LISTEK. Vojnl spomini. {Sapla*! Iftnnl Bol«o.) (Dalje.) Krog in krog gradu je bila zasajena gosta, trajeva živa meja, ki je imela samo dva, precej ozka prehoda. Pri sprednjem preseku žive meje se je kar trlo kozaških jezdecev na mršavib kljusetih, vsak je hotel biti prvi na grajskem dvoriščutSeveda, ti mu»tačasti rogovileži so se rili med sebo.) in za nekaj Biinut tako zagozdili uhod, da prav liobeden ni mogel ne naprej in ne nazaj. To njihovo suvanje, medsebojno psovanje in prerekanje za prednost je bila mo]a rešitev. Bosonog, s 6evlji v roki sem čakal v trepetu groznib gostov, ki me bodo pobili in povrh še Maknili oči. K Bogu sem obupno vzdihnil. Od zadaj je peketnilo po grajski stezi. Pred menoj je prestraBeno začudeno postal avstrijski dragonec, sedefi v sedlu in drugega konja vodeč praznega za uzdo. Spogledala sva se, raznmela brez l^sedice in Jaz sem z Btsovo aaglico planil na praznega konja, Z bosimi nogami sem se tesno oklenil konjskega trebuha in v valovitih skokih sva izginila hitro iz grajskega dvorišCa na cesto, Kozaki so zapazili ta pobeg. Parkrat je pofiilo za nama, krogle so Irkmle mirao ušes. Nekaj jezdecev ]o je ubralo za nama, sliSati je bilo naglo udarjanje kopit. Trdo sem stisnil čevlje v roki, moj spremljevalec ]e pa poteg- nil sabl.!O in ubrisal s platišftem po konju, da bi ga pognal t hujši dir. Konjske noge so se dotikale komaj tal, tako sva drvila po cesti. Dragonec pred menoj in jaz za njim. Preganjalci so vpili za n'ama; cepet njihovih konj mi je udarjal vedno razloBneje in bJiže na uho. Ozretl se nisem mogel, K Bogu sem valovil vzdihe, da bi mrcine le streliale ne, Cesta se je vfla precej časa ravno in ta plan mi je v diru šepetal smrt in izgubo ofti! Od židovske gostilne ob cesti se je naenkrat tu odcepljala na desno poljska, ozka »teza. ,,Na desno!" sem viknil dragoncu in konjska kopita so planila na travnato-melika lla. Kakih tisoč korakov od ceste je rastlo na mofivirnatem travniku pritlikavo jelšje in visoka trstika. V to naravno kritje svs se spustila in smuknila s konj. Blato je plusknilo kvišku, pa počenila sva oba mofino utripajoftih src. Znoj nama je kar lil s pereče razgretih obrazov, prsi so lovile sapo in noge so se tresle v grozni negotovosti: so li naju kozaki spasli ali ne? Nekaj hrabrejši dragoneo ie pobulil med trstikami in mi šepnil: ,,Jih ni videti, zdivjaii so gotovo nftravnost po cesti." Poltema je ob;ela ravan in mofivire ter naju, uboga begunca, varno prikrila preganj lr-om. Rlatne noge sem si obrisal ob trstike ii: obul čevlje, ki jih na begu, hvala Bogu, nisera izgubil. Sedaj še le sem rošitellu krepko stisnil roko s toplo zahvnlo, da me je rešil gotovega ietništva in smrti. Povedal mi i«, da slnži pri divizijski kavale-riji. Tudi on ie poftival utrujen v hlovu pred gra-dom, ko so pridrveli v mestece knznl-i. Meni podar-jenega konja ]e že nasedlanega ujel na grajskem vrtecu. Pojasnil mi je, dasem jaz moral spati nad 8 ur in naši so ostavili Glynjane kmalu popoldne. Med temi pomenki je sililo v ospredje drugo vprašanje: Kam pac iz tega moSvirja? Kje dobpti na^ še 6ete? Dragonec je silil nazaj na cesto, a temu pa sem se jaz odločno protivil in obveljala je moja. Kon.ja sva težko izvlekla iz močvirja in stopnla peš po v temo zavitem travniku, neznano kam. Cez nekaj easa sva zajahala in pustila konja stopati, kamor sta hotela, da je le šlo naprej. Na tej planjavi ni bilo žive duše, ne bajte, niti luč kakega ognja ni zabliskala od nikoder. Ta ježa v vedno gcvstejši temi, brez najmanjšega kažipota, v golo negotovost. je bila zame nekaj groznega. Govorila nisva nič, se tudi nobenemu ni ljubilo. Konja sta stopala prepočasno, pognala sva jih bolj na desno in v trab^ Dolgo fiasa sva jezdila v diru. Dalefi na desno se je tupatam nekaj frenutno posvetilo. Zdirjala sva v tej smeri, Luč je švigala vedno gostejše in razloftneje. „06 je Iu6, so ljudje, naj bo že kdor hofe", ]e menil dragonec ter še urneje pognal žival. Res, dobila sva Ijudi, še avstrijske vojake, ki so užigab vžigfilice in skušali na straži podnetifi ogenj v zabavo in kratek fias. Povednli so nama, da kake pol ure odtod, 5e jezdiva naglo, prideva do gradišfia, ko^ der nočuje divizijski štab. Dragonec ,ie zavrisnil od veselja; zdirjala sva napre.i do gradu, do divizije. Cil*] bega sva hitro dosegla. Dragoneo ie v grajskem hlevu dobil svoje tovuriše, jaz sera se napotil med Castniko, da povpra* šain po svojem regiraentu. Gospodje še pozno v nofil niso spaii, ampak pisali, risali in brskali po kartah. Prijazno so me sprejeli, poslušali mojo zgodbo in m» po voja.