K )b ŠiU* — 5. leto. Poštnina pavšalirana. Današnjo številka velja K 3*- V Ljubljani, petek 13. januarja 1925. Naročnina ra kraljevino SHS Mesečno 43 Iv. Letno 573 K Inozemstvo: Mesečno 68 K. Lemo 816 K. Oglasi: enostolpna nm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. ( Uredništvo: VfMfov» ulica 1/L Telefon SOS Uprava: Marijin trg & Telefon 44. kn. jkopisi se ne vračajo ianjein je priložiti znamko ***>#» “ °is°,or' JO tj a. ■003001 Prihod kralia v Beograd. Bukarešta, 12. jan. (Izv.) Kralj Aleksander je ostai na romunska kraljevskem gradu v Sinaji danes do 10. ure predpoldne. Ob 11. uri je dospel kralj nato na slavnostno okrašeni kolodvor v Sinaji, kjer so bili že zbrani ministri, njim na čelu romunski ministrski nreds. Take •Ionescu ter zun. minister Derussi. Na prvem vozu se je pripeljal kralji Aleksander z nevesto ter njeno sestro, na drugem vozu so sledili ostali člani romunske kraljevske rodbine s kraljico, na tretjem vozu grški prestolonaslednik s soprogo. Na postaji se je kralj Aleksander raztovarjal s posameznimi rorrru. v-ui ministri, na kar je pregled;.1 častno četo. Nato je bil v čakalnici kratek cercle. Po prisrčnem slovesu z romunsko vladarsko rodbino je končno kralj vstopil v salonski voz dvornega vlaka, ki se je počasi odpeljal iz postaje. Beograd, 12. jan. Danes točno ob 16. se jo vrnil v Beograd kralj Aleksander i. s svojim spremstvom. — Pred prihodom dvornega vlaka so se zbrali na kolodvoru princ Pavel, ministri s ministrskim predsednikom Pašicem na čelu, generalni štab, predsedništvo narodne skupščine, poslanci, bivši min. predsedniki, profesorji vseučelišča, zastopniki vseh veroizpovedi, “kakor tudi predstavniki raznih kulturnih in drugih organizacij irr društev. Razen teh je bilo na kolodvoru tudi večje število beogradskega meščanstva z načelnikom beogradske c/bčine. Na peronu je bila postavljena častna Četa 2. pehotnega polka z zastavo in godbo. Pri prjlmdu dvornega vlaka, ki Je bi! tfkrašen s cvetjem in državnimi zastavami, je godba zasvi-rala državno himno. — Kralj je prvi Izstopil iz vlaka ter pozdravil princa Pavla. O. Pašič je Izrekel kralju dobrodošlico in mu v par iskrenih besedah v imenu vlade čestital k zaroki. Nato je kralj stopil k predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju, ki mu je tudi v imer.u narodnega predstavništva in vsega naroda toplo čestital-k zaroki ter Dražil. kako je ves narod zadovo!'en in Vesi njegove zaroke. Zatem je predsednik beogradske občine Dobra Mitrovič pozdravil kralja v teatkem nagovoru v imenu beogradskega meščanstva. Nato je kralj naj-prisrčneje pozdravil ostale predstavnike posameznih udruženj, ki so bili na peronu. Kralj se je potem v avtomobilu skupaj z ministrskim predsednikom Pašičem odpeljal s kolodvora v Voznesensko cerkev, odkoder je med ovacijami mnogoštevilnega meščanstva odšel m dvor. Pri tem sprejemu je sodelovala tudi beogradska vojaška posadka. Beograd, 12. jan. (Izta) Tekom današnjega ali jutrajšnjega dneva se ;Sestane ministrski svet pod pred-sedništvom kralia, na katerem kralj podpiše proklamacijo na narod, v kateri javlja svojo zaroko. Bukarešta; 12. jan. »Universu!« piše na uvodnem mestu o zareki kralja Aleksandra s princezinjo Ma-riolo in izraža radost, da postane romunska kneginja Mnriola jugoslovanska kraljica. Zaroka jugoslovm-skega kralja z princezinjo Mariolo napolnjuje romunski narod z radostjo. Ta dragocena zveza med dvema dvoroma bo imela za posledico ustvaritev srečke zveze med dvema narodoma. Oba naroda bosta skupno Drala vodilno vlogo v južnnvzodni Evropi v interesu civilizacije in miru. Bukarešta, 12. jan. Avarescov list »Lupta« sodi, da ima zareka kralja Aleksandra z rpincezinjo Mariolo cčivldno političen značaj. Dogodek v Sinaji ^omenja za romunsko državo čin. ki bo ojačil narodno politiko nove Romunije. Vlada z izgovori zavlaiul« volitve. Beograd, 12. jan. (Izv.) V političnih krogih vedo povedati, da se radi kraljeve zaroke in predstoječe poroke volitve ne bodo vršile v napovedanem roku, marveč da bodo preložene na poznejši čas. Politični krogi so nam-tec mnenja, da bi v tem momentu raz-pu»t »kupščine in nove volitve zelo ne- ugodno vplivale na prestiž države. V takih trenutkih je treba narod obdržati miren in solidaren. Volitve bi se imele vršiti potemtakem šele po kraljevi poroki, ki se izvrši po vsej vrjetnosti meseca aprila. Do tedaj pa bi vodila posle še dosedanja vlada. Železničarsko vpraianie v finančnem odboru. Beograd, 12, jan. (Izv.) Danes ob 11. uri predpoldne se je sestala seja finančnega odbora pod predsedstvom dr. Voje Viljkoviča. Ker še niso dospeli podatki od vseh železniških direkcij, je nameravani referat o stanju naših železnic moral za enkrat Izostati Na to je poslanec dr. Korun izjavil, da sicer nima nič proti temu, ako se Je to vprašanje odložilo, da pa zahteva, da obsegaj referat ministra saobračaja vse vzroke krize, ki •® Je pokazala v našem prometu ter da se pojasnijo Časopisne vesti o na-•etn neurejenem prometu v prošlem letu, zlasti glede onih 1500 vagonov na Madžarskem. Minister saobračaja je nato izjavil, da se bo prihodnja konferenca vršila tekom 3—4 dni. Dr. Korun je nato še prosil ministra, da sestavi predlog o pragmatiki železničarjev ter da se čiinpreje pristopi k rešitvi vprašanja glede trinajste plače železničarjem. Povdarjal je, da bi v nasprotnem slučaju koncem tega meseca stopili vsi železničarji v stavko. Minister je obljubil, da se bodo želje železničarjev, ki so gotovo popolnoma upravičene, upoštevale. ZDRAVSTVENO STANJE DR. ŽER-JAVA. Beograd, 12. jan. (Izv.) Glasom današnje »Pravde« se mora oboleli minister socijalne politike dr. Žerjav v svr-ho lečenja podati za najmanjs pol leta r,a jug, najbrže v Egipt. Radi tega se pričakuje, da bo pred svojim odhodom poda! ostavko. SESTANEK JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Zagreb, 12. jan. (Izv.) V nedeljo, dne 22. t. m. se sestane v Zagrebu za-jednički izvrševalni odbor Hrvatske pučke stranke ter Slov. ljudske stranke. Na dnevnem redu je poročilo o političnem položaju ter o taktiki Jugoslovanskega kluba. Sestanka se udeleže poslanci obeh strank v obilnem številu. PP.OTIC O ITALIJANSKI .SOVRAŽNOSTI. Beograd, 12. jan. (Izv.) V. današnjem »Radikalu« priobčuje Stojan Pro-tič karakter, članek o naših razmerah napram Italiji. Pravi, da nam je Italija sedaj kazala samo nezvestobo. Politika Della Torrettc se nikakor ne zlaga S politiko (iiolittija in Storže, ki je hotela odkritosrčnih, odrsošajev med obema sosednima, državama. Naša država naj bi se obrnita zbog tega na Francijo iti Anglijo ter jih opozorila na to, kako mailo ,se ..zračni Italija za svoje obveznosti napram nam iz rapallske pogodbe, iri da še do dahes ni izpraznila našega teritorija. Dalje opozarja Prbtič v sVojem članku na to, kako sta naš Anglija ter Francija moralno prisilile, da podpišemo rapallsko pogodbo. Končno pravi, da naj Italija dobro premisli, predno nadaljuje svojo dosedanjo politiko napram naši državi, kajti rezultati take politike so vedno isti in vsak egoizem ima svoje meje, katerih ne sme prekoračiti nekaznovan. BOLGARSKI REVOLIJCIJONARNI KOMITE IZREKA SMRTNE OB-SODBE. Atene, 12. jan. Listi poročajo iz Sofije, da je tamošnji grški opravnik Pa-nurias prejel od bolgarskega revoluci-jonarnega komiteja pismo, v katerem mu prete, da bo ubit. Opravmk Panu-rias je predložil to pismo bolgarski, vladi, ki jo je označil kot odgovorno. —' Vpričo bolgarskih vojakov je bila v Varni ubita ugledna grška oseba. Ubijalci niso bili urijeti. Listi vprašujejo, ali je to delo organizacije Macedoncev ali komitašev. Sofija, 12. jan. Bolgarska brzojavna agentura poroča: Iz Aten javljajo, da je po brezžični vesti grški opravnik v Bolgarski Panurias prejel pismo od revolucionarnega bolgarskega komiteja, ki mu sporoča, da Je obsojen na smrt. Kakor javlja ta brezžična vest, je opravnik Panurias dostavil pismo bolgarskemu zunanjemu ministrstvu ter označil za odgovorno bolgarsko vlado. Pooblaščeni smo, da popolnoma de-mentiramo to vest. Grški opravnik ni ukrenil pri bolgarskem zunanjem ministrstvu nobenega uradnega koraka. V ostalem pa revolucionarni macedonski komiteji ne obstoje v Bolgarski. Obstoje samo udruženja, ki rmajo namen, pomagati bolgarskim beguncem iz Macedonije in Tracije. Grški tisk ne preneha posluževati se takih podtikanj napram Bolgarski Nemci in Slovani v bodočnosti. Vedno znova se moramo vračati k političnemu sporazumu, ki se je sklenil med Avstr Ho in Čehoslovaško. Ob njem se nam odpira osnovno vprašanje, od katerega je v glavnem odvisna stabilnost današnjega političnega stanja v srednji Evropi: vprašanje bodočih odnošajev med Nemci in Slovani. Da ravnokar sklenjena zveza med Prago in Dunajem ne odgovarja današnjim narodnim nagnenjem, smo že poudarili in tudi zapisali, da ji marsikdo ne pripisuje trajnosti. A'orda je taka presoja prepesimistična, morda tudi ne; zaenkrat je gotovo, da se o lem še ne da predvideti ničesar zanesljivega. Do svetovne vojne je lilo slovanstvo napram nemštvu na celi črti v de-fenzivi. Nemci so hoteli ne le obdržati vse one pozicije, ki so jih tekom naklonjene jim zgodovine pridobili, no le obdržati poklicno in gospodarsko gospostvo nad Slovani, marveč napredovati še dalje, z raznarodovanjem razširiti še bolj nemško ozemlje. Ponekod so v teh težnjah uspevali, ponekod ne, povsod pa je