Poštnina pavšalirana. 17. ' V Ljubljani, dne 17. februarja 1921. Letnik III. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADItfl UST deželne vlade za Slovenijo» Vsebina; Iz „Službenih Notic kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Začasni zakon o izpremembah in dopolnitvah začasnega zakona glede takse na vstopnice za zabave. — Odločba, s katero se okrajnim zdravnikom, kadar potujejo zaradi cepljenja in revakcinacije, dovoljuje dnevnica in potnina ter se jim zvišuje nagrada za vsakega otroka, ki so mu bile uspešno cepljene koze. Pravilnik o postavljanju tolmačev pri upravi za zaščito industrijske svojine. Naredba ministra za agrarno reformo o dovoljevanju, izplačevanju in uporabljanju subvencij (pripomoči) ekonomskim združbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in interesentov agrarne reforme. Naredba ministra pravde o s duiški pripravljalni službi za okrožje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Odločba o pobiranju monopolne takse na uvožene predmete, izdelane iz sladkorja ali s sladkorjem. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo : Izpremembe v osebju. Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v načelništvu okrajnega zastopa v Šmarju pri Jelšah. Razglas glede sprejema vojnih invalidov v tečaj za gozdne čuvaje v Kostanjevici. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro: Razglas, s katerim se občina Je ersko priklaplja Kranjskemu zdravstvenemu okrožju. Razpis mesta upravnega praktikanta pri upraviteljstvu splošne bolnice v Mariboru. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 29 z dne 9. februarja 1921.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 11. decembra 1920., s katero se Matko J. Kosi, do sedaj honorarni uradnik pri oddelku za zaščito dece in mladine poverjeništva za socialno skrbstvo v Ljubljani, imenuje za tajnika v V. razredu pri istem oddelku. Razpis ministra za pravosodje z dne 30. januarja 1921.: Imenujejo se: Milan Paternoster, računski svetnik v Vlil. činovnem razredu pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani, za višjega računskega svetnika v VII. činovnem razredu; Vladimir Dekleva, računski revident v IX. činovnem razredu istotam, za računskega svetnika v VIII. činovnem razredu — oba na dosedanjih službenih mestih; Vladimir Abram, pisarniški ravnatelj v VIII. činovnem razredu pri višjem deželnem sodišču v. Ljubljani, za višjega pisarniškega ravnatelja v Vil. činovnem razredu istotam; Josip Kraševec, višji pisarniški predstojnik v IX. činovnem razredu z naslovom in značajem pisarniškega ravnatelja v Mariboru, za pisarniškega ravnatelja v VIII. činovnem razredu istotam; Jakob Podlesnik, pisarniški predstojnik v X. činovnem razredu v Mariboru, za višjega pisarniškega predstojnika v IX. činovnem razredu istotam. Ivan Bizjak, pisarniški ravnatelj ad personam pri deželnem sodišču v Ljubljani, je uvrščen na sistemizirano mesto pisarniškega ravnatelja v VIII. činovnem razredu istotam. Nadalje se imenujejo: Anton Ho lm j ec, jetnišč-nični upravitelj v IX. činovnem razredu v Mariboru, za jetniščničnega ravnatelja v VIII. činovnem razredu istotam; Alojzij Čuček, pisarniški oficial v X. činovnem razredu v Mariboru, za jetniščničnega preglednika v istem razredu istotam; Viljem Franke, preglednik v X. činovnem razredu, prej pri kaznilnici v Gradiški, sedaj dodeljen računskemu oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani, za kaznilnič-nega preglednika v X. činovnem razredu pri mariborski moški kaznilnici. — Uvrščeni so na sistemizirana mesta pri moški kaznilnici v Mariboru: Rudolf S er tič, kaznilnični ravnatelj v VIII. činovnem razredu, Anton S t r a k a, kaznilnični upravitelj v IX. činovnem razredu, in Andrej Jakac, kaznilnični preglednik v X. činovnem razredu, pri jetnišč-nici v Ljubljani pa Valentin Gogo la, jetniščnični upravitelj v IX. činovnem razredu. Z razpisom ministra za pravosodje z dne 30. januarja 1921. se avskultant Milan Tominec imenuje za sodnika v IX. činovnem razredu brez določenega službenega mesta za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. Objava generalne .direkcije posredujih davkov, da je bil Fran Eržen, višji komisar finančne straže L razreda v Trstu, imenovan za višjega komisarja finančne straže I. razreda pri finančni direkciji v Ljubljani. Objava ministrstva za notranje zadeve, da je peštanski list „Budapest! Hirlap“ v naši kraljevini prepovedan, ker piše zoper interese naše države. Zapisnik o 93. