237
Dopisi.
Iz Maribora. —r—  Ponovite,   ljube  ^Novice"; prijazno   povabilo   naše   čitavnice   Slovencem,   posebno našim rojakom okoli   Maribora.    Letošnja  »beseda"   se ve da ne more biti tako veličanstvena,   kakor   lanska, ker tudi nima krasnega pomena lanske slovesnosti.    Ne bode se namreč letos praznovala tisocletnica krščanstva pri Slovencih, kakor lani. Vendar pa tudi letos menimo na oder stopiti   in   veči množini,   ne samo našim družbenikom, poročiti nekoliko slovanskega, posebno pa slovenskega dušnega blaga.    Podpirali nas   bodo   pevci iz Bistrice, Frauheima, Jarenine in sv. Lenarta, tako, da bo zborova moč izdatna. Samospeve so prevzeli: gospo-dičina Kletnerjeva iz Gradca, tamošnjim Slovanom znana po  milem petji  v tamošnji   lanski tisočletnici sv. Cirila in Metoda,   razun   nje   pa tudi drugi miloglasni in domoljubni pevci in pevkinje iz Maribora in Bistrice. Tako si upamo,   da ne bode nobenemu žal, ki se bo 31. julija v   Maribor   potrudil.   —   Kar se   tiče vstopnine, smo že slišali od nekterih oponašanje ,   da   to ni gostoljubno ,   ali   saj   da je vstopnina prevelika.    Vendar je treba premisliti, da smo za predlansko  besedo potrosili več ko 200 gold.,   za lansko   pa več ko 900 gold.    Te denarje so bili dali samo nekteri domorodci, da bi na-pravili svojim rojakom žlahtnejšo zabavo.    Pravično pa je, da vsaki nekaj  pripomore,   ki se vdeleži.    Tako se da več in večkrat   kaj storiti,  pa zakaj ne   bi tudi pri taki priliki nekaj ostalo za naše mlade domače zavode? Zato posebno Slovence blizo Maribora še enok vabimo, naj si pridejo   po   vstopne   liste v našo čitavnico.    Volitev stalnega odbora dne 3. dne t. m. je sledeči vspeh Imela: Prvosednik, tajnik in denarničar so prejšnji ostali,
odborniki pa so po alfabdtičnem redu: gg. Jedlička, inženir, Majciger, gimnazijski učitelj, dr. Prelog, zdravnik, in dr. Vogrin, kanonik tukaj.
Iz Celja. —*— Rekli bi skoraj, daje čitavnica naša, kar javne veselice zadeva, enmalo mlačna, pa prizanašamo ji radi, ker pa skrbi, da so saj tiste, ktere časih napravi, polne pravega čistega veselja. Taka je bila tudi zadnja „beseda" 10. t. m. Iz programa povzamemo le, kar je bilo bolj novega in med drugim bolj zanimivega. Med pesmami: „Kje dom je moj", češka, prevodil A. Pirnat , ,,Slavčeku" SI. J. Podgor-janskega, Čveterospev Tribnikov in pa „Staročeska." Tudi že slavnoznani „Se nt jurski pevci" s svojim milim petjem in An t. Grabič s svojimi šaljivimi so jako pripomogli k ovi večerni veselici. Posebno se zahvaljujemo pevovodju g. G. Tribniku, ki je na gla-soviru in violončelu, g. Salmhoferju, teharskemu učitelju, kteri je na gosle igral, in pa gospodičini Emi S-, ki je na glasoviru tako izvrstno svirala, da si je sedaj pri tej besedi, kakor že tudi pri poprejšnjih, občno gromovito hvalo pridobila. Do vrha pa je pri-kipelo veselje, ko smo ob 11. uri iz Laških toplic ta le telegram v francozkem jeziku prejeli: „Pozdrav Hrvatov , ki se zabavljajo v Laških toplicah. Živili Slovenci in njihove gospe." Ploska in živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja. In tako je veselica pri sladkem petji in malem plesu trajalo precej čez polnoč. Da bi le skoraj spet kake ,,besede" v čitavnici celjski doživeli! Pa saj ne dvomimo nad tem, ker smo še celo in sicer radostni slišali, da ravnateljstvo namerava, k drugim že pri nas navadnim veselicam še vprihodnje male glediščine igre pridružiti. Bog daj srečo! To bo novo netilo iskrenega in živahnega kretanja čitavnice naše. — Ko že ravno o besedi in pesmih govorim, naj še dostavim popravek neke pomote v dopisu iz Celja v predzadnjem listu „Novic": Naš pevovodja gosp. G. Tribnik ni pesem zložil, ampak le nekaj narodnih in drugih je zbral in tistim, ki še Četverospevov nimajo, jih je napravil, nektere pa, kakor „Slavčeku" in druge, sam na četveroglase postavil. 1. zvezek pride konec t. m. na svitlo, njegova ,,Slovenska maša" pa še le mesca avgusta ali septembra. — Se nekaj novega. Mestna srenja je včeraj 16. t. m. bivši minoritski samostan ali tako zvano Bočinekovo hišo po dražbi za 46.000 for. za mesto kupila.