trajal najljutejši boj. To velja za vse slovensko ozemlje, preko katerega so si gradili most na Adrijo, za češke dežele, kjer pa se jim je že slabše godilo in za-poljske dežele, jezijo, Poznanjsko ter Vzhodno in Zapadno Prusijo, kjer je bil nemški pritisk najbolj smotren in brutalen. Izid svetovne vojne je povsem premenil situacijo. Slovani so ostalt sicer še pod nemškim gospostvom, Slovenci v Koroški in Poljaki v precejšnjem de'u gorenje Šlezije ter v vzhodni Prusiji, kjer pa so narodno povsem, nezavedni, Lnhiške Srbe, omenjamo samo radi popolnosti. Toda ne smemo pozabiti, da je tudi lepo število Nemcev prišlo pod slovansko vlttdo, najvei v Čehoslovaški, obilo tudi v poljskih pokrajinah, ne glede na io, da Nemci štejejo k svojim iudi nemškutarje na pr. v mariborskem okrožju. Neoporečno dejstvo je, da se nahaja danes mnogo več Nemcev pod slovanskim gospodarstvom, nego Slovanov pod nemškim. Tega dejstva nikakor ne smemo prezreti. Ne smemo pozabiti, da korenini sedanja nemška generacija globoko v naziranjn, da pripada »Ilerren-volku«. Ta rod se pruv gotovo ne bo sprijaznil z obstoječim stanjem; on bo. verno čakal na obnovo, starega stanja, da si zopet pridobi province, ki jih ni nehal šteti med svojo lastnino. Uprimo, da bodo nove nemške generacije boljše, upajmo, toda — prepričani ne moremo biti. Ni torej odvisno-samo od naših želj, od naših čustev in prevdarkov, ako pozabimo na preteklost in podamo nemštvu roko v spravo, marveč odvisno je tudi od enakih želj; čustev in prevdarkov na nemški strani. Zato bomo zaenkrat še vedno previdni in na zveze z Nemci se bomo lahko zanašali pač le, ako jih bomo vedno sklepali v zavesti popolno dorasle dejanske moči. Konkretno se to pravi, da mora Imeti nemška stran vedno popoln rešpekt pred našo dejansko močjo in da nas ne bo mogla nikdar smatrati za manj vredne zaveznike, tako kakor nekdaj Avštro-0grško ali Bolgarijo. S tem smo posegli že daleč naprej v ono možnost zveze med Slovanstvom in Nemci, o kateri mislijo optimisti, da hi se mogla razviti iz sedanjega češkoavstrijskega srorazuma. Le taka zveza slovanskih ali tudi ostalih srednjeevropskih držav, ki bi bila dorasla navedenim zahtevam, nas more brez skrbi za lastno varnost privesti na stran nemštva. Program gospodarske konference za. obnovo Ivrope, Francija prod angleškim predlogom. Pariz, 12. jan. Senatni odsek za zu-■anje stvari je soglasno sklenil poslati naslednjo brzojavko ministrskemu predsedniku Briandu: »Odsek, sklican na željo velikega Števila Članpv, sprejel resolucijo, ki jo Vam nujno sporoča. Odsek Je tega-le naziranja: 1. Gospodarska in finančna obnova Francije je bistven pogoj obnove' Evrope. 2. Vojna odškodnina, ki jo ima dobiti Francija, mora torej ostati nedotaknjena. Načrt *a Plačevanje te odškodnine, sklenjen 5. maja 1921, se ne more in ne ”1® Spremeniti in zneski sv ne sinejo sk _!\Tud‘ rji dopustno, da se belgij- 3 p Prii®rheta kakorkoli zapostavlja, bo ranc’F Se more strinjat: z udelež-darsui8' Dre^aSani mednarodni gospo-konferenci le tedaj, ako dobi lasna in dejanska zagotovila, da ako zagotovila, vse njene pravice spoštovale, o kateri se sedaj pogajata prej se bodo v Fran*80^ ootrdt«** 'in Anglija, mora predvsem eredo FJaftllsl*Va’ izvedbo in zastave, ki ■anpiji v zrni slu pogodb in do- govorov v sedanjosti in bodočnosti. Odsek misli zaradi tega, da noben sklep ne more biti'veljaven brez sodelovanja zbornice.« Pariz, 12. jan. Ministrski predsednik Briand je podal v zbornici izjavo, v kateri je opravičeval svoje stališče, ki ga je zastopal v Cannesu. — Nato je odšel v elyseejsko palačo, kjer Je podal ostavko kabineta. Predsednik Mllle-rand je sprejel demisijo. Cannes, 11. jan. Ministrski predsednik Briand, kateremu je Lloyd George izročil načrt za angleško-francoski dogovor, odpotuje ob petnajstih v Pariz, da predloži načrt svojim tovarišem ministrom. London, 11. jan. Po vesti iz Cannesa je ministrski predsednik Lloyd George izjavil v razgovoru, da angle-ško-francoska zveza, ki bi pomenjala neprijateljski alct proti Italiji, ne pride v poštev. Angleška in francoska vlada ne nameravata skleniti take zveze. enver pASs Pam, 12. ARETIRAN. P**«,«,."'’, **" F.n. Kakor, poročajo iz nreiriir. •3’ kd Euver paša, -ki je atkiia kofed komolot zoper na- cionalistično vlado v Angori, aretiran in Interniran v nekem mestu južne Rusije. VPOSTIVITEV PRIJATELJSKIH ODNOŠAJEV MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO. Dunaj, 12. jan. Zvezni kancelar dr. Schober je popoldne poselil madžarskega ministrskega predsednika grofa Befhlena na madžarskem poslanstvu. Nato sta imela oba državnika konferenco v avstrijskem ministrstvu za zunanje stvari, ki je trajalo sVg ure. Pri tem sta razpravljala o načinu vzpostavitve prijateljskih odnošajev med obema državama. Med tem so zborovali trgovinski, prometni in finančni odseki o odkazanih jim vprašanjih. Po-razgovori so bdi zaenkrat le informativni. — Zvečer je dal zvezni kancelar dr. Schober v zunanjem ministrstvu večerjo na čast madžarskim gostom, tekom katere sta dr. Schober in grof Bethlen imela napitnici v francoskem jeziku. VOJNA ODŠKODNINA MADŽARSKE Budimpešta, 12. jati. »Pesti Naplo« javlja, da le reparacijska komisija zahtevala razen plačila vrednosti pečuj-skega premoga, ki se ima v zmislu trianonske mirovne pogodbe izročiti Jugoslaviji, tudi to, da izroči madžarska bivšim sovražnim državam 30 let vsako leto 26.000 glav goveje Živine, 25.000 kbnj In 26.000 ovac. Cannes, 12. jan. Vrhovni svet je določil program konference v Genovi. Konferenca se bo bavila s praktičnimi odredbami, ki so potrebnč, ne da bi se pri tem krčile določbe veljavnih pogodb, da se ustvarijo oni predpogoji, ki so absolutno potrebni za vzpostavitev zaupanja med narodi, brez katerega se mednarodna -»trgovina ne more oživeti. Konferenca se bo bavila s finančnim položajem poedinih držav s stališča obnove, s hitrejšim obtekom in kupno močjo raznih valut, s pogostim menjavanjem vrednosti teh plačil- nih sredstev ter z uplivom položaja m pravil osrednjih in notnih bank na vse te probleme. Konferenca bo razpravljala tudi o pogojih, s katerimi se najlažje omogoči javni in zasebni kredit za obnove ter z vprašanjem, kako naj sc odpravijo težkoče, ki sedaj ovirajo svobodno izmenjavo blaga v poedinih državah, zlasti potom hitre in popolne odstranitve vsled povojnih razmer nastalih novih težav. Konferenc ca bo posebno pozornost posvečala zboljšanju prometa v posameznih državah. BIVŠI LJUBLJANSKI TRGOVEC S PARFUMERIJO DRIAY RADI OOLJUFIJE ARETIRAN. Gradec, 12. jan. (izv.) Na Koroškem je bil aretiran Rajmund Driay, ki je imel svojčas trgovino s parfumerijo v Ljubljani. Driay je Izvabil od tvrdke Maurice et Komp v Nantesu na Francoskem za 103000 frankov raznega kosmetičnega in par-fumerijskega blaga. Driay je blago v Ljubljani prodal. Syojeniu dobavitelju ni plačal nič. Drlay ima tudi druge goljufije na vesti. Predstavljal se je kot francoski častnjk vojaške misije na Dunaju. Francoskemu pisatelju Fontanaiiicju je izvabil rokopis drame »Dolina gobavih« z obljubo, da preskrbi založnika v Nemčiji. Obljube Driay ni izpolnil. Prodai je rokopis nekemu francoskemu dijaku za 20 000 kron. — Driaveve goljufije je izdal neki njegov uslužbenec, ki je bil nastavljen v Ljubljani. Driay je sedaj zaprt v Celovcu. ODLOG TRGOVINSKIH PLAČIL V INOZEMSTVU. Beograd, 12. jan. (Izv.) Trgovačko v.dniženje je predložilo ministrstvu financ prošnjo, da se čirnpreje veži vprašanje glede odloga naših trgovskih plačil v inozemstvu, SOVJETSKO GOSPODARSTVO. Moskva, 12. jan. Eskomptna banka je dovolila sovjetskim in industrijskim podjetjem kredit v gotovini, ju sicer y višini 80 milijard rubljev, zadrugam pa dve miljardi. Banka je te dni izvedla prve denarne operacije z inozemstvom. NESREČA NA MORJU. \Vash;ngton, 12. jan. Transportni parnik »Croe«, ki prevaža v domovino ameriške čete iz Porenja javlja brezžično, oddaljen od obrežja 550 milj, da je vdrla vanj voda. LUKSUZNEMU BLAGU JE ZVIŠANA CARINA. Beograd, 12. jan. (Izv.) Za luk-susno blago je zvišana carina pri plačilu v bankovcih za 200 odstotkov. Borzna poročila. Zagreb, 12. jan. Devize: Berlin 162—163, Italija 1225—1250, London 1225—1235, Ncwyork izplačilo 282— 290, Nevvyork ček 276—0, Pariz 23CI0 —2400, Praga 455—465, Švica 5550 —5620, Dunaj 4.20—4.35, Budimpešta 47—47.50. Valute: dolarji 276— 279, avstr, krone 0—4.50, c. rublji 2L. —25, 20 kron v zlatu 0—1050, fran franki 0—2375, napoleondor 970— 995, nem. marke 15U—166, leji 0—222 lire 1230—1240, dsi. krjpoe 460—0,, madž. krone 47—0. Curih, 12. jan. Valute: dolarji 515,. marke 2.95, šterllng! 21.84, fr. franki 43 05, lire 22.45, hold. gold. 189.75, čsl, krone 8.30, jiigosl. krone 1.65, madž. krone 0.83, poljsk« marke 0.19, avstr, krone 0,09. 