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 28. maja 1920. Popravek: Imenovanje Branislava I. Vučetiča (glej Uradni list 6 iz leta 1921.) se razglaša za neveljavno. Številka 30 z dne 10. febmarja 1921.: Zapisnik o 94. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 29. maja 1920. Številka 31 z dne 11. februarja 1921.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 5. februarja 1921., s katero se sprejemlje ostavka, ki jo je podal minister za pravosodje in minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov, Marko N. T r i f k ovi č, ter se ta minister stavlja na razpolago. Obenem se imenujeta: Marko N. Trifkovič, minister na razpolagi in narodni poslanec, za ministra priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov; Marko Djuričič, narodni poslanec, za ministra za pravosodje. Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 11. decembra 1920., s katero se sprejemlje ostavka, ki jo je dr. Vladimir Ravnihar, poverjenik za socialno skrbstvo v Ljubljani, podal na dosedanji poverjeniški stališ. Zapisnik o 95. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 4. junija 1920. Številka 32 z dne 12. februarja 1921.; Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 12. decembra 1920., s katero se Peter Mi loj kovic, računski pregledovalec glavne kontrole, imenuje za pomočnika delegatu finančnega ministra v Ljubljani. Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 13. decembra 1920., s katero se Todor Djordjevič, abs. dijak trgovske akademije, imenuje za carinika IV. razreda pri glavni carinarnici I. vrste v Mariboru. Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 12. decembra 1920., s katero se dr. Karel Savnik, delegat finančnega ministra v Ljubljani, imenuje za delegata finančnega ministra v IV. činovnem razredu. Številka 33 z dne 14. februarja 1921.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 14. decembra 1920., s katero se Ivan Pogorelec, dvomi svetnik V službi pri kr. generalnem konzulatu na Dunaju, postavlja v stanje pokoja. Objava generalne direkcije posrednjih davkov, da je „Jugoslovenska Matica“ za vse svoje vloge in spise, ki jih pošilja državnim oblastvom, oproščena plačevanja taks po zakonu o taksah, razen takse v civilnih pravdah. Z ukazom Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika z dne 27. januarja 1921. so bili odlikovani: z redom sv. Save III. vrste Matej Hubad, ravnatelj Glasbene Matice v Ljubljani; z redom sv. Save IV. vrste Anton Lajovic, skladatelj v Ljubljani; z redom sv. Save V. vrste Stanko Premrl, skladatelj v Ljubljani, in Friderik Rukavina, ravnatelj opere v Ljubljani. 47. V imenu Njegovega Veličanstva 3PetI., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Mi Ä le lasset n dl «sr*, prestolonaslednik, na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo Začasni zakon o izpremembah in dopolnitvah začasnega zakona z dne 26. oktobra 1920 * V II. delu „A“, točki 2. pod c), se drugi odstavek pod 2. izpreminja ter se glasi: „Za bioskope, cafe-chantante, kabarete, zabave, cirkuse, akrobatske, atletske, čarodejske, spiritistične predstave, panoptike, menažerije, razne druge razstave, panorame, fotoplastike, dirke in sploh za vse vstopnice in prireditve, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave in razvedrila, se plačuje kot taksa 20% (dvajset odstotkov) od vrednosti vstopnice.