beli in modri irisi. Pot smo nadaljevale med ogromnimi pašniki, na katerih se je pasla živina. Kako drugačne so kanadske farme od naših, tako prostrane, da oko ne vidi konca. Iz osamljenih farm so se neredko za nami zaposili psi. ki so se nad »čudeži na kolesih« glasno jezili in nam pognali kar precej strahu v kosti. Veliko gospodarskih poslopij s ceste sploh ni videti, ampak nanje opozarjajo le poštni nabiralniki ob cesti. Zaradi premnogih rek. jezer in mlakuž je toplo vreme v Kanadi zaradi vlage nevzdržno, zato so vse nji- hove hiše opremljene z »air con-ditioni«. ki učinkovito hladijo njihove domove. Na vseh oknih in vratih so obvezne mreže, kajti vsiljivim komarjem se drugače ne da upreti. Preden smo to spoznale, so nas komarji že dodobra napikali. saj smo vsepovsod najprej želele temeljito prezračiti prostore m prepozno ugotovile, da smo tako najprijazneje povabile v goste nadležno druščino komarjev. Zaradi vročine smo se na pot proti Otawi odpravile že zgodaj zjutraj in prispele v glavno kanadsko mesto že pred poldne-vom. Ampak rana ura ni vedno zlata ura. saj smo do našega zavetišča CARLETON UNIVER-SITY prišle prezgodaj. Do tretje ure popoldan smo našle »shrambo« za našo prtljago s kolesi vred kar v učilnici univerze. Ampak v športno rekreativnem centru, v katerem smo si privoščile tudi specialno kopel z masažo. Tu se nam je dobra volja povrnila in takšne smo se v spremstvu člana Športnega društva v Otawi. Ivana Bračka, odpravile na jugoslovansko ambasado. Po dolgih dnevih smo bile poleg prijaznosti uslužbencev deležne prave turške kave. ki smo jo pile prvič na našem potovanju čez lužo. Kar nerade smo se poslovile od jugoslovanske hiše in ljudi. Popoldne smo si Ottavvo ogledale iz avtomobila, večer pa preživele kot gostje prijetnega »slovenskega« doma Ivanke Bremšak. ki je od samih skrbi za kolesarske popotnice iz njenega rojstnega kraja (Križa) pripravila toliko dobrot, da bi jih ne pospravile v nekaj dneh. Ivanka nam je slaščice, ki so dišale bolj od tistih iz Zmajčkovcga butika, dala tudi za popotnico. Ottavta je predstavnica mile in ljubke arhitekture; v to smo se prepričale drugo jutro, ko nas je v srčiko glavnega mesta Kanade popeljal g. Andre Fistonič. prijatelj našega »sponozorja« Kompasa v Kanadi. Popeljal nas je pred vladno palačo, ki smo si jo tokrat ogledale tudi od znotraj. Mešanica dveh kultur - angleške in francoske - daje kanadskemu glavnemu mestu edinstveno harmonijo. Skozi srce mesta teče Ri-deu Canal. ki v zimskem času zamrzne in se spremeni v najdaljše drsališče na svetu. Na 8 kilometrov dolgi ledeni ploskvi si nekateri celo privoščijo prihod na delo kar z drsalkami. Imele smo Dražgoše Mrzlo nedeljsko jutro. 7. januarja, ni bilo nič mikavno za načr-1 tovani pohod na Dragoše. Skoraj I 10 stopinj mraza pa kamniških planincev ni odvrnilo od želenega cilja. Že ob 6. uri zjutraj so se odpeljali iz Kamnika, mimo Kranja, skozi Bled do Soteske pred Bohinjsko Bistrico. Takoj so zagrizli v strmo goro pred seboj. Pot je bila lepa. suha. le nekoliko zmrzla. Po zmagan|u strmin so prej kot v dveh urah hoje prišli na Rovtarico Gozdarska koča jc bila letos prvič zaprta, tako. da so obiskovalci, kar precej jih je bilo. samo i/ Kamnika več kot 50. stalt