1 i mm Pod naslovom »Itallani in Slovani« vnemirjajočt incidenti,' je prinesel ugledni angl. dnevnik »The Sc ots-man« 28. dec. 1921 sledeči članek, ki ga prinašamo dobesedno, da spozna naša javnost, da so Angleži mestoma zelo točno informirati. Članek se glasi: V ponedeljek, dne 12. januarja je zažgala tolpa fašistov slovenski Narodni dom v Barkovljah, predmestju Trsta. To najnovejšo razžalitev naroda so tu (dopis iz Ljubljane) morda težje občutili, kakor pa bi to utemeljila gmotna škžoda. Prvotno je bilo v Trstu in okolici četvero slov. Narodnih domov. Tekom 18 meeeev so bili vsi od fašistov razdejani, barkovljanski je bil poslednji; da o drugih razdejanjih bank, trgovskih in narodnih podjetij, ki so v zvezi z Jugoslavijo, sploh ne govorimo. Nad vse je treba obžalovati, da ostaja že v naprej tako postopanje nekaznovano, kajti s tem se nosi kurivo tja, kjer je še itak preveč ognja in s tem se nesrečni spor, ki je nastal iz. medsebojno zvezanega vprašanja Adrije in jugoslovanskega zaledja, nadaljuje. Da jugoslovansko prebivalstvo kot tako ni krivo na nemirnem 'stanju, ki vlada v jugoslovanskih pokrajinah pod italijansko upravo, je dokazano z dejzstvom, da živimo tu v najlepšem miru in varnosti. Pogosto se čuje o tein kontrastu tudi opazke od Italijanov samih. Slovenec, ki je pred kratkim bil v vagonu slučajno v družbi dveh Italijanov, je Pil ves začuden, da so ti pri vsaki tudi najmanjši uslugi vzklikali: »Che bu-ona gente, che buona gente!« Na konec je na izprehodu po malem jugoslovanskem mestecu, eden od njih, priznal odkritosrčno sledeče: »Pri nas ni človek, če gre na izprehod, varen niti deset korakov daleč!« Druga velika ovira za sporazum obeh narodov, je postopanje s slovanskimi šolami v deželah pod italijansko Opravo. 63 šol je bilo zaključenih v Istri in v mnogih drugih so znižali število učiteljev in učenčev tako, da so postopale te preostale šole v pedago-gičnem oziru vsled prenatrpanosti razredov; skoraj brez haska. Nadaljni vzroki za pritožbe, ki povečujejo nasprotje so razdražlivi predpisi zaradi izvoza živine, še vedno trajajoča okupacija tretje cone in ne na konec visoke vsote, ki jih morajo plačati Jugoslovani za italijanske vizume, ne samo za potovanje v ozemlje, ki je politično italijansko, temveč tudi sedaj, r:e hočejo potovati v tretjo cono— torej zemljo, ki tvori politično vendarle jel Jugoslavije. Te vsote so posebno jpžke za dijake' in učence, ki morajo priti vsled šolskih razmer tam preko, sem v šole. Ko je bil sklenjen rapallski dogovor, se je splošno upalo, da ho ta povzročil sporazum, nekakšen modus vi-ver.di med dvema sosedoma, ki si morata biti prijateljska, če vlada v srednji Evropi pravi mir. Toda v tem oziru nismo doživeli drtjgo ko razočaranje. Jugoslavija se čuti razžaljeno in užaljeno. Spominja se uslug, ki so jih storili zaveznikom med vojno Srbi 'n jugoslovanski do-brovoljci in je zato prepričana, da zasluži, da bi oni, katerim je pomagala in v katere je verovala, bolje postopali i njo. Italija pa se pritožuje nad trgovskim propadanjem Trsta in nad ne-taupnim in občutljivim ponašanjem naše sosede, ki jo pa dosledno smatra za kulturno neenakovredno. P. S. Jugoslovanski listi javljajo govorico, da zahteva Italija za izpraznitev tretje cone 3 milijarde lir. Ce je ta drditev resnična, potem bi bilo pač zelo želeti, da Italija ne vztraja na svoji tako nezaslišani zahtevi. nexaj mm i iz Razmere v Prekmurju so nam bile dosedaj zelo malo znane. Posebno nam je manjkalo statističnih podatkov. Na razpolago nam je bila sicer madžarska statistika iz leta 1913, ki je pa s svoiimi potvorjenimi številkami zatajevala, da je Prekmurje slovenska pokrajina. Prekmurje se deli v dva okrožja: Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo, kjer so osredotočene vse naše civilne in vojaške oblasti: Iz zadnjega ljudskega štetja, ki ga je izvedla naša državna uprava v preteklem letu, posnemamo te-le podatke: Dol. Lendava M. Sobota število občin . , 49 125 « hiš . . 6433 1036)3 « rodbin . 7450 11116 « prebival. 37765 54359 Po spolu moških 18129 26498 « « žensk 19636 27861 Po materinem jeziku je. Slovencev . . 26038 48394 Madžarov . . 11358 3055 Nemcev . . 160 2154 drugih . . . 209 756 Po veri je: rim. kat. . . 36747 29855 avR. evang. . 324 23575 ref. evang. . 344 585 izraelitov . . 322 320 drugih . . . 28 24 Vse Prekmurje Izkazuje torej: Število občin . • • 174 « hiš • • 16796 « rodbin 18566 « prebivalcev 92124 Po spolu moških • • 44627 « < žensk • • 47497 materinem jeziku je: Slovencev . . 74432 Madžarov . . . . 14413 Nemcev . . . • • 2314 drncih . . . 965 veri je: rim. kat. . . • • 66602 avg. evang. . . 23899 ref. evang. . . • • 429 Izraelitov . . • • 642 drugih . . .. • . 52 Prekmurje obsega 165.063 katastral-nih oralov (1 katastralni oral meri 5755 kvadratnih metrov). Šolstvo. Ljudskih šol je v Prekmurju 39 rimsko katoliških, 13 evangeljskih, 1 izra-elitska, 32 državnih in 8 občinskih; skupaj 93 ljudskih šol. V Murski Soboti in Dolnji Lendavi je štirirazredna meščanska šola za otroke obojega spola. V tekočem šolskem Ltu sc je otvoril 3. razred državne gimnazije v Murski Soboti. V' vseh ljudskih šolah je skupaj 173 razredov in 4 sporednice. Kjer poučuje 177 učitc’jskih moči. Vseh šoloobveznih otrok je v Prekmurju 15.640, od katerih obi.skuje šolo 13.514 otrok. V nekaterih krajih še niso otvorjene ljudske šole, ker primanjkuje učiteljskih moči. Priznati se mora, da je državna uprava izvršila ogromno delo z organizacijo šolstva v Prekmurju. Edin nedo-statek je še, da je med učiteljstvom v Prekmurju še mnogo takih, ki so ostali na svojih mestih še izza madžarskega friie Vse svetovno kulturno življenje je utrpelo med in vsled vojne težko izgubo, ki so jo povzročili predvsem trije faktorji: Mnogo in ne najslabših produktivnih moči je moralo zamenjati pero 5 puško, instinktivno se je vgneždil v človeških srcih kult surove moči, ki je j'e sam po sebi in vsled okolnosti moral dovesti do brezprirrerne genje za de-larjem, ki pomeni najvišjo moč. Poslc-Jice tega duševnega stanja se bodo kasa! tj še leta, pri nas so sc že pokazale Drastično v »treh labodih«. Ne gre mi za pisatelje, pesnike, slikarje in skladatelje v tem listu, tudi ne za umetniški nivo tvorb, vre to je precej postransko, gre za p ob’cm nastopa, ki je edini žffačib-i -a duh c*.-a. Ce bi v tem odru cmcnil nekaj mimogrede, bi bilo 4p 'e: stvar sama na sebi ni originalna, podobne stvari smo pozabljali že pred vojno — z razliko, da , so bili proizvodi a la »Mafarca le ru-turiste« drzni, d očim je kopija vedno zlagana,- notranje slaba in vsled tega kračavo — odurna., Pa to mimogrede. Kajti bistvo je v tem: vsaka prava umetnina je boj umetnika s snovjo in ta boj mu žre moči, tako da je delo slika njegove notranjosti. In noben mlad človek ne nosi rad na prodaj svoje notranjosti, .ker ga je snyo in se boji posmeha, ker ni gotov, da je svojo notranjost tudi umetniško poual. Odtod tisto plaho skrivanje za psevdonime. Tukaj pa pride : rupa mladih ljudi, ki si ne upa s svojimi proizvodi v liste mod prave umetnike, ampak si ustanovi sama svoj list, da ji ni treba iti skozi kritiko. Da še več: ta grupa niti ne more počakati na tisk svojih proizvodov v svojem suverenem glasilu, ampak hoče -že vnaprej izsiliti priznanje potom javnih nastopov in naravnost terorizirati publiko. Kdor je imel žalost, da je videl to mladino pri njenih demagoško - nesramnih javnih nastopih, se je nehote spomnil na trinajstletne deklice, ki se pojavljajo ob mraku v večjih mestih na cesti in ogovarjajo pasante ... In vendar je vse'to, četudi je kopija, le p'revcč razumljivo in naravnost ogledalo naših dni;, če je postal kramar čez noč mihjcnar, zakaj rc bi bil gospod z enim samim nastopom največji pesnik? Kajti kult moči zahteva, da si največji — če to dosežeš s pesmijo ali eventualno, če gre tudi s pestjo, to je bogme, postranska stvar. In ker ne daješ samega sebe ampak nekaj, kar ti je čisto tuje — zakaj ne bi hladnokrvno stopil pred množico in izkhcaval ccvljct in suhe robe? Tukaj je problem. Mogoče se je dal eden ali drugi trenutno premotiti, ki je res umetnik. Upajmo, da najde kmalu pravo pot, kajti trditev, da Iabud poje samo enkrat, ic sicer bajka, pri teh treh labodih, pa bi lahko postala resnica — čisto brez škode. Dasi torej nima to duševno verižništvo nobenega stika z umetnostjo, je vendar važen pojav za naše javno Življenje: kajti kaže, da bodo v bližnji bodočnosti razpolagale politične stranke z agitatorji, kakor jih še ni videla Slovenija. Zeta. režima in ne vrše narodno in državno vzgojno delo v tistem smislu, kot bi bilo želeti. Toda tudi ta nedostatek se odpravlja. Veliko je že nastavljenega učiteljstva iz Slovenije. V vsakem oziru moramo polagati najvsčjo pažnjo na prilike v Prekmurju. Narod se mora nac.'jonalno prebuditi in gospodarsko osamosvojiti, da bo dober stražar naše severne granice. IVO ŠUBIC: 11 vv ff lava nij (Poročilo na zboru j'avnih nameščencev v Celju dne 21. novembra 1921.) II. Kako nameravajo odpomoči bedi javnih nameščencev? Kako se namerava odpomoči? O začasni ureditvi plač se v zadnjih tostjo pričakujemo konečne rešitve in sicer take, ki nas bo faktično dvignila iz našemu stanu neprimernega pomanjkanja in nam ne bode samo pesek v oči. Izmed različnih predlogov nam je najbolj znan načrt gospoda narodnega poslanca prof. Reisnerja, čigar principi Vam tovariši niso tuji. Objavil jih je »Naš glas«. Ker nas bolj zanima efekt kot pa principi, hočem navesti plače po tej nameravani regulaciji, pri tem rrjčunam s sedanjim t. j. 3. razredom draginjskih doklad. dnevih mnogo razpravlja. Vsi z nape- PregSed o prejemkih civilnih državnikov po izjednačenju draginjskih doklad (glej referat gosp. poslanca Reisnerja v „Nnšem g!asu“ z dna 10 novembra 1921. Cin. Temeljna plača Osebna draginjska -doklada na dan Doklada za dni člane na dan Skupaj za neocenjenega mesečno Skupaj za oženjenega z 1 otrokom mesečno K V K v K V K v K v 6. 