LETQ4)W' številka 18, 4. september 1 998 Cena 259,00 SIT
Z «AR N J E S A V I N J S K I ČASOPIS
ISSN D351-fllMG
9 770351 814014
Intervju: Jože Skornšek, vrtnar
Zadruga mozirje
Z.0.0.
MOZIRJE
Tel. 063-831-040,831-871
Mercator - ZgornjesavinJska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
RflZPROPflJfl OK€W - 20% ZNIŽflNJg
TERMO OKNA - GLIN NAZARJE
DIM.	STA^ACETnJA	ZNIŽANA
* 140 X 220	'^45553.	37.000
* 80 X 220		20.060
* 140X90 *180X120		14.358 24.420
* 80 X140		13.875
* 140X140	;;|3:447	18.760
* 100X140	-Sorfoa	16.560
VSE ZA VINOGRADNIŠTVO
*	STISKALNICA NA SLEME	60 L .
*	STISKALNICA HIDRAVLIČNA	100 L
*	MLIN ZA GROZDJE ROČNI .......
*	NERJAVEČI SOD ZA VINO	100 L
‘PVC KADI .....................
.225 I - 2.700;
MIRANU
DIM.		ZNIŽANA
*175X100	STAgACE^A	8.752
*175X110		8.752
*145X180		12.334
* 175X180	-^rsoa.	13.840
* 165X140	-8:ooa	6.400
* 175X 110	-v8:tJGa	6.400
* 165X150	--1l;84a 9.472 PONUDBA VELJA DO F?AZPRODAJE	
350 I - 4.000;
.....52.000
....164.100
......11.900
.....16.600
700 I - 9.450...
*	VREČE ZA KROMPIR .......................10 kg - 22;.........30 kg - 30;
*	REPOREZNICA TROFAZNA Z MOTORJEM ....................................
*	REPOREZNICA ENOFAZNA Z MOTORJEM ....................................
V ZALOGI V€S GRRDB6NI MRT6RIHL...
50 kg - 55;
....79.900
....59.900
SPOŠTOVANI OBČANI!
NE PREZRITE V SEPTEMBRU DOSLEJ
NAJUGODNEJŠE PONUDBE POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL!
IN KAKŠNE SO UGODNOSTI?
-	NIŽJE OBRESTNE MERE
-	PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T+3,5% NAPREJ IN
-	PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T+4,0% NAPREJ
-	DOBA ODPLAČILA JE PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET
-	POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
/O J banka velenje
'------ Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106
lUHVZOORHP
SAVINJSKI DOLN
r 'gi w • •	II ^	M
Teca.ii za;
-	predšolske otroke
-	šolske otroke
-	najstnike
-	odrasle
POHITITE S PRI JAVAMII
Informacije: 0609-647-240
OSREDNJA
TRETJA,
ISSN 0351-8140
\\\
Leto XXX, st. 18, 4. september 1998
Ustanovitelj:
'Skupščina občine Mozirje
Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, j ikibi: 063/833-210, X\N žir o račun 52810-685'.l2tö^6v\\V'
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik . '	;• Xx\\X\V \
Stalni sodelavci:
Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, \Seidamjrt Kanj ir, Vida Skok,. Uro§\\ Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard ,VHdčnik, Alenka Klemše Begič, IgbhX ^I^i^aK'Marija Sodja-Kladnik, Frs^ja\ Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna : Banje vic, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove
Tajnica uredništva:
Barbara Zacirkovnik
Računalniška obdelava:
Heleha Kotnik, mobitel; 0609/647r24QV
'Na^ivuredništva: \SNx\x
N Savinjske
Saviijjska česta 4, 3331 Nazarje' '-'Tjejefon: 063/833230 X\
';Fak^: 063/833-2io '■
;\sav^ske.novice@siol.netSK
'\IntenwfckjX
vhttp//:www.inetia.eunet.si/šavinjske-novioe
Cena za izvod: 259,00 SIT,
N» nar očnike:'220,OOsSITC\
\i(3EA'd.o.o. Nazarje' N
Rokopise, objave, räzpise ih oglase je , potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.
/pdunheryu Ministrstva za xinrorTniranje,RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se .pldčuje davek od prometa proizvodov
Objavljenih rokopisov in fotograf J ne
XX\XX\ \X\
Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo.