“ Te izpremembe veljajo izza dne 1. februarja 1921. Našemu ministru za finance naročamo, naj razglasi ta zakon, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 29.januarja 1921. Aleksander s. r. Namestnik ministra za finance, minister za notranje zadeve: M. Drašković s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve: Nik. P. Pašić s. r. Minister za pravosodje in minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: M. N. Trifkovič s. r. Minister za notranje zadeve in namestnik ministra, za gradbe: M. Drašković s. r. Namestnik ministra za finance, minister za notranje zadeve: M. Drašković s. r. Minister za promet: J. P. Jovanovič s.r. Minister za prosveto: Sv. Pribićević s.r. * Razglašen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 29, izdanih dne 9. februarja 1921. — Določila tega začasnega zakona glej v Uradnem listu pod št. 436 iz leta 1920. (člen 157., točka 2.). Minister za kmetijstvo in vode in namestnik ministra za verstvo: dr. V. Jankovič s. r. Minister za gozde in rudnike: dr. H. Krizman s. r. Minister za vojno in mornarnico: general B. Jovanovič s. r. Minister za pošto in brzojav in namestnik ministra za narodno zdravje: dr. S. Miletič s. r. Minister za socialno politiko in namestnik ministra za prehrano in obnovo dežel : dr. Jovanovič s. r. Minister za agrarno reformo: Nik. Uzunovič s. r. jejo po uredbi o službi epidemijskih zdravnikov z dne 29. decembra 1919. („Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 13 z dne 18. januarja 1920.*). V Beogradu, dne 29. oktobra 1920.; št. 27.288. Minister za narodno zdravje: Živ. M. Rafajlovič s. r. * * * Ministrski svet je odločil v seji dne 22. decembra 1920. na podstavi §§ 5., 16. in 27. ustroja osrednje državne uprave, da se gorenji predlog gospoda ministra za narodno zdravje povsem sprejme, ter je pooblastil ministra za finance in ministra za narodno zdravje, naj postopata po njem, z dostavkom, da velja ta odločba za vse ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Minister za trgovino in industrijo: dr. V. Kukovec s. r. Predsednik ministrskega sveta: Mil. R. Vesnič s. r. Minister za notranje zadeve: M. Draškovič s. r. Naredbe osrednje vlade. 48. Odločba, s katero se okrajnim zdravnikom, kadar potujejo zaradi cepljenja in revakciaacijo, dovoljuje dnevnica in poiniaa ter se jim zvišuje nagrada za vsakega otroka, ki so mu bile uspešno cepljene koze * Po členu 20., točki 6. pod I. zakona o ureditvi sanitetne stroke gre zdravnikom, ki cepijo otrokom koze, po 0-40 dinarja za vsakega otroka, ki so mu bile prvič uspešno cepljene koze. Po členu 21., točki 7., istega zakona mora zdravnik, ki je cepil koze, čez osem dni preiskati dotične otroke, da vidi, ali so se koze prijele. Ako se vzame povprečno, da cepi zdravnik v eni občini 40 do 60 otrokom koze, dobi za cepljenje in za dve poti v občino vsega skupaj nagrade 16 do 24 dinarjev. Če je ta občina, povprečno računjeno, 5 do 10 kilometrov daleč od njegovega stalnega bivališča, pa znašajo njegovi minimalni izdatki: za voz (ali konja) za pol dne najmanj 40 do 60 dinarjev; drugi izdatki (za konja, hrano, zanj) minimum 5 do 10 dinarjev. Stroški zdravnikovi so torej za ta posel dvakrat, pa tudi trikrat večji od nagrade, ki jo dobiva. Okrajnih zdravnikov plače, ki se pričenjajo z 2250 dinarji na leto in dosezajo največ 5000 dinarjev, ne morejo biti razlog, da ima zdravnik za to cepljenje dvakrat in trikrat večji izdatek od nagrade, ki jo prejema za to delo; istotako ne more mesečna doklada 40 dinarjev za potovanja, ki jo dobivajo zdravniki, pokrivati teh izrednih izdatkov, ker mora zdravnik na mesec in zlasti kadar cepi koze, po desetkrat, pa tudi po dvajsetkrat potovati po okraju. Z odločbo komiteta ministrov D R br. 133.599 iz leta 1919., D R br. 1816/1920. in D R br. 53.778 iz leta 1919. je odrejeno, da se uradnikom, ko potujejo v službenih poslih, izplačuje dnevnica po 30 dinarjev (višjim), 20 dinarjev (nižjim) in 10 dinarjev (neukaznim). Razen tega pripada ukaznim kilometrina 2 dinarjev, neukaznim pa 1-40 dinarja. Te odločbe noben pregledovalec računov ne uporablja na zdravnike. V prilog boju zoper nalezljive bolezni in da bi ministrstvo za narodno zdravje moglo pridobit, zdravnike, ki bi prevzeli okrajno službo, mi je čast predlagati, da se zdravnikom, kadar potujejo zaradi cepljenja in revakcinacije, izplačuj dnevnica in pot-nina skladno z uredbo D R br. 96.000 z dne 30. septembra 1920., po kateri je ostalo razmerje med dinarjem in krono v Srbiji in črni gori in drugih pokrajinah isto. Naposled je treba tudi nagrado samo za vsakega otroka, ki so mu bile uspešno cepljene koze, povišati na dinar. Vsi drugi zdravniški posli, ki niso epidemijskega značaja, naj se plačujejo po omenjeni uredbi. Zdravniški