2400 - - 112 1 20 ... - 5760 6960 __ 7. 1600 92 .— 20 4360 — 5560 « — 8. 1200 92 — 20 3960 — 5160 — 9. 253 32 89 — 20 _ 3573 32 4773 32 10. 733 32 88 — 20 — 3373 32 4573 32 11. 533 32 88 — 20 3173 32 4373 32 Iz poročila gosp. poslanca Reisnerja (glej „Naš glas“) z dne 10. nov. ni jasno razvidno, katere draginjske doklade naj bi dobivalo pisarniško pomočniško osobje. Pripomnim tudi, da omenjeno osobje še ni bilo prevedeno na dinarsko plačo ter sprejema še vedno dnevnice po 2 K 85 vin. Ono ni bilo deležno 10 odstotne povišice (Ur. 1. št. 88 21) in dobiva samo draginjsko doklado 56 kron na dan. Plače bi se torej poboljšale pri ne-oženjenih v XI. do inkl. IX. čin razredu za 630 K mesečno, pri poročenih z enim otrokom pa za 1.140 K, v Vlil. čin. razredu pri neoženjenem za 740 K. V VII. za 780, v NT. za 1200, pri oženjenih z enim otrokom pa v Vlil. za 1260, v Vil. za 1260, v VI. pa za 18S0 kron. Da je ta regulacija absolutno nezadostna, smo dokazali že z rodbinskim bud/etom uradnika IX. čin. razreda, ki je brezdvoinno nekaka srednja pot za nižje uradništvo, kajti takemu uradniku primanjkuje mesečno že danes zgolj za animalične potrebščine, to je za nasičenje, toploto in stanovanje mesečno 1816 K 37 vin., po regulaciji bi prejemal 5973 K, vsled tega bi mu še vedno primanjkovalo 77 K mesečno! Ker pa nam je iz prakse znano, da so takrat, ko se uveljavijo regulacije, cene že zopet poskočile, je naša kalkulacija glede deficita po event. regulaciji že danes premajhna! Navedena pomoč bi bila le numerična, ne dosegla bi pa zaželjenega cilja. Kako živi uradnik v višjem činov-nem razredu, vam je znano iz listov zadnjih dni. »Jugoslavija« je prinesla v tem oziru izčrpen in inštruktiven članek. Iz njega posnamemo, da uradnik VI. čin. razreda, če hoče zaključiti mesec samo z 100 K deficita, more le 10 krat na mesec večerjati. Kot nam, tako seveda tudi njenmu ne ostane niti belič za obleko, kulturne potrebe, vzgojo otrok itd. itd. Vsled tega bi tudi zanj projektirana regulacija, ako-pram je v VI. čin. razredu višja kot za nas, njegovega življenja ne izboljšala. Ne smemo namreč prezreti, da so njegove potrebščine z ozirom na starost, uradno in socijalno pozicijo, na morebitne bolezni, na vzgojo skoraj doraslih otrok itd. itd. opravičeno večje kot naše. Iz neštetih razlogov bi nam nameravana regulacija kot premalo izdatna ne hasnila in mi jo moramo odkloniti. Nesprejemljiva pa je za nas tudi s stališča enakosti, z vidika, da bodi plačano duševno delo v vseh strokah državne službe po enakem merilu in da država ne diferenciraj plač slučajno močneje organiziranim slojem ali pa le favoriranim stanovom. Država, ki je parlamentarna in si šteje v čast pripadati k najbolj modernim demokratičnim državam ihora pritrditi ravnokar izrečeni misli. Primerjajmo naše plače po regulaciji s sedanjimi oficirskimi. Pri zadnjih so vskalkulirani tudi prejemki v natu-ralijah (drvah) in sicer po tržni ceni z dne 11. oktobra 1921, Pregled oficirskih plač ter plač civilnih mameščencev mesečno: Cin oficirske nlačo za Sedanje nrar’ni5ke nlefe za Plače uradnikov ki sosepiedlagale po g. poslaittu feijn za Cenjenega z 1 otrobom neožeipega oženjenega z 1 ot;o!:om ceoženjenega oženjenega z 1 otrokom necenjenega K V K '1 v K v K v K v I< v 6. 9681 —— 763 1 - 5280 — 4560 — 6960 1— 57 60 — 7. 9064 32 7064 32 4300 — 3580 — 5560 — 4360 —- 8 8731 — 6731 — 3900 — 3190 — 5160 — 3900 —- 7501 —. 5501 — 9. 7317 64 5317 64 3633 32 2913 32 4773 32 3573 32 10. 7184 32 5184 32 3433 32 2713 32 4573 32 3373 32 11. 7051 5051 — 3233 32 2513 32 4373 32 3173 32 1. kapetan I. klase, 2. kapetan II. klase. Oženjen okrajni komisar z otrokom in ženo bi prijemal Oženjen kapetan II. klase z otrokom in ženo pa dobiva . . torej za celih 2544 K več kot pa političen uradnik istega čina. V primeri s kapetanom I. klase pa za 2728 K manj. Ali neoženjen kanclist IX čin. razreda bi dobival .... Neoženjen podporočnik pa .......................................... za 1878 K več kot njegov civilni vrstnik istega čin. razreda. Ali plača vladnega svetnika z enim otrokom bi znašala ...... plača polkovnika z islim rodbinskim stanjem pa ..... t . torej za 2671 K več. 4773 K 7317 . 3173 5051 6960 9631 Proučimo pa naravnost vehemetno razliko častniških in civilnih plač tudi še z druge strani! Ker bi poročen vladni svetnik z ženo in enim otrokom I prejemal 6960, oženjen podporočnik z ženo in enim otrokom pa dobiva 7051, bi ga zadnjeimenovani še vedno prekašal za 91 kron mesečno. Naravnost tragično je pomisliti, da v VI. čin. razredu naše uradniške hi-rarhije, t. j. najvišje normalncstopnje, niti ne doseže vojaškega tovariša, ki je komaj započel svojo knrijero. Po 35-letnem zvčstem službovanju, po dolgi trnjevi poti si torej na tem, da imaš kot v drž. poslu osivel, z bogatimi izkušnjami obdarovan, od države že davno priznan in odlikovan mož, ko si na vrhuncu svojih časti, manj plače kot mladenič, šele stopajoč v svet. Zamislimo si odgovornost naših uradnikov v višjih plačilnih razredih, predstavljamo si njihovo socijalno pozicijo in vendar koliko zapostavljanje napram oficirjem. Povsem neome njene pa smo pustili študije in kapital Vsled njih porabljen in nič obrestovan + Kavcija pri ministrstvu za zgradbe. Ministrstvo zgradbe poživlja vse interesente, katerih kavcije se hranijo pri tem ministrstvu in katerih posli so dokončani, naj takoj dvignejo svoje kavcije, sicer bodo plačevali 1 odstotek hranilščine, čez leto dni pa jim kavcija zapade ter se vloži v državno blagajno kot njena lastnina. Časopisni glasovi. »Slovenec« prinaša govor poslanca dr. Hohnjcca o ljudski prosveti. Izobrazba ne sme biti privilegij majhnega števila oseb. Izobrazba ne sme biti sredstvo razrednega boja. Višja narodna izobrazba je državljanska in politična nujnost. Dr. ilohnjec zagovarja versko vzgojo v šoli in trdi, da država ne sine izobrazbe monopolizirati in prikrojiti zahtevam naprednih načel. •Jutro« izjavlja, da se mora z ozirom na slabe državne finance znižati število aktivno služečih vojakov in sicer na ta način, da se skrajša rok aktivnega službovanja. Vojaško izobrazbo mora dobiti pa vsak za orožje sposoben državljan. Novi finančni minister že obljublja tozadevno dalekosežne reforme. •Naprel« prinaša resolucijo zedinjeval-ne konference strokovnih organizacij v Beogradu. Socijalno demokratične strokovne organizacije so se združile v Glavni rad-nlčki savez Jugoslavije na teh-le temeljih: a) na temelju razredne borbe delavnega ljudstva za izboljšanje njegovega gmotnega, družabnega in končnega osvobojenja od okov kapitalističnega načina proizvajanja: h) na temelju mednarodne vzajemnosti preko strokovnih internacijonal, združenih v Strokovni internacijonali v Amsterdamu; c) da je G. R. S. J. član Strokovne internacl-jonale v Amsterdamu: d) na temelju neodvisnosti od vseh strank. •Slov. Narod« zaključuje razpravo o makedonski organizaciji v Bolgarski s konstatacijo, da se vsi oni, ki mislijo na odcepitev državnih delov, nahajajo v fantastičnih iluzijah. Ce pričakuje Bolgarija od nas prijateljstva, potem mora zatreti vse makedonske organizacije, ki imajo v glavah neke fiksne ideje o neodvisni makedonski državi »Novi ča$« pravi, da, se sedanja vlada opira .izključno le na policijo, žandarmerfje in militarizem. Kadrski sistem se mora odpraviti. Uvesti se mora ljudska milica, ki bodi izključno obramba za vsak slučaj in popolnoma v rokah ljudskega zastopstva, vojaško izobraževanje se ima skrčiti na minimum in ljudstvo mirnemu delu kolikor mogoče manj odtegovati. Politične vesti. X Samostojna kmetijska stranka. Zagrebški »Hrvat« prinaša sledeča zanimiva odkritja o slov. samostojni kmetijski stranki: »Sam. kmetijska stranka igra od svojega postanka zelo čudno vlogo. Ustanovljena pod protektoratom slovenskih demokratov je imela nalogo zastopati slovenskega kmeta in ga odvrnti od Korošca. Ko so prišli v konstituanto, so^ se priključili Pašičevi vladi in glasovali za centralizem, dasi so prej agitirali za slovensko avtonomijo. V beogradski javnosti se je ta preobrat tolmačil z paktom zelo dvomljive,yrste, ki so ga jsa-mostojneži sklenili s Pašičem. Poleg tega, da si je vodja amostojnežev, dr. Vošnjak, s tem paktom oskrbel polansko mesto (v Pragi), se je tudi govorilo o nekih velikih svotah denarja. Sedaj so se obelodanila zanimiva nova odkritja, ki stavljajo tudi ostale vodje samostojnežev v prekrasno luč. Ta odkritja se nahajajo v poslednji številki »Naše Vasi«, ki prinaša obširno iz-ve6tje o skupščinah samostojne kme-tijke in nove zemljoradniške tranke, ki so se vršile 28. decembra v Celju. Na skupščjni zemljoradniške stranke je ta dan govoril tudi g. Kuralt, bivši član glavnega odbora kmetijke stranke, ki je iz nje izstopil. O voditeljih kmetijske stranke je poročal nastopno: Cim so stopili v konstituanto, so takoj začeli mešetariti s Protičem in zahtevali 2 milijona, ki pa jih niso prejeli. Zato so pustili Protiča in se obrnili na demokrate, odnosno na slovenskega demokratskega voditelja dr. Žerjava. V vili ob Bohinjskem jezeru je izplačal dr. Žerjav poslancem Drofeniku, Kušarju in Mrmolji 400.000 kron. Ureka ni bilo zraven, ko pa je zvedel, da 90 njegovi kolegi prejeli denar, je tudi on pohitel k Žerjavu, se mu globoko pri» klonil in namuznil. Na vprašanje dr. Žerjava, kaj mu je, je Urek odgovoril, da ni vse v redu, ker ni on ničesar pre* jel. »Vi želite denar« — vpraša Žerjav in mu izplača 30.000 K. Govornik je bil prisoten. Začuden je vprašal Žerjava, ali mu ni žal toliko denarja, ko so se samostojneži že itak pridružili zemljoradnikom. Dr. Žerjav je odgovoril: »Pojdite, ko jih bomo potrebo- vali, jih bomo imeli 1« In v resnici so jih imeli, kadar so jih potrebovali. Sedaj je razumljivo, zakaj so samostojneži pustili zemljoradnike. Sedaj je razumljiv njihov patrijotizem, ko so glasovali za ustavo.