Iz Ipave. Dne 15. avgusta t. 1. — v praznik vnebovzetja Marije Device — se bo „ipavska čitavnica" slovesno odprla. Programi se bodo o svojem času razposlali. Ako bi komu drago bilo, s petjem ali drugače k slovesnosti pripomoči, naj odboru blagovoljno naznani, kako in kaj, da se programu pridene.
Odbor. S Pivke 15. julija. — V Postojni smo šolsko leto že končali 13. julija; hiteli smo namreč s podukom in poskušnjo, da nam več časa ostaja za prenaredbo šolskega poslopja. Tedaj dobimo prostorne šolske sobe, ker za učenike ne bo več stanovališč pod šolsko streho , in se jim bo namesti tistih raji priklad v denarjih dajal. Polagoma napreduje naša šola; zdaj ima že svoj lasten lepo obravnan vrt za sadjorejo, v pospeh. pevskega poduka dobila je tudi lastno fisharmoniko* Namesti navadne razredbe ali klasifikacije šolskih učencev prejeli smo letos sporočilo letno v slovenskem jeziku*), v kterem za vvod stoji kratka zgodovina po-stonjske šole. Povedano je ondi, da se prvi spomin te šole nahaja  leta  1702,   kjer je   bil  orgljar   in   učitelj
*) Radostni smo prebirali tudi mi to „SporoČilo postonjske šole", ki je nekako napravljeno po programih gimnazijskih in tudi \r pisavi kaže lep napredek, da je r samoglasnik.   Dobro!
Vred.
0
Anton Kopriva; da leta 1808 se je po doneskih iz vsega notranjskega okroga sezidalo sedanje šolsko poslopje; da v dneh francozke posesti leta 1810 je bil ondi ustanovljen gimnazi ali kolegi z dvema razredoma, ki bi se bila kmali imela pomnožiti na štiri; da leta 1820 pa se je po višjem dovoljenji začela glavna ljudska šola s štirimi razredi, kakor ostaja še sedaj. H koncu je izrečena želja, da bi bilo kdaj mogoče, v Postojni ustanoviti kako srednjo šolo, namreč realko ali še bolje realni gimnazi. — Takošen realni gimnazi najbolj zadostuje potrebam mladine, ki se želi kaj več izobraziti ; daje namreč podlago za bolj izobraženega kmetovavca in obrtnika, pa tudi za visi bolj učeni stan. Ko deček dovrši navadno ljudsko šolo, se lahko še ne razloči, za kakošen stan je bolj pripraven in namenjen; sama realka pa ga precej odpelja duhovstvu, pravoslovju ali zdravilstvu, sam gimnazi nasprot ga odvzame kmetijstvu, obrtnii ali trgovstvu. Vendar ko je mladenček se nektere leta že uril v realnem gimnazii, potem se bolj razumno zave svojega poklica; in naj se potem obrne na ta ali ta stan, koristilo mu bode to, kar se je doslej navadil. Bi mar za gorensko stran v Kranj i ne donašal več prida realni gimnazi z ozirom na rečne predmete kmetovavčeve, obrtnikove in trgovčeve in na novejše jezike, namesti na golo latinščino ali pre-silno nagnano staro grščino s svojimi pretankimi razločki partikel ali akcentov?*) Na Dunaji so preteklo leto napravili dva realna gimnazija, enaka sta v dunajskem Novomemestu in v Badnu na Avstrijskem; tudi za Varaždin na Hrvaškem in za Kotor na Dalmaškem je glas, da bi se ondi napravil realni gimnazi namesti navadnega ali gole realke.