posli epidemijskega značaja pa naj se plaču- * Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 19, izdanih dne 28. ja-auarja 1921. Za ministra za promet: J. P. Jovanovič s. r. Minister za pravosodje: M. N. Trifkovič s. r. Minister za verstvo: Pavle Marinkovič s. r. Minister za finance: Kosta Stojanovič s. r. Minister za zunanje zadeve: Mil. R. Vesnič s. r. Minister za gradbe: J. P. Jovanovič s. r. Minister za prosveto: Sv. Pribičevič s. r. Minister za kmetijstvo in vode: dr. V. Jankovič s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r. Za ministra za agrarno reformo: Sv. Pribičevič s. r. Minister za vojno in mornarnico: general Branko Jovanovič s. r. Za ministra za pošto in brzojav: dr. M. Ninčič s. r. Za ministra za gozde in rudnike: dr. V. Jankovič s. r. Minister za narodno zdravje: Živ. Rafajlovič s. r. Minister za socialno politiko: dr. V. Kukovec s. r. Minister za prehrano in obnovo dežel: R. Jojič s. r. Minister za konstituanto: dr. L. Markovič s. r. 49. Pravilnik o postavljanju tolmačev pri upravi za zaščito industrijske svojine.** Člen 1. Kdor želi postati tolmač pri upravi za zaščito industrijske svojine, mora pri upravi vložiti prošnjo ter v njej označiti, za katere jezike želi biti postavljen za tolmača. Člen 2. Za tolmače se smejo postavljati naši državljani, ki polnoveljavno razpolagajo s svojo imovino ter stanujejo v naši državi in niso obsojeni niti niso v preiskavi zaradi zločina, onečaščujočih prestopkov in sploh zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja. Poleg teh pogojev morajo biti tolmači popolnoma vešči jezikom, za katere žele biti postavljeni za tolmače, ter morajo predložiti dokaz o tem. * Uradni list pod št. 69 iz leta 1920. ** Razglašen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 28, izdanih dne e. februarja 1921. Člen 3. Predsednik uprave sme odrediti izpit takih kandidatov, ki nimajo dokazov o svoji usposobljenosti za tolmače; tedaj morajo tolmači opraviti izpit pred komisijo, ki jo določi uprava. Izpit je pismen in usten ter se opravlja pri upravi. Na dan izpita se da kandidatu pismena naloga, o kateri se je zedinila izpitna komisija. Po pismenem izpitu pristopi kandidat k ustnemu izpitu. Po končanem izpitu poroča komisija predsedniku uprave o izidu izpita z izjavo, ali naj se kandidat postavi za tolmača in za katere jezike ali ne. Kandidati v naprej polagajo upravi za člane komisije dnevnico, ki se jim določi. Člen 4. Tolmače postavlja predsednik uprave ter jim o tem izdaja dekrete. Svoje funkcije smejo pričeti šele po vpisu v specialni register, ki ga vodi uprava. Ti vpisi se objavljajo v „Glasniku“ uprave. Za vpis v ta register in za dekret se plačuje taksa 50— dinarjev. Člen 5. Preden tolmač nastopi službo, mora priseči tako-le: „Jaz N. N., nastopajoč tolmaško službo, prise-zam na vsemogočnega Boga, da bom svojo službo opravljal vestno in častno in da bom strogo čuval tajnosti, ki mi bodo poverjene. Kakor se bom držal te prisege, tako mi Bog pomagaj.“ Tolmač se zapriseza tako, da svojeročno napiše prisego ter jo vpričo predsednika uprave glasno in svečano izgovori ter nato tudi podpiše. Ko predsednik pripiše konstatacijo o izvršeni prisegi, odredi, da se prisega priloži osebnim spisom dotičnega tolmača. Po prisegi se tolmač vpiše v register, ki se vodi pri upravi, ko piača predpisano takso za vpis in dekret in tiskarske stroške za objavo vpisa. Pri vpisu v register mora tolmač nanj svojeročno pristaviti svoj podpis in svoj pečat, ki ga bo rabil pri overovanju spisov. Takrat dobi pravico do izvrševanja te službe. Člen 6. Področje tolmačev te uprave je to, da prevajajo v službeni jezik vse listine in spise, predložene tej upravi in spisane v tujem jeziku, kakor tudi da na poziv onih oseb, ki niso vešče službenemu jeziku, prisostvujejo ter tolmačijo na narokih pri upravi. Vse prevode poverjajo tolmači s svojim pod pisom ter jih potrjujejo s svojim pečatom, ki se mora glasiti: „Tumač uprave za zaštitu industrijske svojine N. N. u N.