pred zaprtimi vrati. Sonce je le nekoliko ogrelo ozračje in razvedrilo pohodnikc Kmalu so nadaljevali pot proti Dražgošam. vasici, ki je bila med vojno porušena in požgana. zaradi partizanskega upora in bojev, ki so znani Honorarno zaposlitev, perspektivno, visoko stimulirano za tujo firmo nudimo osebam na območju Kamnika, Mengša in Domžal Pisne ponudbe pošljite na naslov: AMC BIRO. Suha-dole 47/b, 61218 Komenda (Ana Mihelčič). Urša Drčar - spet zmagoualka Z brhkim stražarjem pred vladno palačo v Ottawi srečo, da so na dan našega obiska prvič opravljali ceremonijo menjave straže po angleškem vzorcu na travniku pred parlamentom. Vznemirljivo se je bilo dotakniti brhkega mladca iz vrste stražarjev, ki je ob naši zvedavosti ostal negiben kot kip. Zelo kratek je bil naš obisk Umetnostne galerije in samo za hipec smo ujele utrip pravega »bazarja«. saj nas je ura že priganjala na pot. proti 115 kilometrov oddaljenemu Hav»-keshurv jii. Zaradi popoldanske vožnje v vročini in sopari je bila pot dolga, a še pred nočjo smo bile v varnem zavetju HOLYDAY MOLELA. Na naši zadnji kolesarski etapi proti največji kanadski luki - Montrealu. smo se zopet spoprijele z vzpetinami, na katere smo zadnje dni že kar pozabile Že 50 kilometrov pred Montre-alom smo začutile dugačen utrip življenja, pa tudi disciplino šoferjev, ki je izdajala francoski temperament. Kar strah nas je postalo ob hitrostih na cestah, ki so spominjale na divjanje na naših cestah. Vse gostejši promet na številnih mestnih vpadnicah nas je spremljal skozi predmestje Montrcala. Po eni glavnih ulic (dolgi menda kar 50 kilometrov) - Sherbroke stfcet - smo prispele na cilj - 25. junija - pred univerzo CONCORD1A. Veselile smo se srečnega konca, saj razen štirih zračnic, ki so izdale duše, drugih nezgod ni bilo. V varnih rokah Jožeta Obersnela. predstavnika Slovcnijalesa in njegovih prijateljev Miša. Viktorja in Sabi. predstavnic JAT-a (njih je angažiral predstavnik Kompasa v Montrealu Dejan Ba-kočevič. ki nas je. »kanadčan-kc«. zapustil zaradi kratkotrajnega obiska domovine, prav on nam je organiziral potovanje po Kanadi od A do Ž), smo preživele dva lepa dneva v največji kanadski luki. Naužile smo se dra-žesti otoka Montrcala s hriba Mount Roval: ogromna luka ob reki St. Lawrence je kar zastrašujoča, pogled na olimpijski stadion veličasten in z njega tudi. lep je stari Montreal na katerega so silno ponosni domačini in novi del mesta z ogromnimi poslovnimi stolpnicami in trgovinami. Na hribu Mount Roval so nas zvedavo opazovale veverice, ki so se širši okolici, zlasti pa je znana »Bičkova skala«. Po razglasitvi športnih rezultatov (udeležencev je bilo manj kot v preteklosti) in uvodnih nagovorih ter kulturnem programu, so se udeleženci razhajali zadovolji STANE SIMŠIČ AVTOZAŠČITA ODPRTO od 19. do 19. ure Golob Stane Cankarjeva 21 61240 Kamnik Tel. 831-446 brez strahu odzvale našemu povabilu, da |ih pobožamo. V tem delu Montrala so najpremožnejše četrti, v katerih v glavnem živijo Židi. Zelo všeč nam jc bil stari Montreal in ozke uličice so bile polne pouličnih pevcev. V Montrealu smo obiskale tudi znamenitega slovenskega mesarja Toni-ja Godino, ki nas je pogostil kar v-svoji priznani trgovini. Nič ne lažemo. ko pravimo, da tako okusnega goloža še nismo jedle svoj živi dan. O njem pripoveduje tudi pesem: »Res lep jc Montreal. tam slovenski je mesar, tam beseda domača šc velja, ki nam vsem še vedno pride iz srca!