« Hoteli bi, da načelstvo samostojne kmetske strank* stvar pojasni. X Obračun konference v Cannesu. Dosedanji gladki potek konference v Cannesu je pokazal, da so njeni glavni sklepi bili že prej dogovorjeni. Francija se je ocividno podredila Angliji in sprejela Llovd Georgov obnovitveni načrt evropskega gospodarstva. Za ta pristanek je • izvojevala Francija an-gleško-francosko zvezo, ki je zanjo eksistenčnega pomena. 'Imamo torej n* eni strani politično zvezo med Anglijo in Francijo, na drugi strani pa moratorij nemških reparacijskih obveznosti, ofieijclno priznanje sovjetske vlade in sestavo konzorcija za gospodarko obnovitev vzhodne Evrope. Dalje je važno, da je konferenca v Cannesu sklenila v glavnem prepustiti gospodarsko obnovo Rusije Nemčijji, ter da bo trgovinska in industrijska ekspan-živnost Nemčije dobila neizčrpljivo mednarodno zajamčeno polje delovanja. To bo ogromnega pomena za nadaljni procvit nemškega gospodarstva. X Obnova ruskega gospodarstva, i Dasi so- se na konferneci v Cannesu ' sklenili dalekosežni ukrepi za ozdrav- \ Ijenje vzhodnoevropskih gospodarstev ter se bodo v isto svrho razpravljali na predstoječem sestanku v Genovi z neposrednim sodelovanjem prizadetih držav (Rusije, Poljske, Bolgarske, itd.) podrobni načrti, ki so jih sestavili fi-nančnikki Francije in Anglije, se oglašajo dvomi, ali bo tern konferencam in kapitalističnim družbam sploh mogoče dvigniti rusko gospodarstvo in pa predvsem mednarodno vrednost sovjetskega rublja. Načeloma se ugovarja, da se v Rusiji mora najprej izvesti gospodarska obnova in da je šele na taki podlagi misliti na resno dviganje kupne moči rublja. Edini vzrok padca rubeljske vrednosti tvorijo lahkomiselne emisije sovjetske vlade, hi hoče s tem kriti bidžetarne primanjkljaje. Leta 1920 je znašal državni deficit 87% vseh dohodkov, 1. 1921 98,%. Tudi v letu 1922 bo ostal bidžetarni položaj nespremenjen. Tozadevni proračun za 9 bodočih mesecev dosega 119 tisoč milijard rubljev. To stanje bo trajalo dotlej, dokler bo industrija nacionalizirana in močno deficitna. Rubelj bo mogoče samo na ta način ozdraviti, da se bo pristopilo k metodični obnovi ru-skega gospodarstva. Tozadevno je potrebno izpremeniti sedanjo gospodarsko obliko in uvesti zasebno lastnino in pravno varstvo, povzdigmiti indutrij-ko in poljedelsko produkcijo in trgovino Samo iz notranje konsolidacije ruskega gspodarstva z delom in pridnostjo, z industrijo in intenzivnim poljedelstvom, itd. bo mogoče dvigniti mednarodno vrednost rublja. Denar temelji na solidarnosti državnega gospodarstva, na intenzivnem delu posameznikov, na procvitanju industrije, poljedelstva in trgovine. Gospodarstvo *f Stroji za našo Industrijo na račun reparacijo. Financijsko-ekonomski komite ministrov je sklenil izdati na-redbo, ki bo določala, pod katerimi pogoji more tudi prečanska industrija in javne korporacije dobivati stroje in instalacijski materijal iz Nemčije na račun reparacijskega konta. + Cehoslovaška Je dala Inozemski družbi v zakup eksploatacijo petroleja. »Matinu« se poroča iz Newyorka, da se je v finančnem ministrstvu čehoslo-Pogodba, glasom katere oddaja Čeho-Faške republike definitivno podpisala Americaine v zakup pravico raziska-vanja in eksploatacije petroleja na Vsem teritoriju republike. + Zagrebački velesajm. Prijavni formulari za lzlagače na proljetnom sajmu uzoraka več zu razaslani te ove prijavnice treba ju do 15. o.’ m j. Odi popunjene i povračene natrag. Ako medjutim koja tvrtka nije dobila aoticne tiskamce, neka se čim prije obrati uredu »Zagrebačkoga Zbora«, s jc ce ih dobiti. Poslije prijave ovo-temnih dolaze one stranih interesena-.u 0Pa Se Upozoruju domači pnvredmci, da pospiješe svojim prijavama, da im tako može biti mjesto Osigurano. Ured se »Zagrebačkoga 6.b0ra« nalazi u zgradi Trgovačke komore, Trg 29. listopada 1918 br. 1. + Deponiranje delnic Izven naše •kraljevine je prepovedano. Ministrstvo trgovine In industrije je odredilo, oa se v prihodnosti v svrho vršitve zborov delničarjev delniških družb, ki Ijnajo svoj sedež v kraljevini SHS., delnice ne smejo deponirati v zavodih izven mej naše kraljevine. m Carina In trošarina na kresila, c ,za.hte,vo generalne direkcije posrednih davkov in po sklepu carinskegasveta je finančni minister izdal caHnn m h - Se UVede napIačevanje t« d^žav,ne ^ošarine na kje- da rtnvc?dai,a avf°,mobI,ov- Koman- aa Dravske divizijske oblasti v Ljub- uam naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila v Pisarni uprave dravske artiljcrij-5S/ad'°"‘Ce v Ljubljani dne 25. jan. ustmP j1 v°b 8- uri Ponovna javna mohifna o i1 za proda3° 12 avtoma™ tr'' P,redmetni o^las je v pl-poeoii no°VS^e in obrtni§ko zbornice, rilskiS.Vr!.upravi dravske artilje- sentom na‘°niCe 1V.Ljubljani interesentom na vpogjed. kononliev najTčnel?l Producent Italija rnive/k Začasno prideljuje držav v f konoplje izmed vseh 100 2i V letu 1920 Je bilo s knnia 1 ?ta[3ey zem,Je nasejanih lov konoplje mUij°n kvinta' KontudnbnVa S|avbneRa materijala. v I hiilu k)ravske divizijske oblasti niški »i naznanja trgovski in obrtmizbornici v Ljubljani, da se vrši pisarni', nuaria 1922 ob 8. zjutraj v ske divi -n!rskega odeienja Draveljske oblasti v Ljubljani, ofertalna licitacija glede dobave stavbnega materijala za popravo poslopij smodnišnice v Kamniku. Pogoji so v pisarni inženirskega odeienja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in interesentom na vpogled. -f- Nova zvišanja železniških in poštnih tarif v Avstriji. Glavni odsek narodne skupščine se bo po zopetni otvoritvi parlamentarnega delovanja sredi januarja bavil z dvema važnima vladnima naredbama, ki se tičeta povišanja žeezniških, poštnih, telefonskih in brzojavnih pristojbin. Osebni tarifi železnicah se bodo zvišali za 300, blagovni za 150 odstotkov, poštni telefonski in brzojavni tarifi pa za 150 do 200 odstotkov. Povišanje stopi v veljavo začetkom februarja. + Dobava ovsa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 21. jan. 1922 ob 10. uri dopoldne v intendan-turi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani tretja ustmena licitacija glede dobave 100.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intenda-turi v Ljubljani interesentom na vpogled. + Trgovska pogajanja med Če-hoslovaško In Rusijo. Kakor javlja »Tribuna«, se bodo kmalu zopet nadaljevali trgovski pogovori s sovjetsko trgovsko delegacijo, ki se je prepričala, da niso bile njene informacije o klavzulah čehoslovaškega in poljskega dogovora točne. Rusko - čeho-slovaška pogodba bo vsebovala med drugim tudi neke politične določbe, ki so že izdelane ter se bodo tekom prihodnjih dni predložile sovjetski vladi, da jih odobri. + Prodaja luksuznega blaga v Italiji. Opozarja se interesirane kroge, da je Italija zvišala za 100 odstotkov carino za uvoz luksuznega blaga. Sodno protokolirane ali pri trgovskih oblastih vpisane firme se smejo proti spričevalu s strani kompetentnih trgovskih zborhic oprostiti tega poviška. Imenovana spričevaala morajo trgovci priložiti ostalim dokumentom. + Svetovni državni dolgovi. Državni dolg Nemčije se je od leta 1913 povečal 50kratno, dolg Zedinjenih držav pa 24kratno, Anglije 12kratno, Francije 8kratno, Italije 6kratno. — Skupno znašajo, kakor poroča Mr. Austins, ki je sestavil to statistiko, dolgovi držav celega sveta danes 382.634 mil. dol. v razmerju z 43.362 milijonov v letu 1913. + Tehniško - konstruktivna In tehniško - komercijalna poslovnica za vsakovrstne tehniške izdelke se je ustanovila v Brnu. Tvrdka izdeluje projekte za zgradbe vseh vrst industrijskih podjetij in z dobavljenjem strojev, elektromotorjev, tranforma-torjev, lokomobil, parnih strojev, kakor tudi vseh drugih strojev za spe-cijalno industrijo. Naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. One¥ne vesti. «We kraJia za čestitke Iz Slove- mestnik zn ‘tin6’ i 31h 1° PokrailnslO na-hrzohvnn °uVe,U’0 *• •'an H« »»ar poslal Sc«i nlcjnvs , Aleksandru po\o- n]0 M-rin? • aroke z lomunsko prlncezl-^ativaiim 8 Han*fcs,nik nastopno - RomLuZ°A°.Vko: *Grad Peleš - Sinaja raženo *Pi a' ?. st,La s« zahvaljujem za Iz-tnlle Slnvl i1 m! Prihajajo potom Vas Iz "r«blške .s?"3 »a naša bodoča kraljica? Za-Hicl Jujfn-5;'Y.ostl” poročajo o bodoči kra-auniji in G, F'nce7'a ir a 22 let. V Ro-GČbray.Qv»£a lai° Mariolo ali Marčika. - dobila le v sv°ii domovini, kjer .tovori več • m ,vsestransko izobrazbo; oopolnoma vni, ernih jezikov, je uvedena turo in Poezij , ?’ se rada bavi z litera- , načaja, ljUk; ;er i® veselega, ljubeznivega avtom. Kot iiip,POrt’ a f,OS3bno vožnjo z mglešhčsn nifin ,nati’ *e iz°hražena po vedenju zelo Ten^ar pa i® v svojem hišen je vobče vT° tskes:a znaCaia> lfa‘ jugoslovanska u'3,7, romunski dvor. Bodoča aiialeikitn dvorna3iia v rodbinski zvezI orom, ker ie vnukinja kra- ljice Viktorije, z dvorom Španskim, ker je sestra njene matere soproga infanta don Alfonza, strica španskega kralja in z grškim dvorom, ker se je njena sestra Elezabeta poročila nedavno z grškim prestolonaslednikom. Ob času vojne je bila tudi prince-zinja Mariola bolničarka v Bukarešti in Jassyju. — Odpravljeno plemstvo. Vsi uradi so dobili od osrednje vlade ukaz, da se v uradnih spisih ne smejo več rabiti označbe za kakoršnokoli plemstvo. Proti uradnikom, ki bi se tega ne držali, se bo postopalo službeno. — Beda v orožništvu. Več orožnikov, ki so bili dosedaj naši naročniki, nam piše: »Vsled naraščajoče draginje In slabe plače smo bili primorani ustaviti list, ker ga ne-moremo več plačevati. Če je človek lačen, se mu tudi brati ne ljubi. Dnevnic nam že štiri mesece niso izplačali, novoletno nagrado za lansko leto smo morali dati nazaj, za »Samopomoč« so nam odvzeli in še nam bodo odtrgali od Itak borne plače. V par mesecih se je vse podražilo za polovico, a nam pa še od bore plače odtrgavajo. Kako more imeti Človek vpselje do naporne službe? Kdo pri tem trpi največ škode?« —• Za Jugoslovansko Matico je darovala Megušarjeva družina iz Mokronoga 100 kron v počaščenje spomina na blagopokojno gospo Rozo VVesterjevo. — Monopolska taksa na cigaretni papir. Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani objavlja; Razglas o novi monopolski taksi na cigaretni papir; Na predlog Uprave državnih monopolov v Beogradu z dne 3. dec. 1921 Pov. M. broj 220 je gospod fin. minister s svojo rešitvijo Pov. broj 873 povišal monopolsko takso na cigaretni papir, ki se ima v bodoče plačevati po nastopni skali: 1. od cigaretnega papirja v skladih (rizmah) po 3200 Din. v zlatu, to je 6400 Din. v srebru za 100 kg. 2. od cigaretnega papirja v knjižicah, lističih ali v stročnicah po 2700 Din. v zlatu, to je 5500 Din. v srebru od 100 kg bruto teže knjižic v kartonih. — Steklo za okna do debeline 4 mm in vsakovrtne velikosti je pričela izdelovati v svoji steklarni v Daruvaru tvrdka Sjedinje-ne tvornice stakla na dionice v Zagrebu. — Upokojencem in v pokoj namenjenim uslužbencem južne železnice. Pod tem naslovom je pred kratkim izšel po ljubljanskih dnevnikih dopis, v katerem se napada list »Upokojenec«. Radi tega napada smo prejeli od »I. splošnega društva upokojencev s sedežem v Ljubljani« pojasnilo, da izvirajo tl napadi iz maloštevilnih vrst nezadovoljnežev, ki bi po našem mnenju storili bolje, če bi se držali gesla »v slogi je moč« in ne rovarili ravno med gmotno najslabše situiranimi upokojenci. Z natolcevanji in velikimi gestami se ne doseže ničesar. — V Zagrebu se je lani rodilo 3023 otrok, umrlo pa je 2635 oseb. — V Sibiriji je umrl na potu v domovino za tifusom vojni ujetnik poročnik Vladimir Pirkovič.1 — Štrajk. Usnjarsko in čevljarsko delavstvo v Sloveniji se nahaja v mezdnem gibanju. — Umrl je v Dobrni pri Celju mnogoletni župan Fr. Jevšnik vulgo Osetač. — Iz Jezerskega nam pišejo: »Obe tukajšnji trafiki ie dobila r.eka Vera Nagy, ogrska državljanka, katere mož je bil strasten nemčurski priganjač. Ta ženska je kuharica pri finančnih stražnikih in ima kot taka plačo in hrano. Druga prosilka Marija Krč pa je propadla, dasi je reva, mati treh otrok, katerih najmlajši je hrom in nem. Baje je bjl župnik Zak tisti, ki je priporofal Madžarko, glede Krčeve in njenih sorodnikov pa je podal napačne informacije. Zadevo je treba uradno preiskati. -a Kranjski okrožni klub dobrovoljcev vabi vse člane, da se zanesljivo udeleže klubove seje v nedeljo 15. t. m. ob 10. uri v prostorih hotela »Nova pošta« v Kranju. Dnevni red zelo važen. Predsednik. — Bivši polkovnik Miha Debolcki umrl. V Mariboru je umrl bivši polkovnik Miha Dcboicki. Pred svojo smrtjo je poklical uradnika Pogrebnega zavoda, da se informira, katere vrste pogreb bi bil najcenejši, to pa zato, da hi zamogel čim več zapustiti svoji mnogoletni služkinji Rozi, katero je imenoval za glavno dedinjo. t— Aretirali so v brzovlaku med Zagrebom in Beogradom bivšega častnika Wran-glove armade Aleksandra Kovalcvskega Sergejeviča zaradi tatvin. Sergejevič je poprej služboval pri ljubljanski pošti, a mu delo ni dišalo, zato se je vrgel na tatvine v vlakih. — Nečloveški oče in brat. V vasi Ponikvi pri Veliki Dolini se je zgodila pretečeni pondeljek žalostna družinska drama. Kmet ,S. V. je živel v skupnem gospodarstvu s svojima dvema sinovoma. Starec je zelo skop In nikakor noče dati posestva iz rok. Mlajši sin je zahteval polovico gospodarstva zase, iz tega pa !e nastal prepir in slednjič tudi poboj. Oče je prijel mlajšega sina, starejši ga je pa udaril s sekiro močno po glavi. Ves okrvavljen ie pobegnil potem k svoji omoženi sestri v sosednjo vas. Od thm so ga oddali v bolnico in zdravniki so ugotovili, da so rane smrtne. — Ta surovost je vse obsodbe vredna, zlasti še, ker Je starec — morilec silno pobožen človek. — Smrtna nesreča^ V torek 12. t. m. so se posestniku Aliču Iz Ločnice splašili konji. Mož jih je hotel pomiriti, toda zaman. Drveli so s tako silo naprej in pritisnili Aliča s tako silo ob neko drevo, da le še tisti dan izdihnil. — Razne nesreče. Benčina Ivan, sin delavca Iz Travnika pri Loškem potoku je hodil okrog tesarjev, ki so tramove tesal! Pri tem se je spodtaknil in padci, pri padcu pa Je tako nesrečno udaril z ievo r, ko na ležečo sekiro, da si je presekal roko. — Veršnik Anton, gozdni delavec na Putdhofu pri Tr žiču je v gozdu podiral dre/jt. Podirajoče drevje pa je sprožilo kamenje in cn kamen, ki se je sproiil v dolino, ga je udar*! na glavo. — Marijan Sluga, čistilec modelov pri Tčnniesu, je stal_ poleg, ko so vlivali železo. Pri tem pa je železo brizgnilo iz posode jn ga obžgalo po levi nogi. — Saldi-natti Emanuel, zel. delavec, le šel na Dolenjsko po živež. Nazaj gtede je na postali Mirnapeč na ledenih tleh padei in si zlomil levo nogo. — 'vana Kuhar posestnica na Selu pri Vodičih je šla v gozd po stiljo. Po poti Je padla »n si zvila levo nogo, — Ložar Anton, prenrogar na 'ljubljanskem glavnem kolodvoru je v ncceijo jede' zakuhano juho. Ker pa ni bila piccejena mu je obtičala inaia kost v glin, ker mu je začelo grlo otek iti je morai v Lolnico. Uubllana. = Svečana izročitev odlikovani. V soboto 14. t. m. ob 11. dopoldne bo v dvorani deželnovladne palače g. pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar svečano izročil od-kovanja onim gospodom, ki so bili povodom ljubljanskega velesejma odlikovani za zasluge na gospodarskem polju. Ti gospod je so: Fran Bonač, Josip Costaperaria. En gelbert Franchettl, Dragotin Hribar, Ivan Jelačin mL, Peter Kozina, dr. Valentin Krisper, Vinko Majdič, dr. Rudolf Marn, Ivan Rebek In Avgust 2abkar. =* Glasbena Matica v Ljubllanl otvarja svojo pevsko šolo ter vljudno sporoča vsem priglašencem, da je prva ura pouka za gospode v soboto, dne 14. t. m, ob eričetrt na 7. zvečer, za dat v pondeljek, dne 16. t. m. ob enčetrt u.. .. c/eče-. Učna soba: poslopje Glasbene Matic., , Vegovi ulici II. nadstropje. = Krajevna organizacija NSS za koli-zejski okraj ima odborovo sejo v soboto, dne 14. t. m. točno ob pol osmi uri v posebni sobi gostilne Kačič na Dunajski cesti, — Vabim odbornike, da se je gotovo udeleže. — Tajnik. *= Društvo slušateljev fil. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v nedeljo, dne 15. januarja ob pol 11. uri. Predava gosp. univ. prof. dr. France Veber: Resnica in spoznavanje. Tradicijske in sodobne rešitve, spoznavnega problema. (Tomažev, Platonov in Kantov pojem resnice.) = Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 1. do 7. t. m. je bilo v Ljubljani 18 novorojencev (11 dečkov, 7 deklic). — V istem času je umrlo 25 oseb (12 mošk., 13 žensk), od teh 13 domačinov iu 12 tujcev (v zavodih) Smrtni vzroki so čili- 4 jetika, 1 pljučnica, 1 ošpice, 4 srčna hiba, 2 rak, 3 drugi naravni smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so bile naznanjene: 1 slučaj davice, 2 slučaja škrlatinke, po 1 slučaj trebušnega legarja in griže ter 6 slučajev ošpic. = Nesrečni padec. Alojzij Blatnik, slikarski vajenec je na S. Gregorčiča cesti tako nesrečno padei, da je obležal nezavesten. Oddali so ga v deželno bolnico. = Izgubljeno! Zgubila se je med vožnjo iz Ljubljane do Ježice Črna usnjata listnica z vsebino 14.000 K. Pošten najditelj naj sl denar kar obdrži in naj ml vme vsaj dokumente na upravo tega lista. Maribor. Vesi o zaroki kralja Aleksandra je zbudila v Mariboru radostno razpoloženje. Raz javna in tudi nekatera zasebna poslopja plapolajo državne in slovenske zastave. Zborovanje mariborskega obrtniškega društva. V torek 10. t. tn. je bilo v restavraciji »Maribor« zborovanje mariborskega obrtniškega društva. Kot glavni govornik je nastopil tajnik trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani g. I. Mohorič, ki je v pol-drugournem govoru razmetrival vsa pereča gospodarska vprašanja, ki So v zvezi z obrtniškim stanom. Nadaljnji govornik g. dr. Reisman je poudarjal potrebo samo-izobrazbe obrtniškega naraščaja, predsednik društva g. Novak je končno razpravljal o potrebi stalnih stikov med obrtništvom in inteligenco, nakar je bil zelo številno obiskan shod zaključen. Na semnju goveje živine dne ,10. t. m. so bile cene izredno visoke. Prignanih je bilo 385 komadov. Voli so bili po 25 do 28 kron za kilogram žive teže, cena krav za klobaSarje pa so poskočilo na 11 do 12 kron za kilogram žive teže. Morilca ptujskega zdravnika dr. Sc* ju-chenbauerja, kozaškega