V Postojni se tudi v druzih rečeh kaže napredek, dasiravno časi niso več tako bogati, kakor nekdaj. Zemljišča, ki jih je lansko leto soseska kupila, se umno zboljšujejo in lepšajo ; pri vhodu v prijazni trg se poleg ceste vidi prijeten drevored, in za njim zeleni in cveteči vrtiČi; po strmem in v zadnje že zlo golem Soviču, ki vrhi nosi ostanke starega grada, se lipe, orehi, kršelike in češnje bolj košato razraščajo, in v zatišji je zasajeno smrečje. V prečudni podzemeljski jami so ozki prehodi razširjeni, in pred vhodom je prostor bolj raztegnjen; pred vhodom se bo zdaj zidala še nekolika hiša, da se bo ondi nektera priprava za jamo hranjevala, in da bodo obiskovavci sloveče jame lahko pod streho nekoliko čakali ali se hladili, preden gredo v podzemeljske prehajališča. Tudi boljša, bolj široka in položna cesta od trga proti jami nima zaostajati. Da se je domača godbina družba izvrstno prestva-rila, da se je pevsko društvo ustanovilo, je poslednjic povedal dopisnik iz Planine; pa tudi strelsko društvo se je oživilo, in šteje mnogo udov iz trga in okolice. — Sadjoreja se v okolici po Pivki bolj in bolj čisla, v slavinski fari jo posebno budijo vsakoletne darila iz g. Kalistrovega ustanovila. Pa tudi na ohrambo lesov in gozdov so ljudje začeli svoje oči bolj obračati ; zgled Primorcev bo Pivčane in Kraševce bolj priganjal se truditi, zakaj krog Sežane in Bazovice in Lipice je že na tisuče in tisuče drevja v novo nasajenega. Ko bi po reški dolini, okoli Vrem, Košane in Trnovega le še z vinorejo kaj drugače ravnati začeli. Pa trta in grozd na trti se še nekako čisla; kadar se je pa potrgalo, se grozdje mnogokrat tlači v tisti kadi, kjer je bila pozimi kislina, in mošt se hranuje v takem sodu, ki se je navzel slabega duha in plesnobe. Zatoraj vrem-ščina — tako se imenuje domače vino v reški dolini — nima posebne cene in veljave za kupčijo, čeravno daje
*) Resnica od  konca  do kraja!    Res  treba  nam realnih gimnazij.                                                                                Vred.
prav pitno kapljo, kadar je prav vravnana. Da bi bilo kmali bolje!
Iz Razdrtega.    (Zahvalnica gosp. Petru Kozler-ju7
častnemu sosesčanu našemu). Prečastiti gospod! s prijaznim dopisom Svojim od 5. dne t. m. iz Dunaja ste soseski naši darovali tri iztiske krasnega „zemljovida" Svojega in ob enem naznanili nam, da po Vaši dobro-voljnosti je ona za večne čase družbenica Matice slovenske. Prisrčna hvala Vam za vse te lepe spominke! Ob enem pa, blagi gospod! sprejmite zagotovilo, da občina naša po celi vrednosti ve ceniti darove Vaše , ki so posvečeni omiki naši in omiki naših otrok in vsem prihodnjim unukom našim. Ker pa omika narodova je najkrepkejše podzidje, na ktero se opira ravno tako blagor duševni kakor blagostanje posvetno, bodo še unuki naši nam hvaležni, da smo Vas volili med svoje domačine. In kakor mi dandanes priznavamo hvaležna Vaše djansko domoljubje, tako ga bodo priznavali vsi zanamci naši. Bog Vas ohrani nam in vsej domovini še mnogo mnogo let!
Odbor župan i j e razdrške 13. julija 1864.