« Lepa. domovinska misel! Z letalom JAT DC 10 smo 28. junija zapuščale Kanado. V letalu smo našle svoj mir v spanju. Bilo |c mešanica sanj in hrepene nja po domu. Sanjale smo tudi dobre ljudi, ki so našemu potovanju dali smisel in vsebino. Našemu pozdravu »dober dan. naši« so sc odzvali s prijaznim in toplim »dober dan. naše«. Kjerkoli smo bile. se je s spoštovanjem omenjalo ime Kamnik in »Svilanit«. od koder smo pozdrave prinašale, in nam jih tudi vračali. /.daj vam jih izročamo; morda boste tudi vi v njih začutili njihovo nostalgijo, ki jo čutijo po domovini. Hvala vsem. ki ste nas pospremili in sprejeli z dobrimi željami Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je bilo za učenec 7. in 8. razredov ter srednješolce 4. republiško tekmovanje iz logike. Organizirala ga jc zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije - komisija za logiko pri svetu za tehnično vzgojo mladine. Udeležilo se ga je 305 tekmovalcev iz vse Slovenije, najboljših s predhodnih tekmovani, v katerih se je pomerilo 3500 mladih talentov. Med dijaki prvih letnikov jc zmagala Kamničanka URŠA DRČAR iz Zikovc 1. Urša obiskuje 1. a SENŠRM Kamnik - naravoslovno matematična usmeritev. Prej je bila učenka OŠ Frana Albrehta v Kamniku in žc v 8. razredu je prvič tekmovala v logiki. Logičnih nalog se uči iz knjige Revmonda Smullvana - Alice v deželi ugank. Dekle ali tiger. Ali poznate naslov te knjige. Knjige si sposodi bodisi v šolski knjižnici, matični knjižnici ali pri sorodnikih. Za logiko sta jo navdušila tudi nadarjena bratranca, Sašo in Vojko Rebolj, oba dijaka nara-voslovno-matematične usmeritve SENŠRM Kamnik. Tudi onadva sta se na tem tekmovanju dobro uvrstila. Urša se je za logiko začela zanimati že v sedmem razredu, v osmem je že tekmovala. V prostem času Urša obiskuje 7. razred klavirja na glasbeni šoli v Kamniku pri prof. Martini Bohte. Žc v 6. razredu osnovne šole je nastopila na republiškem tekmovanju pianistov v Titovem Velenju in bila pohvaljena. V 8. razredu osnovne šole je na republiškem tekmovanju mladih glasbenikov s svojimi klavirskimi skladbami dosegla odlično uvrstitev in dobila 3. nagrado. V 7. razredu OŠ je tekmovala v matematiki na republiškem tekmovanju, v 8. razredu pa v angleščini in dosegla odlično 12. mesto. V 8. razredu se jc v ekipi pomeri- la v znanju iz SLO na republiškem tekmovanju in nato na zveznem v Mariboru, kjer jc njena ekipa dosegla solidno uvrstitev. Ukvarjala se je tudi s strel-stvom. pogreša pa košarko, ki jo je trenirala od 3. do 8. razreda osnovne šole. Cc ne bi obiskovala italijanščine, ki jc v istem času kot treningi odbojke, bi se tudi tej zvrsti športa zelo rada posvetila. Rada si dopisuje z vrstniki iz domovine in tujine, zbira razglednice tujih dežel in mest, obiskuje dramski krožek na SENŠRM. Če pa ji ostane šc kaj časa, zelo rada vzame v roke knjigo. Za naravoslovno šolo se je Obuestilo Obveščamo vas, da je Gasilsko društvo Kamnik prisluhnilo potrebam vseh organizacij in posameznikov v naši občini po gasilskem servisu. Zaradi večkrat izraženih želja in potreb, smo se odločili organizirati servisno dejavnost za polnjenje in servisiranje gasilnih naprav - predvsem ročnih gasilnih aparatov. Servis je pričel s svojo dejavnostjo dne 3. 