kapetana Srečniko-va, prepeljejo te dni lz zapora v bolnico, ker* se nahaja v zadnjem stadiju jetike. vprlzorjeno, če je on za to, da se vprlzorL — Pavel Golia, ravnatelj drame. Vprašanje vodstvu dramskega gledali-šča. Prejeli smo in priobčujemo: »Nekateri naši slovstveniki in gledališki posetnikl, ki so videli na odru Rojčeve »Tončkove sanje na Miklavžev večer« in Oolijove »Peterčko* ve poslednje sanje«, trdijo, da sta si igri jako slični in da je najbrž Tonček rodil Peterčka. Ti ljudje tudi domnevajo, da je Golia začel pisati svojo prvo igro s pretvezo, češ, nekdo je postavil na oder Miklavža, jaz pa postavim še Jezuščka, pred katerim se na) umakne Miklavž; a je Imel pri tem delu tako nesrečno roko, da je po naključju ali radi lastne slabosti prijel za okvir Miklavževe igre in tudi on vanj nanizal svoje božične slike, ne meneč se, če je ta okvir primeren ali ne. Koliko je resnice na teh domnevanjih, o tem naj razmišljajo in razsodijo naši resni pisatelji in nepristranski gledališki poročevalci, najtočnejši odgovor pa bi lahko dalo gledališko vodstvo samo. Celle. Ob priliki zaroke kralja Aleksandra vihrajo v Celju raz državnih, mestnih In mnogih zasebnih poslopij državne in narodne zastave. Zaprisega letošnjih novincev celjske garnizije se je vršila v Celju 11. t. m. ob 10. uri dopoldne na Dečkovem trgu. Zaprisegli so po vrsti: pravoslavni, katoliki, protestantje in muslimani. Po prisegi7je vojaštvo nagovoril polkovni poveljnik. Nato je godba zaigrala »Bože pravde«, »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava slave«. Slavnost je zaključilo vojaštvo s plesanjem »kola«. Mizarska obrtna zadruga v Celju sl je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 6. t. m. izvolila načelnika v osebi /g. Martina Pernovška. Dve novi strokovni zadrugi se osnujete v kratkem v Celju. Kovaški mojstri si osnujejo kovaško, pekovski mojstri pa pekarsko strokovno zadrugo. — Strokovno zadružništvo se je pričelo pri nas živahno razvijati. Narodno Čitalnico so sl ustanovili v trgu Vitanje pri Celju. Osebna vest. Sodni svetnik dr. Muha, doslej v Celju, je prevzel vodstvo okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi. Obrtniški ples priredi »Občeslovensko obrtno društvo' v Celju« tudi letos, dne 1. februarja. Veselični odbor vrši že predpriprave in bo letošnja prireditev prekašala obe dosedanji. Smrtna kosa. V St. Petru na Medv. selu je umrl tsmošnji župan In posestnik Janez Kregar v 33. letu starosti. — V Gornjem gradu je umrl posestnik, okr. in obč. odbornik Franc Sarb v 62. letu starosti. Radi prepovedanega povratka v mesfb je bila aretirana brezposelna služkinja Ana Mejavšek. Tatvina. Svojemu delodajalcu trgovdu Ranzingerju v Prešernovi ulici je hlapec Maks Žerjav ukradel eno vrečo riža. Policija ga je zaprla. Henri Barbusse, Ogenj. (Dnevnik de-setnije.) Poslovenil Anton Debeljak. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Strani 340. Cena broš. Din. 18.—, po pošti 2 D. več. Izšla je pravkar kot 5. knjiga »Prevodne knjižnice« gorenje delo slovečega francoskega pisatelja, ki je živel kot prostak poldrugo leto v svetovni vojni. V romanu riše avtor z nedosežnimi, živimi potezami življenje v strelnih jarkih in pred njimi. Vsaka stran diha strašno resnico in dokazuje osebno doživetje. Kdor je sam sodeloval v svetovni borbi, mu bo delo osvežilo lastne spomine; kdor se je tiščal med zaledniki, utegne tu spoznati gorostasnost ljudskega klanja. Tl preprosti vojaki pripovedujejo, sodijo in obsojajo brezmejno prelivanje krvL . Za dolgimi realističnimi odstavki groze In gorja prisije svetla nada, vera v napredek človeštva. — Uspeh Barbussovega umotvora se razvidi iz ogromne naklade: v dveh letih se je razprodalo nad 230 tisoč Izvodov. Edini Zola je dosegel v francoskem slovstvu podoben rekord, a šele po 30 letihl Delo je prevedeno v skoro vse evropske jezike. Spričo redkih vrlin Barbussovega sloga je upati, da bo tudi naše občinstvo pridno segalo po novi knjigi, kateri je pridejana črtica v avtorjevem delovanju in za katero je oskrbel S. Šantel dobro uspelo naslovno sliko. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, nasproti glavni pošti. Sokolstvo. »Sokol Moste« Ima 15. t. m. ob 2. url popoldne v telovadnici na Selu svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. — Sestanek za sestavo kandidatne liste se vrši v soboto 14. t. m. ob pol 8. url zvečer pri br. Pečarju v Vodmatu. K obilni udeležbi vabi odbor. Zdravo! Poslano* Gosp. Ani Sedldk, Spodnja Šiška, Ko-lodvorska cesta 200. Prosim Vas, da tisti ženski v Kollzeju, pri kateri imate Vašega otroka v reji poveste, da naj me ne napada po stopnicah. 2e 6 let stanujem v tej hiši, pa imam od vseh strank mir, samo od tiste ne, s katero ste Vi v zvezi. Saj Vam je na razpolago sodnija, da si operete svojo čast, v kolikor Vam je po meni prikrajšana In kakor ste me pismeno ogrožali dne 10. decembra 1921. AH niste še sigurni, da ste z Vašimi intrigami dosegli popoln uspeh v zadevi, katera Vas popolnoma nič ne briga? Vprašam Vas, kaj hočete še? M. Koval. i Ptul. Prva javna seja občinskega sveta se vrši v soboto, dne 14. januarja ob 18. uri. Na dnevnem redu je volitev odsekov in poročilo glede odprodaje nove vojašnice. V torek, dne 17. t. m. ob 20. url se vrši javna seja društva stanovanjskih najemnikov v sobi I. razreda gimnazije. Najemniki brez razlike pripadnosti strank pridite polnoštevilno. Usnjarski delavci prirede dne 14. t. m. ob 17. uri v prostorih društvenega doma veselico s plesom. Vstopnina 5 dinarjev za osebo. Gledališča in glatba. Repertoar Narodnega gledališča: Dramar Petek 13. jan. Pampeliška. Red D. Sobota 14. jan. Gardist. Red B. Nedelja 15. jan. Popoldne ob 3, url. Pe-terčkove poslednje sanje. Izven, Nedelja 15. jan. Zvečer ob 8. uri. Ljubezen. Izven. Pondeljek 16. jan. Gardist. Red A Torek 17. jan. Zaprto. Opera: Petek 13, jan. Faust. Red E. Sobota 14. jan. Carmen. Red C. Nedelja 15. jan. Boheme. izven. Pcndeljek 16. Jan. Zaprto. Torek 17. jan. VVerther. Red C. Iz gledališke pisarne. Tiste p. n. gg. abonente, ki še niso plačali drugega obVoka najemnine za tekočo sezono, vijudno opozarjamo, naj takoj poravnajo najemnino, ker bi bili sicer primorani, prodajati njihove abonirane prostore pri dnevni blagajni. Pripomnimo, da je abonement celoten in da je plačevanje v dveh obrokih udobnost, ki jo je uprava gg. abonentom dovolila. Iz gledališke pisarne. Iz poročil o -Pe-terčkovlh poslednjih sanjah«, priobčenih v »Napreju« še pred vprizorltvijo, v »Slovencu« pa 11. t. m. sklepam, da so pisci teh poročil o sprejemanju in odjtlanjanju dramskih del napačno poučeni. Zato izjavljam, da dramaturg Narodnega gledališča, gospod Oton Zupančič, soodloča dramski repertoar in da ne ostane nobeno dramsko delo ne- * Za poslano odgovarja uredništvo k v okvirju zakona. Filatelija. Specljalltete amer. izdanja naših znamk. Druga številka Filateli-stiškega glasnika, društvenega glasila Fila-telistiške zadruge z o. z. Zagreb poštni preda! 180 prinaša sliko znamke po 75 par tisku znamk prepognila. Videli smo razven amer. izdanja s široko belo progo, katers je nastala tako, da se je pola papirja pr. takih širjih In ožjih prog na raznih vredno-stih tudi razne nepravilnosti zobčanja b odtiske na zadnji strani znamke. Eseji hrvaških j u b 11 a r n 1 k znamk v več varijacijah so se pojavili n* ( domačem tržišču znamk. Nekateri se radi lepote posebno iščejo. Prekmurske znamke se pojavljajo tudi v večji množini na našem tržišču, a drži se, da so te znamke naknadno pre-tiskane z originalnim žigom. > Zračna pošta. V Beogradu se vodijo pogajanja z nekim francoskim društvom v svrho uvedbe zračne pošte z aero-pianl med Parizom in Carigradom in preko Dunaja, Budimpešte in Beograda. Večina držav je izdala za zračno pošto posebne znamke in upamo, da bode tudi naše ministrstvo razveselilo zbiralce s takimi znamkami. Bolgarija je nedavno izdala znamke s sliko dolgoletnega dopisnika angleškega časopisa »Times« Janeza Davida Bourchiera. Ena vrsta teh znamk kaže tudi samostan, v katerega bližini je Bourchier pokopan. Bourchier si je za Bolgarijo pridobil mnogo zaslug in sedaj ga ona časti na ta način. Nove znamke Nemške Avstrije. V prVlh dneh januarja se bodo izdale nove znamke v različnih vrednostih do mo K. Znamke so izdelane od akademskega slikarja Viljema Dachanerja In imajo tri razne slike: klas kot simbol poljedelstva, kladivo in klešče kot simbol industrije In obrtništva in alegorijo znanosti in umetnosti kot simbol duševnega delovanja. Te tri vrste znamk bodo v raznih barvah in z raznimi vrednostmi označene izdane in sicer male vrednosti v navedenem tisku, a vrednosti od 20, 25, 50 in 100 K v bakro-tlsku. Časopisne znamke bodo imele tradicionalno Merkurjevo glavo a ekspresne znamke t. zv. »Eilmarken« imajo sulico s poštnim rogom. Portoznamke bodo Imele vrednost označeno v levem okviru In isto tako se bodo izdale tudi nove dopisnice Z orlom, ki se bo dvigal nad gorečim ornamentom. — Naklada bo tako velika, da bo lahko vsak zbiralec kmalu dobil te znamke za originalno ceno in da ne bo prevelik naval na poštne urade, ali pa. da se bodo od po-četka znamke prodajale po višjih cenah, kakor se je dosedaj videlo pri novih izda-njih. Stara izdanja ostanejo tako dolgo v prometu, dokler ne bodo vsi poštni uradi Z novo zalogo dovolino preskrbljeni. — B. CL Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS". T;:m pa je nenadoma utihni! ves radostni hrup Zlovešče molčanje je 1 leglo na grad in se razširilo po vsej okolici. »Nesreča se je morala zgoditi!