Iz Ložke doline na Notranjskem 18. julija. Pretekli petek zjutraj je v vasi „Vrh jezera" imenovani v lesenem dimniku ogenj se unei in v slamnato streho šinil. V dveh urah je pogorelo 19 hiš in ravno toliko drugih poslopij , to je, skednov, hlevov in kozolcev. Ostalo je s cerkvijo le 5 hiš, ktere so bile malo oddaljene od vasi. Le malo so oteli, ker domači ljudje so bili na polji, po senožetih in drugod na delu raztreseni, drugi pa so še le na pomoč prihiteli, ko je že skorej vse bilo pogorelo. Med 19 pogorelci sta samo dva gospodarja zavarovana. Toliko revščine potrebuje velike pomoči; okrajna gosposka in naš gospod fajmošter sta brž začela nabirati milošnje ali v lesu, živežu, obleki, denarji itd. Pa brez unanje pomoči bo le malo poma-gano pogorelcem, ki so na beraški palici. Bog daj, da se jih usmilijo še drugod dobrotniki! *)
Iz Ljubljane. Pretekla sabota je Ljubljani bila dan velicega veselja, čigar slovesnost so že v petek naznanjale zastave, ki so vihrale s stolpa mestne hiše: prisegal je novoizvoljeni župan g. dr. Etbin C os ta. Do 11. ure dopoldne se v primerno ozaljšani in s podobo Njih Veličanstva presv. cesarja Franc-Jo-žefa okinčani dvorani snide mestni odbor in magistrat s toliko množico druzih stanovnikov različnih stanov iz mesta in predmestij , da je bila čez in čez polna. Ko odbije enajsta ura, stopi, spodobno sprejet, Njih eksc. cesarski namestnik gospod baron Schloissnigg z gosp. grofom A. Auerspergom v dvorano. Gospod župan se vstopi pred njega. — Vse je tiho, in cesarski gosp. namestnik začne ogovor svoj, rekoč, da 30. junija so blagovolili Njih Veličanstvo potrditi izvoljenega župana. Obširno polje je zdaj odprto delavnosti Vaši, gospod doktor! Rajnki župan Ambrož je mnogo dovršil, kar bo treba vzdržati, — mnogo je začel, kar bo treba dognati, — mnogo pa je še ledine, ki jo bo treba obdelati. Vsaki dan bote imeli opravil dovelj. Politika, znanstvo, obrtnijstvo so kolesa, ki se sučejo neprenehoma naprej in se dotikujejo na mnogo stran tudi mest-janskih zadev. V svesti sem si, da boste zadostili vsemu, kar Vam bo toliko lože , ker imate mnogo izvedenih, skušenih in domoljubnih mož — odbornikov — okoli sebe. Da pa bote tudi zvesto opravljali svojo službo, boste zdaj prisegli. — Gosp. grof A. Auersperg bere prisego po obliki, kakor je rajnki župan prisegal, in gospod župan poslednje besede ponavlja po besedah cesarskega
*) Ki bi jim gotovo raji pomagali, ako bi med 19 ne bila samo dva v bratovščini sv. Florijana, hišnim gospodarjem toliko potrebni!                                                                             Vred.
238
gospoda namestnika.   —   Ko  je  bila  prisega dovršena, poprime župan   besedo   in   v  nemškem  jeziku  najpred prosi cesarskega gosp. namestnika, da blagovoli ponižno zahvalo njegovo naznaniti Njih Veličanstvu za potrjenje volitve.    Potem obljubo ponavlja,   ki jo je izustil tisti dan ,   ko je   bil za župana  izvoljen po večini mestnega odbora,   da   kot ustavnemu mestnemu predstojniku mu bode državna in deželna vlada vseskozi vodilo, kterega se hoče nepremakljivo držati, zato se ne bode nič zgodilo samo po njegovi lastni volji, marveč vse le kakor bode   sklenila   skupščina   mestnega   odbora.    V  pomoč tedaj prosi mestne odbornike ,   mestjane in magistratne uradnike. — Končavši nemški govor začne govoriti slovenski tako-le:   ,,Stoječi pri  začetku četrtega leta nove ustavne dobe se moramo ozreti na to, kar se je godilo v preteklih   treh   letih:   v čem   smo   napredovali   in   v eem smo zaostali.    