1. 1990 v prostorih gasilskega doma v Kamniku. Livarska 1, po naslednjem urniku: torek - od 8. do 11. ure sreda - od 15. do 18. in četrtek - od 8. do 11. ure. Ta urnik smo pripravljeni kasneje tudi spremeniti in se tako prilagoditi potrebam gospodarstva, občanov in organizacij. Na željo strank nudimo tudi možnost prevzema kompletnih storitev - vodenje evidence o predpisanih rokih za preglede in servisiranje na terenu. Obljubljamo vam, da bodo naše usluge kvalitetne, opravljene v najkrajšem možnem času in cenovno konkurenčne. Naslov servisa: Gasilsko društvo Kamnik Livarska 1 61240 Kamnik servisiranje gasilnih aparatov in naprav za gašenje in reševanje SERVIS VSEH VRST VODOVODNIH PIP ALI MANJŠIH OKVAR (tudi na domu). Rajko Mlinar, Podjelše 6, Kamnik Obuestilo o odpiralnem času in dežurni službi u Lekarni Kamnik in Domžale._ Lekarna Kamnik obvešča, da je od 1. januarja 1990 prešla na nov odpiralni čas v Lekarni Kamnik in Lekarni Domžale. Obe lekarni sta ob delavnikih odprti od 7.30-19.30, ob sobotah od 7.30-14.00. Dežurna služba je izmenično vsake štiri mesece: Lekarna Domžale - sobota popoldne od 17.-20. ure - nedelja popoldne od 17.-20. ure Lekarna Kamnik - nedelja dopoldan od 9.-12. ure. Mali oglasi Frizerko zaposlim. »Edita«, Jap-Ijeva 4. Kamnik Starejšo hišo v centru Kamnika kupim. Naslov v uredništvu Kamniškega občana. Inštruktorji tirna AS poučujejo matematiko, liziko, kemijo in elektrotehniko. Tel. 8.M-597, 831-182._ Grželj Ivanka, Jakopičeva 21, Kamnik preklicujem neresnične, žaljive trditve zoper družino Ros, Jakopičeva 21. Kamnik in se jim opravičujem. Fomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko iščem. Naslov v uredništvu Kamniškega občana. Pošten fant, star 30 let, zaposlen v Kamniku, išče sobo v mestu ali okolici, lahko na kmetiji. Pomagal bi pri delu. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, (.ara/o na Kranjski ali v okolici kupim ali najamem. Ponudbe pošljite na uredništvo Kamniškega občana. Milan Šuštar, Brezje 3, preklicujem žaljive besede izrečene zoper Ivana Kuharja, Brezje 7 in sc mu opravičujem. 'Mi Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič. Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak. Ivo Pire, Bojan Traven. Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna ureanica. Tehnični urednik Janez Herle. Strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg. 9, telefon 831-311 - žiro račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani zlahka odločila, ker so ji predmeti te usmeritve zelo všeč. Fizika, kemija, matematika in biologija so ji pri srcu žc od sedmega razreda osnovne šole. Sprva je razmili jala, da bi se odločila za študij glasbe, kasneje jc spoznala, da sc z glasbo lahko ukvarja ob študiju; če bi sc odločila samo za glasbo, bi bila za marsikaj zanimivega prikrajšana njena visoka intelingenca. Urša Drčar je res nadarjeno, pridno in prizadevno dekle. Kamničani smo nanjo lahko ponosni in prav jc da ji je bila pred kratkim podeljena občinska štipendija za nadarjene učenec. VERA MEJ A t