« je rekel Tfobame. »A Kakšna Oh, grom in strela! Že spet ta prekleti kornet! K aaui gre, da bt ga kuga! Martina. <.e n e goijulaš « Tiphaine ni utegnil končati: Izbuljil je oči in odrevenel. Zakaj Martina je zdajci pozabila vso previdnost in stekla kuncu raoroti. Vikont Agenor je res piiliajal, a tako bled in prepaden, da je nezvesta ženica že od daleč slutila katastrofo: »Za Boga, kaj se g'>di?« »Doslej nič hudega. Toda zapomnite si: ako ljudje, ki so pravkar dospeli k nam. zvedo, da sem odklenil železna vrata, me boste videli še tisto uro viseti na grajskem obzidju!« To rekši se je kornet obrnil in izginil prav tako naglo, kakor je bil prišel. Martini in Tiphainu ni ostalo časa za prepjr, ki se je zdel umesten po tem prizoru, zakaj na cesti pred gostilno se je pojavilo več oficirjev s kraljem in grajskim ranocelnikom ... »Tedaj sem res goljufan!« si je žalostno ponavlja! Tiphaine. »Ali naj jo ubijem?« »Agenor je izgubljen!« se je grozila uboga Martina. Družba je krenila mimo krčmarja In njegove žene ter stopila v gostilno: ranocelnik je vodil ostale. Kralj je bil bled od gneva. Saint-Andrč je trepetal. Vsi hkrati so stopili v Rolandovo sobo. »Sire.* je dej I ranocelnik, »evo ranjenca, o kau v.ti sem vam prino-veiiov, 1. Ponižno sl d. vHirn misliti, da je ta mladi plemič zapleten v dogodek, ki je raprrvil vašemu veličanstvu .toliko skrbi; in njegova rana « ‘ »Roland!...« ga je zamolklo prekril kralj. »Moj sin!« je vzkliknil maršal in naglo pristopil. Zavladalo je strašno molčanje. Celo minuto se ni slišalo nič razen ranjenčevega hropenja. Nazadnje pa je velel Henri II. s hripavim glasom: »Vsi ven! Maršal, ostanite pri me,ui!« Kraljevo povelje je bilo izvršeno, preden ga je izrekel. Ko sta ostala sama, je Henri krvavo pogledal Saint-Andrčia: »Evo.« je dejal r glasom nepopisnega srda, »evo, zd ’J vidimo, zakaj nisem našel Florlze! Ugrabil jo je vaš sin! — Tudi v« ste bili zmenjeni ž njim, maršal'« je izbruhnil nenadoma. »Toda če ste me preva-rili tako nesramno, vedite, da vas ne reši niti vaše dostobnstvo niti vaše zasluge niti moja nekdanja naklonjenost. Pazite se! Ali ne veste, da imamo v Parizu krvnika?...« Maršal je bil bled od groze. Toda ponos mu je dal potrebno odločnost. »Sire,« je dejal s trdnim glasom, »vaše besede skrunilo bolest očeta, ki stoji ob smrtni postelji svoje otroka. Tako ne bi smel ravnati kralj iz rodbine Valoiških.« Prvikrat v svojem življenju je Saint-Andrč nastopil pred kraljem, kakor se spodobi možu. Njegov odgovor je iznenadil Henrija II. Pomolil ja maršalu roko. Ta pa se je takoj snet inremeni! v dvorjana; sključil se je in poljttbil kraljevo desnico, rekoč: »Oh. sire, le vaša milost me more utolažiti!« »Prekleta usoda!« je zarjul Henri n., grabeč se z obema rokama za lase. »Oh, vedeti hočem! Poznati hočem tistega, ki jo je ugrabil! Magari če bi se moral zateči k natezalnici...« »Sire,« ga je prekinil maršal, le-hko boste izvedeli resnico. Evo, Roland odoira oči.* »Dobro,« je škrtnil Henri, »vprašaj ga! Jaz si ne zaupam, da ga ne bi pooadel za grlo, čeprav umira.« Henri se je spustil na stol in si jel dnjatf duška v stokih, ki so bili podobni ihtenju. Jacoues d’ Albon de Saint-Andrč se je sklonil k Rolandu. Osfoden je bi! pogled na tega očeta, ki je iskal v turobni uri sinove smrti zgolj lastnega haska in gledal samo na to, kako bi usiregei vladarjevemu razu7danstvu:' na očeta, ki se je vzradoval. videč, da sin odpira oči, ker je upal, da mu bo mogel zdaj iztrgati njegovo tajnost. (Dalje prih.) Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka: hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. Proda se: 4000 DO 5000 kg AJDOVIH LUSKIN v & 50 vin. ksr franko Zklanimost prodam. Anton Poljane, valjčni mlin, Radeče pri Zi-danernmostu. * 82. POSESTVO 80 oralov in sicer gozdov, travnikov, sado-nesnikov, njiv in lepih stavb 1,500.000 K. potem posestva v različnih cenah, hotel s kavarno, gostilna, pekarija. Izdelovanje pokalic ter 12 oralov zemljišča, gostilna v okolici Maribora, lepa vila, krasne stanovanjske In trgovske hiše, historijsko graj-Ščlnsko posestvo s 130 oraloV proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3. 71 NA PRODAJ: hotel s 30 sobami, restavracija, kavarna, žage, mlin, velika vodna sila s fužino, trgovine, gostilne, pekarije, večje hiše, vile, velika in manjša posestva, graščine itd. Karol Breznik, Celje, Dotgooolje št. 3. 67 SVEŽE MLEKO Oosprdarska Zveza — mlekarski oddelek nudi vsako množino mleka, liter po 8 K. Dobi se ga vsaki dan v prodajalni »Vnov-čevaln!ce Gospodarske Zveze« v Ljubljani, Šolski drevored št. 14 (pod semeniščem). 65 VOJNI ALBUM S FOTOGRAFI-JAMI I. soške ofenzive se proda za 1000 Din. Ogleda se v uprav. »Jugoslavije« v Ljubljani. 64 VEČJE POSESTVO NA LEPEM PROMETNEM KRAJU 20 minut od Ljubljane, obstoječe iz ( dveh stavb ter gospodarskega poslopja in nekaj vrta na prodaj. V njem se nahala vinska ter špecerijska trgovina. Pogoji ugodni. Kje, pove uprava »Jugoslavije«. 2534 Službe,: KORESPONDENI /.možen strojepisja hrvatskega in slovenskega jezika, kateri se sporna v vseh pi* sarniških poslih ga sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. Zahtevajo se natančne pismene ponudbe z navedbo plače. Reflektira se samo na dobro moč ter znanjem srbo-hr vatskega jezika imajo prednost 7& ( DENARNI ZAVOD V LJUBLJANI SPREJME spretnega mlajšega dečka, ki bi opravljal različna manjša dela v pisarni, oz. bt bil za vporabo različnih potov v mestu. Le pismef-, ne ponudbe pod »Deček-tekač st. 77« na' upravo Ista. 77 BRIVSKI POMOČNIK damski frizer, izvežban tudi v maskiranju se takoj smejme. Plača po dogovoru. Reflektira se le ha starejšo dobro m č. Cenjene ponudbe pod »Brivski pomočnik« štev. 73. 73 Razno: OGLAS. Kupi se: MOTORNA KOLESA tudi defektna kupi Subert, Moste. KOMPANJONA za dobro vpeljano trgovino na zelo prometnem kraju na debeli se išče. Nekaj kapitala potrebno (približno 80 do 100 tisoč kron). Trgovsko znanje potrebno. Naslov v upravi 81, DOBRO VPELJANA KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA se na Koroški cesti štev 39 odda za 5 let v najem. Najemnik mora odkupiti orodje in ves materijah Več pove Vice!, Glavni trg št. 5, Maribor. 75 ŽEPNE URE, precUijske In stenske, popravlja najsolid-neje tvrdka E. čuden v Prešernovi ul. 1. ŽENITNA PONUDBA. Kmečko dekle z lepim premoženjem želi znanja. Resne ponudbe pod »Trajna sreča 80« na. upravo lista. 80. U inžinjerskem oddelenju Dravske Divizijske Oblasti na dan 28. januara 1922 godine od 8—11 časova izvrsiče se ofertalna licitacija 7.a opravku baraka u vojno-odečnoj radionici u Vevčah. Uslovi i preračun mogu se videti svakoga dana u kancelarijt inžimerskog oddelenja. Licilanti pre podnošenia oferata polažu kasi divizijsko) u ime kaucije i to: 10 7» podanici Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i 20 7» strani podanici od iznosa predračunske sume. Pozivaju se zainteresovani, da učestvuju pri ovoj licitaciji. Iz kancelarije inžinjerskofj oddelenja Drav. Div. OMasti K. P. I. br. 5. -e išče za takojšnji nastop. Re flektantie z znanjem/ hrvatskega jezika in cirilice imajo prednost. Vloge je nasloviti pod „Korespon-dent* na Anončni zavod Dragi Beseijak & drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5 Oves in seno se dobi vsako množino riatboliše iz skladišč M. Dimič, Zagreb, Juriš:čeva ul. 24 naprodaj; Vino in žpnjje. Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine ,na Jesenicah Ivan Polšak, Jesenice, hote? Pošta. • KORA NIT asbestni Skrilje vac, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu(Hrvatska) glavno znstopstvo za Slovenijo: Fran Hočevar Moste p. Žirovnica, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju. Zahtevajte oferte. Seno m otavo nekaj vagonov prvovrstne sladke kvalitete ima za oddati grajščina na PRAGERSKEM. Z ..L’ Oržal Henn6“, Pariš barva lase v vseh nuancah in izdeluje vsa lasna dela i *1. Podkrajšek, frizer za dame • ; gospode, Ljubljana, Sv. Petra ! cesta št. 32. TRIBUNU isvarna Moias in oMliit BOEitta RejcenelJa dvokolesa In otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvoko esa in otroški vozički v BClno prenovo, cmaJUrenl« s ognjom in ponlklunis. j LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4. i * Slavnemu občinstvu naznanjam, dtt sem otvohl trgovino * msnuf&kturo in vsemi potrebščinami za krojače, šiviiije in čevljarje. Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe bil ježim z najodličnejšim spoštovanjem Friderik Siiiger, trgovina „Pri nizki ceni" Krško cb Savi, I) > eniško. Za skorajšnji nastop pr lifcio i Naročajte in širite j1 ..Dugoslavijjo! v itn v »v Trsle i« strop« in stane Izdelujem s najmodernejšimi stroju Strešno leu«nko lesni cemeu vse to dobavlja nejcooeje. Tel 613 308. (L PUH, Tel 618. Ljubljana, Gradnika uL 22. •‘(Idil*®* l « Kranjska ielezne, M!u£av?*3te.?$kt kovinske roba »trmi* d. d, pri Uubilanl* SL HBStfflPiGlp JMni Kolodvor Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vmo >n dobro kuhinjo po najnižjih cenah. Franjo Stikler, restavr&ter. prvovrsten kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo list« Dobava samo v vagonih. tuiiii