Lahko se vidi, in ne da se nikakor tajiti,   da  smo  mnogo korakov storili naprej.    Autono-mija , srenjski samostojnost, se je okrepčala in utrdila, — utrdila posebno pod krilom preslavnega, občespošto-vanega gospoda c. k. deželnega poglavarja, ki ne sega v meje   srenjske   samostojnosti odločene.    Na poti le-te samostojnosti se je mnogo koristnega naredilo.   Mnogo-zaželjeno višo realko — danes jo imamo;  nova naprava za uboge še   marsikaj druzega   za   družbeno,   socijalno življenje koristnega se je ali dovršilo ali saj začelo, in mi bomo to izpeljali. Ne bom pa našteval danes, kolike nas še čakajo dela, da se lotimo tega, kar je zaostalo. Milejši mi  je   spomin   napredka.    Posebno pa   v enem smo   krepko   napredovali:   v narodnem življenju,   v narodni omiki. Ako primerimo čas, ko je rajnk župan, moj prednik g. Ambrož ,   ravno na tem mestu prisegal, kaže se nam velik razloček v prav kratkem času.   Narodne društva širijo ljubezen   do narodnega jezika,   do naše očetnjave, med vsemi Slovenci, in narodno slovstvo krepko živi in lepo   napreduje,   ter   nareja  pot resničnemu ustavnemu življenju.    Ustavno življenje more biti le   na   podlagi javnosti,   javnost   pa   zahteva   narodno omiko, narodno življenje,   narodnega duha.    Srčno veselje more tedaj presuniti vsacega domoljuba,   vsacega ustavnega človeka,   ako vidi,   kako se širi domače življenje in rodoljubje.    V takem   občutku   pa   se moramo hvaležni   spominjati   Tistega,    ki   je   nam   prvi   pot k  temu pripravil,   — Tistega,   ki  je   po svoji lastni volji ustavo nam   daroval, — Tistega,   ki  je   brž   v začetku nove   ustavne   dobe   nam   enakopravnost zagotovil. Vam vsem tedaj, častiti meščani in prečastiti udje mestnega zbora, gotovo po volji rečem: Bog živi, Bog ohrani presvitlega cesarja in gospoda Franc Jožefa Prvega. Slava! Slava!" — In navdušeni slava-klici so doneli po   dvorani  trikrat   se ponavljajoči.     S tem   pa je bila  končana   slovesna   prisega.   —   Kakor je  cesarski namestnik lepo in priljudno govoril,   tako krepko   in v polni zavesti svoje   resnične volje ,   vso svojo delavnost žrtovati blagru mestnemu, je  odgovoril  župan.    Po govoru  je Njih ekscelencii   predstavil odbornike.    Po odhodu cesarskega gospoda namestnika je prvi magistratni svetovavec   g. Guttman predstavil gosp. županu mestne uradnike, zdravnike in učitelje; po vsem tem pa ga pozdravlja deputacija iz Trnovske fare ter mu veselje razodeva,   da mestni   župan  je   izvoljenec   3. razreda,   v kterem je največ volivcev iz Krakovega in Trnovega.
Popoldan je bil po vseh mestnih vogalih nabit razglas v slovenskem in nemškem jeziku sledečega ob-sežka: „Slavni mestni odbor me je 8. junija t. 1. izvolil za župana glavnega mesta te dežele ter vsled najvišega potrjenja, narejenega 30. junija, danes stopam v to službo. Dobro mi je znana teža moje službe, vendar pa imam trdno voljo srečo meščanske občine, njenih meščanov in prebivalcev v tistih mejah, ki so meni po-
stavljene , kar se največ dd, ohraniti in pospeševati z vsemi svojimi močmi. Vspešnih nasledkov pa morem upati le tadaj, če me ne bode podpiral, kolikor je treba, samo slavni mestni odbor, ampak tudi vse ljudstvo. Obračam se toraj k vsem meščanom in prebivalcem tega mesta , ter prosim , da bi me podpirali z odkritosrčnostjo ter mi naravnost brez ovinkov pripovedovali svoje želje in pritožbe, in da bi natanko izpolnjevali mestnega odbora in magistratne gosposke na-redbe, ktere se bodo izvrževale, kakor ukazujejo postave   in  kakor hoče imeti pravo ustavno življenje."