Odpovedi sprejemamo za naslednje
pöUetteix^viV. \x\VN
“Dvajsetletnica je častitljiv jubilej obenem pa je zelo kratek čas glede na to, kaj vse so uspeli od takrat narediti mozirski vrtnarji in njihovi kolegi iz v se Slovenije. Prav neverjetno je, kako hitro seje Savinjski gaj, ta oaza barvite in dišeče lepote, zakoreninila v splošni slovenski zavesti kot razpoznavni znak Mozirja. Občutimo ga kot dobrino, vrednoto, brez katere Mozirje, Savinjska dolina pa tudi Slovenija ne bi bili to kar so. ”
Citirane misli so izsek iz uvodnika predsednika republike Milana Kučana, ki gaje napisal za edicijo, kije izšla ob 20-letnici Gaja. Če k temu dodamo še misel mozirskega župana Jakoba Presečnika, da “Savinjski gaj pomeni za mozirsko občino glavni objekt turistične ponudbe kakor tudi nadaljnjega razvoja turizma v občini in celotni Zgornji Savinjski dolini ”, potem lahko nedoumno ugotovimo, da se ožja in širša družbena skupnost zavedata velikega pomena, ki ga ima park ne samo na vrtnarsko-turističnem ampak tudi na drugih področjih.
Zakaj je torej bil v svoji dvajsetletni zgodovini tolikokrat ocenjen kot “nebodigatreba ”in se jepredvsem zaradi trme posameznikov rešilpred zanemarjenostjo in propadom.? To je vprašanje, na katerega je nemogoče odgovoriti v enem stavku, saj je šlo za kompliciran splet okoliščin, ki so zavirale razvoj parka. Med njimi je gotovo medpoglavitnimi pestra in v nekaterihprimerih nedorečena lastniška struktura zemljišč, na katerih se razprostira Gaj. To je problem, ki bo ostal odprt tudi po slovesni obletnici konec tega tedna, vsekakor pa je pozitivno, dasta Občina Mozirje in Ekološko-hortikulturno društvo Savinjski gaj našla skupni imenovalec, s katerim bosta iskala rešitve v prihodnje.
Obletnica Gaja bo fantastično lepa;pri tem imam v mislih tako cvetlično povorko skozi mozirski trg kot razstavo cvetja v parku. To je treba videti, to je treba doživeti, pa čeprav nam vremenarji grozijo, da bi jubilej znale spremljati dežne kaplje. Če Gaja ni odplavilapobesnela Savinja, ga tudi poletni dež ne bo!
fd«'**
•J. X.
Vrtni
tram
na strani 20
IZ VSEBINE:
Občinski svet Gornji , ^
Radarja nočejo!.........4
Občina Nazarje:
Vpričakovanju ;x ^ '
praznika................6
PGD Radmirje:
Novo vozilo za,stofci>r(^jSi;ni dan.....................8
škodo..................10
Lučkemu dnevu ob rob:
VlcerjinisQ>le;<k. ,	.	-
nostalgija.............12
Jože Skornšek, vrtnar:
Gaj turistično pomeni r,oliko kot Logarska dolina.................11
\V \\\\X NX XX \ \VVv
Zgodovina in narodopisje:
Begunci v Nazarjah....18
Ločeno zbiranje odpadkov
Ekološka nuja ali civilizacij ska potreba današnjega '
časa?..................21
Lokostrelstvo:
Bernarda Zemljak tudi na
brez medalje..................... 24
Mozirjani uspešni doma in
na tujem...............24
Leta liga v košarki:
Tretje zaporedno slavje ,
Pekarne Hribernik.....26
Za razvedrilo:
Zadrečke novice.......32
NASLOVNICA
Minister za obrambo Alojz Krapež čestita radmirskim gasilcem ob jubileju
Foto: Ciril Sem g ;' -

Občinski svet Gornji Grad
Radarja nočejo!
Avgustovsko sejo svetnikov gornjegrajske občine bi po dinamiki pravzaprav morali obelodaniti z dveh plati. Živahen začetek in konec, vmes dolgovezno razpredanje in razlaganje osnutkov raznih odlokov. V prvi vsebinski točki dnevnega reda so se svetniki spopadli s prostorskimi plani za občino Gornji Grad. Po mnenju stroke, zavoda za urbanizem, bi moral biti v prostorskem planu vrisan tudi civilni radar na Menini planini.
Dejstvo je namreč, daje civilni radar še vedno republiško izhodišče. Ministrstvo za promet in zveze išče drugo lokacijo, menda zaradi silovitega odpora lokalnega prebivalstva, znan je tudi sklep občinskega sveta, s katerim je se jasno opredelil proti gradnji radarja. Občina ima torej vse možnosti, da se radar v prostorske načrte ne vriše, to pa seveda pomeni spor z državo, kar lahko postopek zavleče.