“ (prebivališče). Člen 7. Tolmači morajo vestno in točno opravljati svojo službo. Prevodi morajo biti spisani čitljivo; v njih se ne sme nič črtati in radirati. Če tolmači v prevodu kaj izpremene ali dopolnijo, morajo na spisu samem navesti razloge za to in to pripombo poveriti s svojim podpisom in pečatom. Člen 8. Za tolmaške posle predpiše uprava posebno tarifo za nagrado; ta nagrada obremenja prizadete osebe. Člen 9. Tolmači so pod disciplinarno oblastjo predsednika uprave, ki postopa v zmislu § 77. uredbe o zaščiti industrijske svojine. Člen 10. Pravica, da kdo opravlja tolmaško služb« pri upravi, prestane po odločbi predsednika uprave: 1. ) če tolmač poda ostavko; toda če je zoper njega uvedena disciplinama preiskava ali preiskava zaradi zločina ali onečaščujočih prestopkov ali zaradi kaznivih dejanj, storjenih iz koristoljubja, se ostavka ne sprejme, dokler preiskava ni končana; 2. ) če tolmač izstopi iz našega državljanstva a'i se izseli v inozemstvo; 3. ) če izgubi pravico, opravljati to službo; 4. ) če je obsojen zaradi zločina, onečaščujočih prestopkov ali sploh kaznivih dejanj, storjeaih iz koristoljubja. Začasno se odstrani od službe, če pride v koa-kurz ali pod skrbstvo, če se postavi pred sodišče za gorenja kazniva dejanja ali če se pripre. Člen 11. Ako se ne prijavi dovolj naših državljanov za tolmače, sme minister za trgovino in industrijo postaviti tudi inozemce, če izpolnijo vse druge pogoje, določene r tem pravilniku. ¥ Beogradu, meseca decembra 1920. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčić s. r. 50. Naredbi ministra m agrarno reformo o dovoljevanja, izplačevanja in uporabljanja subvencij (pripomoči) ekonomskim zdražbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in interesentov agrarne reforme.* § L Ekonomske združbe naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in interesentov agrarne reforme lahko po odločbi gospodarsko-finančnega komiteta ministrov z dne 18. januarja 1921., št. 270, dobe iz državnih sredstev subvencijo (pripomoč), da pokrijejo ustanovne stroške in da osnujejo in okrepe rezervni fond. ■§ 2. Ako želi ena izmed omenjenih združb dobiti subvencijo (pripomoč), mora zanjo zaprositi ministrstvo za agrarno reformo. V prošnji mora zlasti navesti: 1.) število vpisanih članov; 2.) skupno vsoto pobrane vpisnine; 3.) ali ima razen vpisnine kaj drugih sredstev, da pokrije ustanovne stroške; 4.) kolika vsota ji je potrebna; a) za protokolacijske stroške (takse, overitev podpisov, objave itd.); b) za nabavo knjig, formularjev in drugih pisarniških potrebščin; c) za nabavo pohištva; 5.) ali potrebuje združba vse to samo zase ali še za druge združbe v dotični krajini; 6.) poleg tega je treba navesti vse druge razmere in okolnosti, ki so važne za rešitev o subvenciji. § 3- Prošnji se morajo priložiti dokazi, da je združba pri pristojnem trgovinskem sodišču protokolirana na podstavi enotnih pravil agrarne zajednice (kot zadruga), ako se ti dokazi že niso prej predložili ministrstvu. § 4. Tako sestavljene in dokumentirane prošnje rešuje minister za agrarno reformo po predlogu odseka za zadružništvo. Rešitev obseza: 1.) vsoto dovoljene subvencije* (pripomoči), oziroma razloge za odklonitev; 2.; ali se subvencija izplača v celoti ali deloma, v gotovini ali v naturi in, če v naturi, v kakšnih predmetih in po kakšni ceni; 3.) pri kateri finančni napravi in po nalogu katerega nakazovalca druge stopnje se subvencija nakaži in izplačaj; 4.) kdaj in v kakšnih obrokih se subvencija izplačaj. Ce v tem oziru ni rečeno kaj drugega, se subvencija izplača naenkrat in tekom istega proračunskega leta. V tem primeru mora združba nakazovalcu druge stopnje predložiti po pravilih podpisano in po zakonu kolkovano priznanico, nakazovalec pa, ko se uveri o pravilnosti, odredi na priznanici izplačilo, jo vrne združbi, da prejme denar, ter o tem obvesti ministrstvo za agrarno reformo. § 5- Vsota subvencije, ki se sme dovoliti posamezni združbi, se mora določiti po dejanskih potrebah, po tem, koliko je področje združbe, kolik razvoj njenih poslov se da pričakovati in kolika' so sredstva, razpoložna za ta namen; nikakor pa ne sme biti večja nego 50.000 dinarjev. § 6. Subvencija (pripomoč) se sme eni in isti združbi dovoliti samo enkrat. § Dovoljeno subvencijo (pripomoč) sme združba uporabiti samo za to, da pokrije ustanovne stroške; eventualni prebitek pa mora uporabiti za ustanovitev ali okrepitev rezervnega fonda, ki je namenjen za pokrivanje poslovnih izgub in ki je nerazdelen. * Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 27, izdanih dne 7. februarja 1921. § 8. Združba, ki je prejela subvencijo (pripomoč), mora izvrševati določila § 19. naredbe z dne 12. oktobra 1920., št. 17.321.