Ob osmih zvečer se je že začelo živo gibanje po mestu. Zvedilo se je namreč, da po želji mnozih mestjanov, kteri so Cesarjev sklep, da je dr. Costa potrjen mestni župan, radostni sprejeli, se bode ob devetih pred stanovanjem županovim napravila pevska večernica. In res, čem bolj se bliža ura deveta, tem bolj se polni ,,Breg", kjer stanuje župan. Noč je bila krasna, ka-koršne še ne pomnimo letos ; luna je tako milo sijala v mirno hladno noč, da bilo je veselje. Ko po deveti uri od mestne hiše, po velikem in starem trgu z bak-ljado pride pevski zbor čitavnice s svojo zastavo in ,,Južni Sokol" tudi s svojo, ki obe ste se krasno lesketale o luninem svitu (filharmonični pevski zbor in pa ,,turnverein", Čeravno tudi prijazno povabljena, nista prišla, rekši, da se udeležita le, ako jih mestni odbor povabi, ki bi po takem moral svoj lastni akt slaviti, kar še nikdar nikoli ni bilo in ne more biti) se privali toliko naroda, da vse črno je bilo na bregu desnem in levem Ljubljanice in po vsej okolici, ki se zdaj raduje nad transparentom na uni strani Ljubljanice napravljenim , v kterem ste se svetile črki E. C. Ko se narodne družbi ustopite na svoje mesto, začne vojaška glasba c. k. topničarjev pod vodstvom g. Ambroža ve-černico z izvrstno godbo. Ko glasba potihne, pevski zbor začne „veliko pesem novemu županu posvečeno", ktero je po besedah Fr. Levstikovih zložil pevovodja g. Fabjan. Ker je bila ta pesem (cantate) glas, po kterem svojemu županu verno udana Ljubljana razodeva svoje čuti in je po takem bila ta kantata jedro svečanosti današnje, jo postavimo celo le-sem. Tako se glasi v besedah in napevu izvrstna pesem:
Ljubljana, mati naša, izvolila Tvoj um je, Tvoje mlade si moči, Da jim osodo svojo izročila, Svoj up i težo svojih bi skrbi.
Navdušena Ti zdaj roko podaja, Nje glas doneč pozdravlja Te vesel, Ker Te na sedež slavnih mož posaja, Da nje krmilo krepko bi prijel.
Razsodni žreb Ti glasno je oznanil, Ko je potihnil sil nasprotnih boj, Da venec Tebi le je narod hranil, Da v boji narod bil je za Teboj.
S Teboj je bil, ker si je trdno v svesti. Da nikdar ne omaja Te vihar, Da Ti na Tvojih dni strmotnej cesti Njegove sreče vedno bode mar.
Naj slava Tebi čista bi sijala, Ko sije denes vera naša v Te, I naj bi rodom poznim oznanjala, Modrost, pravičnost Tvojo in im6!
Ljubljana denes Ti roko podaja, Nje glas doneč pozdravlja Te vesel, Ker Te na sedež slavnih mož posaja, Da nje krmilo krepko bi prejel.
V tem, ko se pesem odpoje, na uni strani Ljubljanice bengalični ogenj razsvetljuje celo okolico, in zdaj „živio- in slava-klici" zagrmijo iz tisočernih ust novemu županu,  kteri se   z oknja   doli  zahvaluje  s kratko pa
239
krepko slovensko besedo, ktero množica pod oknom povrne s gromovitimi slavaklici.
Ko je pevski zbor odpel  še Ipavčevo „Domovino" in Jenkov „Naprej", je serenado sklenila vojaška godba in   pevski   zbor   in   „Sokol"   se   s   zastavama   svojima poslovita  od gospoda župana,   pa  se v lepo   vredjenih vrstah, kakor sta prišla,   napotita   pred stanovanje cesarskega  namestnika   gospoda barona   Schioissnigga   in ondi   zapoje   zbor Veitovo pesem.    Ko odpoje,   donijo tudi tukaj- prespoštovanemu gospodu   slava-klici,   ki se ponavljajo, ko pred hišo   deželnega  glavarja g. barona Codelli-a   odpoje   zbor  Vinterjevo „Slavsko domovino." In s tem je  bila   končana  lepa  slovesnost v najlepšem redu, kakor se je pričela.    