Stališče tajnika občine Franca Pozniča in župana Tonija Riflja je bilo, da v tej fazi ni vmestno ponovno razburjati ljudi, svetnika Danijel Trbovšek in Marko Ročnik pa sta bila mnenja, da ni narobe, če se radar vriše v prostorske karte. Seveda ob predpostavki, da gre zadeva v javno razgrnitev.
Nazadnje je obveljala kompromisna rešitev, in sicer, da se radar vriše, vendar prečrtan, vse skupaj pa mora biti podkrepljeno z dodatno razlago. Stališče občinskega sveta je namreč jasno - radarja nočejo! Na nekoliko provokativno vprašanje predstavnici zavoda za urbanizem se je iz odgovora dalo razbrati, da v občini Nazarje vojaškega radarja niso vrisali v svoje prostorske plane.
V nadaljevanju so na predlog komunalnega podjetja obravnavali odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter se odločili, da se pripravi program sanacijskih ukrepov v varstvenih
pasovih vodnih virov pitne vode v vseh treh krajevnih skupnostih. Nadalje so v prvem branju potrdili odlok o občinskih cestah; skupaj s planom zimske službe je bil potrjen tudi odlok o kategorizaciji občinskih cest.
V nekoliko mučnem ozračju so gornjegrajski svetniki odločali o vlogi Matevža Zavolovška. Lastnik Piz-zerije 902 je želel gostinsko ponudbo, po njegovi trditvi za sosede nemoteči, razširiti v park. Prostor leži v neposredni bližini katedrale, zato je župan pridobil mnenje Zavo-daza varstvo naravne in kulturne dediščine, ki posegu ne nasprotuje, vendar pod enim pogojem. Letni vrt mora biti takšne izvedbe, da ga je možno odstraniti. Medtem se je očitno postorilo marsikaj, župan Toni Rifelj je dogajanje plastično označil za malo vojno zaradi parka. Protestno pismo ljudi, ki stanujejo v posojilnici, akcent na peripetije pa sta postavilajakob Filač in IrenaTiršek. Filač bi želel v parku postaviti mobilne prikolice, Irena Tiršek pa bi poleg tega postavila tudi stranišča. Na koncu je župan predlagal, da se dovoljenje za uporabo parka ne dodeli nikomur. Z ureditvenim načrtom in z javno razgrnitvijo naj se pokaže, ali so krajani sploh zainteresirani za koriščenje parka v gostinske namene. Ob vsem tem je pozitivno dejstvo, da se je o parku začelo razmišljati.
Savinjčan
MALOPRODAJA IN PAPIRNICA
VILJEM KRAJNC s.p. ATTEMSOV TRG 20 (brunarica) GORNJI GRAD Tel.: 063/843-703
•	ŠOLSKI PROGRAM (zvezki, pisala, geometrijsko orodje,
šolske torbe, peresnice...)
•	PISARNIŠKI PROGRAM (papir, obrazci,
registratofji, diskete...)
•	AUDIO, VIDEO IN FOTO PROGRAM
•	FOTOKOPIRANJE
ODPIRALNI CAS:8.00-12.00,14.00-18.00,
SOB.8.00-12.00, NED. 9.00 -11.00
Mozirski gaj
Floriada 98
Mozirski gaj bo svojo 20-letnico, o kateri smo pisali že v prejšnji številki, praznoval v dneh od 4. do 8. septembra. Celotna prireditev nosi naslov Floriada ’98, sestavljalo pa jo bo pet sklopov: cvetlično-etnografska razstava v parku, razstava rezanega cvetja v šotoru ob parku, vrtnarski sejem pred parkom, cvetlična povorka skozi Mozirje in slovesna proslava na stadionu pred gajem. O Floriadi sta na nedavni tiskovni konferenci spregovorila predsednik organizacijskega odbora Jakob Presečnik in predsednik Ekološko-hortikul-turnega društva Savinjski gaj Darko Bele.
Mozirski gaj bo v času Floriade še posebej lep. Živahno bo cvetelo preko sto gredic, polno pa bodo zaživeli tudi vsi etnografski objekti. V prijetnem hladu dreves v parku se bodo predstavila slovenska zdravilišča, umirjeni ambient pa bodo popestrile ptice pevke.
Razstava rezanega cvetja bo v skladu s prakso zadnjih prireditev v šotoru ob parku. Na površini dobrih 500 kvadratnih metrov so bodo z drznimi aranžmaji predstavili številni slovenski in dva nemška florista,
mažoretkami, narodne noše iz Kamnika, zamejski Slovenci iz Železne Kaple, nekatera turistična društva iz bližnje okolice... Program povorke bo skratka izjemno bogat in zanimiv (takšne cvetlične povorke v samostojni Sloveniji še ni bilo!), njeni udeleženci pa bodo opravili pot od osnovne šole skozi trg na športni stadion pri gaju.