ški navadi pogostili s tečnimi ostanki večerje. Jedel sera hlastno kot volk, saj moj želodec že dva dni ni nicesar prekuhaval razen vode. Povpraševal sem še po svojih tovariših, a vsi so nevedno odkimavali z glavo. Spal sem do jutra na dveh stolih. Pri odhodu «o me povabili, naj iezdira z njimi, bom že kje iztaknil svoj polk Stražmojster mi pripelje konja s pripombo: ,,Gospod, s tem krampom pač ne boste prišli dalefi. Le poglejte, še odeje niraa pod sodlom; dobii vam bo žuljave obtiske in obtičal na cesti." Dobri mož me je še pouCil, da je v selu Ga.]e divizijski tren. Tjekaj moram na vsak način, da dobim konju j)otrebno koco. Na karti sem si še pogledal to Gaje, bilo je sapramensko daleč. Hočeš nočeš moraš! Krenil sem sam na konju proti že omenjeni va.si. Dobro je zadel stražmojster, ko je nazval zauičljivo mojo žival ,,krampa." Konj je bil res dobe.sedno ničvreden kramp z vsemi mogocimi hibami in slabimi lastnostmi, Mrlia je vedno nenmno-radovedno bnlila naokrog, ni ga bilo moči pognati v trab. Preklostil sem ga iz jeze po »lšesiti in rebrih, a pri krepko padajočih batinsh je ¦pobrcaval in obstal neprem.ftno na mestu, Statljivec je bil. mrha suholjava! Dolgo me je pustU, da sem se mazal z ]ezo in potrpežlnvostjo, predno ]e samovol,,no krevsnil malo aaprsj, Radi upravicenih kletvic na tem potn s« bom *e do dobra vieal; Bog mi grohe odpusti, kaj pa li ^em kofcl dmgega. Stopal sem pn nrafini poti lo ko-rakoma, kot bi prevažal šmir. Srečaval sem Ie posaraezne jezdece, ki so drvili mirnD t trabu. Moje klusje je povohnilo za vsakim konjem, zap«ketn.ilo nekaj sto korakov v dir za njim, a nato zopet posialo in tako jirekJicano neumno bulTlo ter potrepalo z očrni. Presotlil sem ga, da je v mirnih 6asih vozil v paru, zato mu sedaj nc diši samotno sedlo. Posebno na cestnih ovinkih je mrcina redno postajal. Moral sem iz sedla, za uzdo sem ga vlekel in kresal nekaj časa peš poleg njega. Že proti poldnevu je šlo, Jaz, samotni Idativitez, niseii preliodil še niti polovice poti. Sedaj se je še pa ftrnotemno pooblaCilo. Dež je začel padati v debelih kapljali. Moj plašč je romal z izgubljenim Lojzom bogzna kod, a mene pa je ploha brisala in prala od vsch strani. Pod streho ni bilo stopiti kam, vso plajo sem prebil na cesti v pofiasnem, živalsko trmastem koraku. Ko se je preletelo, sem se sam sebi usmilil do solz. Saj je vendar vse nabijalo po meniv vse nebesne in zemeljske §ibe. Kje je še bilo Gaje! Mene je neusmil.ieno rarcvaril glafl; «oker sera bil, da je kar ourljalo od mene in truden, da sem podremaval na konju. Na ovinku se je kljuse zopet ustavilo in ni prestopUo koraka več. Tepel sem ga, gladil in vlekel, vse zaman! Obstalo ]• kot pribito na cestt. V teh trenutkih sem pentfc od jez« obupaval. Zbroal sem mrcino v cestni jarek, jo privezal ob brzojavni drog in se scsedel na mokra tla, Skril sera od tog« pekofto glavo t dlani in stopil na ono žalostno stopnico 61oveškega živl.ipnja, ko ,ie ftloveku vsejodno, fo lud; pogin« t cestriem jarku. Prav nM ni- sem vefi razmigljal, b« molil, ne se hudoval, glava ie mi klsknila na kolena in zaspal sem. Spal sem trdo, nemoteno in dolgo. Tak» v napr>! Rpancu sem &al, predno sem se prabudil, da mpi aekdo prijazno-proseSe klič«. Na; ustih sem zaftutil pekoSt tskočino in tedaj gem «dprl oči. V narocju oa« j« držai vojaški duhovnfk in mi kapljal na izsušena vstna grize&e hudega ruma, Okrog none j« bik) zbranili vse polno zdravnikov in. Jastnikov. Na c«sti j» stala dolga vrsta upreženib T9Z9T. Krepko sem potagnil iz ponujene steklenice In zarest se mi je rrnila; spoznal sem, da me je pobral iz c»stnega jarka slušaj»« mimo vozeči ,,Feldspital." Kljuse me je Se čakalo privezano ob drogu, a fiisera več zlezel nanj, ampak stopil v ponujeni voz, in }>ovedal nsmii;enemu kuratu svojo bridko in žaloslno povesf. Vozil. vefierjal in spal sem pri radodarnili gostiteljili vozefte se bolnišnice. Drugcgn :utra sem zvedel, da se zbira raoj ze]o raztrošei!i rcgiment v Lvovu. V Lvov ni bilo tako dnlcč več iri jaz sera hrepenel po svojem polku kot po dojnu. Bolnica m! je podarila še odejo za Vovl^ '« poslovil sem se s loplo zahvalo. Castniki in piriHtekl so gledali mojega konja, mu privzdigovali noge in raenili: ,,Kozak je, saj nima podkev na zadnjib nogab." Jaz še tega pomanjkljaja na mrhi niti zspaadl nisem, ker m; je bilo šecko]edno, kakcga rndn m pokolenja je štstljivi grdun. (Dalje prih.)