Kakor je slavnoznani čitav-nični pevski zbor,   v kterem   so   danes bili zbrani  vsi izvrstni pevci,  poveličal narodno svečanost,   ki v kroniki mestni zapisana ostane   na   veke,   tako je   „Južni Sokol"   (bilo ga  je   blizo   100   glav)   se   vnovič   danes društvo skazal, ki se ne odlikuje samo po krasni svoji obleki, temuč je tudi   v tem   res občnega   spoštovanja vredno, da   vsigdar vse  dovršuje v najlepšem redu. — Gospod dr. Etbin Costa pa je danes očitno vidil,   s koliko   radostjo  je   bela   Ljubljana   sprejela   njega kot pravega domačega župana,  ki se ne bode lovil zdaj na levo  zdaj   na   desno,   ampak  vseskozi hodil   pravo ustavno pot, — in   s kolikim zaupanjem   se obrača do njega, ki že več let pozna bistro njegovo glavo, blago srce   in   železno   delavnost   njegovo.    Kdor kakor on s temi lastnosti nastopi županstvo, ni ga strah, da ne bi popolnoma izpolnil mesta svojega,   Če tudi mu ne bojo samo rožice rastle po potih, ktere bo hodil, ampak mu tudi s trnjem bodo zarašene mnogokrat. Zato „na zdravje!" „na prav trdno zdravje!"  — Ne moremo pa si kaj, da ne bi pri tej priliki rekli še ene.    Ze   več let   se kaže živa potreba mestne glasbe (muzike),   ker   slovesni taki in enaki obhodi  brez glasbe ne morejo biti.    Ce celo   Novomeščani   imajo   dobro   vredjeno   muziko, kako da   bi je glavno mesto   ne moglo imeti?    Drugo pa,   kar smo že ob Ambroževi  slovesnosti leta 1862  v „Novicah" grajali, jev to,  naj bi se nikoli več ne rabile smolnate baklje.   Ze to, da tisti mestjani, ki so svetili pevcem, da so vidili peti, so prejeli voščene baklje, je nevoljo obudilo pri ostalih ,   ki  so  prejeli smolnate; vzeli so jih sicer  v mestni hiši,   al   medpotoma   so jih oddajali fantalinom ,   ker v tesnih ulicah in med veliko trumo ljudi dobro oblečenemu človeku ni   mogoče iti s tako bakljo brez nevarnosti poškodovanja, če tudi bi že rad požiral dušivni dim.   Naj se tedaj za vselej odstranijo smolnate baklje,   ktere so slovesnostim tudi o tem na kvar, da ljudje, kteri v jajcu dlake iščejo,  brusijo hudobne svoje  jezike,   brez pomislika,   kako  pridejo baklje v roke ljudem, ki bi jih raji vidili na Grintovcu.
—   Novoizvoljeni dekan stolne naše cerkve, preč. gosp. dr. Janez Z 1 a t o u s t P o g a č a r, bil je preteklo nedeljo po veliki maši slovesno vmesten s pravico rabiti škofovske znamenja, to je, mitro (in-fulo), pastirsko palico in prstan , ktero so sv. Oče mi-lostljivo dovolili vsacemu prihodnjemu stolnemu dekanu ljubljanskemu.
—   V god c. kr. gimnazijskega ravnatelja gospoda dr. M i t e i s - a so mu dijaki napravili večernico , pri kteri so peli 3 pesmi slovenske. — „Triest." dopisniku, ki se huduje nad to „Taktlosigkeit" , da se nemškemu ravnatelju poje slovenski, odgovarja že Preširn v svojem
;,Urglarjl'  :              Pusti peti moj'ga slavca,
Kakor sem mu gerlo stvaril!
—   Komisija za osušenje močirja (morasta) naznanja,   da pride   prihodnji torek dopoldne ogledavat
močirje (mah) okolice ljubljanske na levem bregu Ljubljanice, popoldne pa vrhniško, — v četrtek močirje okolice ljubljanske na desnem bregu , — vpetekpa mestne dele. Cilj in konec tega ogleda je odločiti tiste kraje, kteri naj bi se letos požigali. Naj se tedaj vsak posestnik že pred oglasi pri tej komisii ali pri svojem županu, ali pa naj napovedane dneve stopi pred komisijo.
—  Iz Kranjskega so pretekli teden v Ljubljani nabrali 44 prostovoljcev za armado mehikansko.
— Od več strani nam dohaja vprašanje: Bo li „zlati vek" tudi letos izhajal? Kar smo o tem zvedili, v kratkem povemo: Pisavcem je treba bravcev; lanskega „zlatega veka" je še kacih 4 — 500 iztisov* Sezite po njem,  kteri ga še nimate.
—  Slavna družba sv. Mohora poslala nama je „ži-valstva" in »rastlinstva" po 10 iztisov vsacemu , da ga po svoji previdnosti razdeliva vsaki svojim dijakom , v čegar imenu se ji srčno očitno zahvaljujeva. A. Lesar in J. Marn.
240