* § 9. Določila te naredbe naj se uporabljajo tudi glede subvencij (pripomoči), ki so bile dovoljene, preden je stopila v veljavo ta naredba. § 10. Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. V Beogradu, dne 20. januai'ja 1921.; št. 977. Minister za agrarno reformo: Nikola Uzunović s. r. 5fs Naredba ministra pravde z dne 9. februarja 1921. o sodniški pripravljalni službi za okrožje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Na podstavi začasnega zakona o začasni skrajšavi sodniške pripravljalne službe z dne 4. maja 1920., št. 16.260 („Službene Novine“ št. 110, Uradni list št. 236) odrejam, da se v § 1. naredbe ministra pravde z dne 19. maja 1920., št. 5394 (Uradni list št. 250) besede: „najkesneje dne 31. decembra 1920.“ izpremene v: „najkesneje dne 31. decembra 1921.“ Naredbo poverjeništva za pravosodje bivše Narodne vlade v Ljubljani z dne 19. novembra 1918. (Uradni list št. 122) o sprejemu v sodniško pripravljalno službo brez tretjega državnega izpita (držav-no-znanstvenega) razveljavljam. Minister pravde: M. S. Djuričič s. r. 52* Odločba o pobiranja monopolne fakse na uvožene predmete, izdelane iz sladkorja ali s sladkorjem.** Z odločbo ekonomsko bilančnega komiteta z dne 21. januarja 1921. je odrejeno, da se mora na predmete, izdelane iz sladkorja ali s sladkorjem, kakor: bonbone, čokolado itd., ki se uvažajo iz inozemstva, pri uvozu poleg trošarine pobirati ona monopolna taksa, ki se pobira na sladkor po odločbi ekonom-sko-bnančnega komiteta z dne 13. januarja 1921., in po količini sladkorja, ki ga imajo ti predmeti v sebi. Iz pisarne generalne direkcije pcsrednjih davkov v Beogradu, dne 2.februarja 1921.; št. 1061. Iszgiasi deželne vlade za Slovenilo. S&premembe v osebju. Z ukazom Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika z dne 29. januarja 1921. so bili hne-novani za vladne svetnike: Anton Mencinger, okrajni glavar v Radovljici, Fran Podboj, okrajni glavar v Litiji, in dr. Henrik St es k a, okrajni glavar pri predsedništvu deželne vlade v Ljubljani. — Nadalje je Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik blagovolil z ukazom z istega dne podeliti okrajnima glavarjema pri poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani Leonu Grasselliju in Rajku Svetku naslov in značaj vladnega svetnika ter ju obenem oprostil plačila predpisane takse. Dr. Pitamic s. r. Z odlokom ministra za gozde in rudnike je bil inž. Josip Močnik, rudarski višji komisar pri okrožnem rudarskem uradu v Celju, pomaknjen v VII. činovni razred, pisarniški obciant Josip Jurčič pri rudarskem glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani pa imenovan za kanclista v XI. činovnem razredu. T v _____ Inz. Sterger s. r. * Uradni list pod št. 456 iz leta 1920. ** Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba; Hrvata i Slovenaca“ št. 30, izdanih dne 10. februarja 1921. Št. 3019. Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v načelništvn okrajnega zastopa v Šmarja pri Jelšah. Izvolitev Franca Ferlinca, učitelja v p. in posestnika v Šmarju, za načelnika okrajnega zastopa v Šmarju pri Jelšah in izvolitev Mihaela Skale ta, posestnika v Mali Pristavi, za njegovega namestnika, se v zmislu § 39. zakona z dne 14. junija 1866., dež. zak. št. 19, potrjuje. V Ljubljani, dne 8.februarja 1921. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Vodja poverjeništva za notranje zadeve: dr. Pitamic s. r. Št. III 220/21. Razglas. Po dopisu gozdarskega oddelka deželne vlade za Slovenijo, odseka: ravnateljstvo državnih gozdov in domen, št. 217 z dne 8. februarja 1921. se začetkom meseca marca t. 1. pri gozdnem in graščinskem oskrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem otvori trimesečen tečaj za gozdne čuvaje. Za službo gozdnega čuvaja se zahteva ta-le bzič-na sposobnost: noge, vid in sluh popolnoma v redu; pljuča in srce dobra; manjše poškodbe na rokah ali drugod dopustne. Vendar pa se zahteva od čuvaja, da je sposoben rabiti orožje in poleg tega orodje za znamenovanje lesa. Vsi invalidi, ki ne izvršujejo in ne morejo izvrševati nobenega poklica ter bi prišli v poštev, naj nemudoma, najkesneje pa do dne 2 6. februarja 1921. pri podpisanem oddelku vlože prošnje z zdravniškim izpričevalom, da so sposobni za službo gozdnega čuvaja. V Ljubljani, dne 14. februarja 1921. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo, invalidski oddelek. Razglasi zdravstvenega odseka za Slavenijo in Istro v Ljubljani. Št. 1617/21. Kasgias. Ker se je z naredbo ministrstva za notranje zadeve, Pov. Sl. št. 32, z dne 21. januarja 1921. politična občina Jezersko pridelila Kranjskemu političnemu okraju, se na podstavi zakona z dne 27. oktobra 1900., dež. zak. št. 27, o uravnavi zdravstvene službe po občinah, imenovana občina obenem priklaplja Kranjskemu zdravstvenemu okrožju. Ta naredba stopi takoj v veljavnost. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 10. februarja 1921. Sanitetni šef: dr. Dražen s. r. Št. 1504/21. 3—? Razpis. Pri upraviteljstvu splošne bolnice v Mariboru se se razpisuje mesto upravnega praktikanta z adjutom letnih 1200 K in pripadajočimi dnevnicami. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, državljanstvu, jezikovnem znanju, zdravju, nravnem vedenju in dovršeni srednji šoli z zrelostnim izpričevalom, naj se vlože do dne 10. marca 1921. pri podpisanem zdravstvenem odseku. Vojni invalidi, če so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 10. februarja 1921. Sanitetni šef: dr. Dražen s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev, E 29/21—1. 269 Oklic. Štefanu Windischu, posestniku v Spodnji Polskavi, je vročiti v izvršilni stvari Ivane Soršakove v Spodnji Polskavi zoper njega sklep z dne 4. februarja 1921., opr. št. E 29/21—1, s katerim se je dovolila prisilna osnova zastavne pravice in prisilna dražba zemljišča vi. št. 439 katastralne občine spod-njepolskavske. Ker je bivališče Štefana Windischa neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Srečko Lorber, odvetniški uradnik v Slovenski Bistrici, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se Štefan Windisch ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek I., dne 4. februarja 1921. Št. 130/21. 280 Objava. Gospod dr. Fran Kandare, odvetnik, prej v Velikovcu, je podpisanemu odboru naznanil sub pr. 15. februarja 1921., št. 130, da se je s svojo pisarno preselil v Krško. V Ljubljani, dne 15.februarja 1921. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r. Št. 266. Razglas. Po odredbi ministrstva za gozde in rudnike v Beogradu priredi podpisani gozdarski oddelek v mesecih marcu, aprilu, maju in juniju 1921. v Kosin j evici na Dolenjskem tečaje za gozdne in lovske čuvaje kakor tudi za pouk v ribarstvu, in sicer tako, da se prične pouk v gozdarstvu dne 7. marca 1921. Doba od dne 17. maja do dne 31. maja se porabi za predavanja iz lovstva, doba od dne 1. junija do dne 8. junija pa za pouk v ribarstvu. Tečaj za gozdne čuvaje se zaključi dne 15. junija. Otvoritev tečaja za gozdne čuvaje je zavisna od zadostnega števila prosilcev, o čemer bodo le-ti pravočasno obveščeni. V tečaj za gozdne čuvaje se sprejmejo: a) v prvi vrsti taki prosilci, ki že sedaj opravljajo službo gozdnega čuvaja, a še nimajo dotične strokovne izobrazbe; b) v drugi vrsti sinovi gozdnih posestnikov, ki se hočejo v lastno svrho strokovno izpopolniti in izobraziti, ne da bi reflektirali na javno, oziroma privatno službo gozdnega čuvaja. c) Če se ne prijavi zadosti prosilcev, navedenih pod točko a) in b), se v malem številu izjemoma sprejmejo tudi drugi prosilci. Opozarja pa se na to, da podpisani gozdarski oddelek absolventom tečaja ne more preskrbeti gozdarskega službenega mesta, ker so vsa mesta v področju tega oddelka zasedena. V tečaj za lovstvo (od dne 17. do dne 31. maja) se lahko prijavijo tudi zapriseženi lovci, za katere ne veljajo omejitve pod točkami a), b) in c). V tečaju za gozdne čuvaje je preskrbljeno za stanovanje in hrano po režijskih stroških. Nekaterim obiskovalcem tečajev se podele podpore, ako se izkažejo, da so jih potrebni in vredni. Prošnje za sprejem v tečaj za gozdne čuvaje je vložiti najkesneje do dne 2 4. februarja 1921.; prošnje za lovski tečaj pa najkesneje do dne 15. aprila 1921., obojne pri gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani (Križanke). V svojeročno spisani prošnji za sprejem v tečaj za gozdne čuvaje mora prosilec dokazati: 1. ) da je dopolnil 20. leto; 2. ) da je dovišil ljudsko šolo. Prošnji mora priložiti: a) nravstveno izpričevalo; b) zdravniško izpričevalo; c) morebitno izpričevalo gospodarja, pri katerem je uslužben; č) potrjeno ubožno izpričevalo, če namerja prositi za podporo; d) po občinskem uradu poverjen reverz, s katerim se obvezuje, da bo plačeval stroške za preživljanje. Prosilci, ki hočejo biti sprejeti le v lovski tečaj, morajo predložiti ista dokazila kakor gozdni čuvaji. Gozdarski oddelek deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, dne 12. februarja 1921. Št. 48.006/C—1920. 283 Razglas. Naslavljanje carinskega zbiralnega blaga za loco Zagreb, državni kolodvor, na „Skladišne i ot-premničko d. d. (Siod)“ v Zagrebu (glej „Uradni list deželne vlade za Slovenijo“ št. 134 iz leta 1920. pod št. 46.736/C—1920.) se z dnem 28. januarja 1921. razveljavlja. Direkcija državnih železnic v Zagrebu, meseca januarja 1921. Št. 248/V1—1921. 282 Razglas. Otvoritev železniškega prometa preko Jesenic-Podrožčice. Po naredbi ministrstva za promet št. 3306 z dne 7. februarja t. 1. se dne 21. februarja 1921. otvori celokupni promet med Jugoslavijo in Avstrijo na progi od Jesenic do Podrožčice ob teh-le pogojih: L Prevoz oseb, psov, prtljage in ekspresnega blaga. 1. ) Osebe, psi, prtljaga in ekspresno blago se odpravljajo z jugoslovanske strani do postaje v Pod-rožčici, z avstrijske strani do postaje na Jesenicah. Izdajanje povratnih vozovnic ni dopustno. 2. ) Za izračunavanje voznine tvori podstavo kilometrska razdalja, in sicer a) na jugoslovanski strani: razdalja do Jesenic s prištevkom nadaljnjih 15 km za prevoz do Podrožčice, b) na avstrijski strani: razdalja do Podrožčice s prištevkom nadaljnjih 15 km za prevoz do Jesenic. 3. ) Uporabljajo se ad 2—a) jugoslovanske tarife, ad 2—b) avstrijske tarife. 4. ) Pobrane pristojbine zaračunava vsaka železniška uprava v svoj prid. 5. ) Mejnopolicijsko in carinsko službo izvršuje Jugoslavija na Jesenicah, Avstrija pa v Podrožčici. 6. ) Prehodna predaja prtljage, psov in ekspresnega blaga se izvršuje v obeh smereh na Jesenicah, in sicer dejansko (faktično po kosu). Za izgubo, zmanjšek in poškodbo prtljage, psov in ekspresnega blaga jamčijo torej do Jesenic v smeri iz Jugoslavije v Avstrijo jugoslovanske železnice, v obratni smeri pa avstrijske železnice. II. P« r e v o z b rzovozinegja in tovornega blaga. 1. ) Prevoz se izvršuje na podstavi mednarodnega dogovora z dne 14. oktobra 1890. in vseh dodatkov in dodatnih določil k temu dogovoru, kolikor v naslednjih točkah niso določene izjeme. 2. ) Direktnim mednarodnim tovornim 'listom se morajo že pri predaji priložiti vse carinske in druge listine (izvozna, uvozna in prevozna dovolila itd.) v zmislu zakonov in naredb onih držav, po katerih se pošiljke prevažajo. Ako navedene listine niso priložene, se prejem pošiljk za prevoz odkloni. 3. ) Voznino, stranske pristojbine, carino in izdatke v gotovini, ki narastejo do mejne postaje, plača odpošiljatelj, od mejne postaje do namembne postaje pa prejemnik pošiljke (v obeh smereh). 4. ) Voznina in pristojbine se računijo po lokalnih tarifah držav, soudeleženih pri prevozu, in sicer na osnovi kilometrske razdalje: a) na jugoslovanski strani do Jesenic s prištevkom nadaljnjih 8 km, b) na avstrijski strani do Podrožčice tudi s prištevkom nadaljnjih 8 km. 5. ) Povzetja in predjemi kakor tudi navedbe interesa na dostavi niso dovoljeni. 6. ) Za prevoz po ovinkih se računijo voznina in pristojbine po prevoženi daljši poti. 7. ) Odpošiljatelj mora v tovornem listu mejni prehodni postaji „Jesenice-Podrožčica“ predpisati. 8. ) Naknadne odredbe odpošiljateljeve so dovoljene samo: a) ako se izpremeni ime prejemnikovo na isti »a-membni postaji; b) ako pošiljka mejnega prehoda od Jesenic d« Podrožčice še ni zapustila in c) ako zahteva železniška uprava naknadno o