Na stadionu bo ob 13. uri uradna proslava ob 20-letnici parka, slavnostni govornik pa bo predsednik države Milan Kučan, ki je tudi
Promet bo v času Floriade, zlasti v soboto in nedeljo, v Mozirju in okolici močno povečan. Organizatorji prireditve bodo zagotovili zadostno število dodatnih parkirnih prostorov na travnatih površinah, zato do večjih zastojev naj ne bi prihajalo. Kljub temu bo med vozniki potrebna strpnost in upoštevanje navodil redarske službe. Parkirnine ne bo.
Poseben prometni režim bo v Mozirju veljal v nedeljo, 6. septembra. Cesta skozi trg bo od jutranjih ur do predvidoma 13. ure zaprta za ves promet. Za vozila, ki bodo prihajala iz smeri Šentruperta, bo obvoz urejen preko Žekovca in Dol Suhe na Rečico ob Savinji, za vozila iz smeri Nazarij pa bodo veljale občasne zapore. Promet po obvoznici se bo odvijal samo po enem voznem pasu. Po 13. uri bo veljal enak prometni režim kot ostale dni.
ki sta postala v zadnjem času že kar redna sodelavca Mozirskega gaja.
Sejem pred parkom bo prvenstveno namenjen vrtnarski dejavnosti, kajpak pa ne bo manjkalo niti ostale sejemske ponudbe.
Osrednji dan Floriade bo nedelja, 6. septembra. Že ob osmih zjutraj bo po mozirskih ulicah igrala budnico Godba Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Francija Goljufa. Ob deveti uri se bo ustavila na trgu, kjer bodo do desete ure nastopale plesne skupine, ob desetih pa se bo začela povorka, v kateri bo nastopilo preko 60 točk. Po besedah Darka Beleta bo med njimi preko 40 s cvetjem aranžiranih vozov, ki jih bodo vlekli konji ali traktorji oldtimerji. V povorki bo nastopilo tudi pet pihalnih orkestrov, od teh dva z
predsednik častnega organizacijskega odbora. V imenu državnega zbora bo navzoče pozdravil njegov podpredsednik Andrej Gerenčer, v imenu organizacijskega odbora paja-kob Presečnik. Na proslavi bodo najzaslužnejšim za nastanek in razvoj Mozirskega gaja podelili priznanja in pohvale.
Če bo vreme ugodno, pričakujejo v Mozirju v času Floriade od 30 do 40 tisoč obiskovalcev, samo v nedeljo pa okoli 15 tisoč cvetja in lepote željnih gostov od blizu in daleč. Do gaja bo mogoče priti tudi peš po makadamski cesti iz smeri Nazarij, vendar bo vstop v park le na glavnem vhodu, saj bi prišlo v nasprotnem primeru do motenj v smeri ogleda, kar pa bi bilo za obiskovalce zagotovo precej moteče.
Franci Kotnik
V času Floriade ’98 (od 4. do 8.
septembra) bo Mozirski gaj odprt od 8. do 20. ure. Vstopnina za ogled parka bo za odrasle 700 tolarjev, za odrasle v skupinah nad 15 oseb 600 tolarjev, za otroke od 8. do 15. leta starosti 300 tolarjev, za otroke, mlajše od 8 let, in invalide pa bo vstop brezplačen.
Luče ob Savinji
Gradbeno dovoljenje za cesto
Končno, bi lahko rekli. Gradbeno dovoljenje za gradnjo 1100 metrov dolgega odseka med Ljubnim in Lučami. Ljubljanski podjetji SCT in PUH sta tako dobili zeleno luč za začetek oziroma nadaljevanje del na zaradi zavlačevanja že kar znameniti cesti.
V kolikor se stvari ne bodo ponovno zapletle, naj bi spomladi zgradili še 2,7 kilometra ceste. Za toliko je v državnem proračunu rezerviranega denarja, izraženo v šte-
vilkah 250 milijonov tolarjev. Gre torej upati, da se bo popoplavna sanacija ceste do Luč vendarle zaključila do leta 2000?
Savinjčan
Upravna enota Mozirje
Zakon o pospeševanju turizma
Državni zbor Republike Slovenije je konec julija letos sprejel zakon o pospeševanju turizma. Zakon je objavljen v Uradnem listu št. 57/98 dne 14.8.1998. Zakon je bil v obravnavi kar dve leti, kar pove, da gre za pomembno in občutljivo področje. Turizem kot gospodarska panoga ima lahko velik vpliv na celoten gospodarski in družbeni razvoj.
Zakon določa dejavnost pospeševanja turizma na lokalni in nacionalni ravni, ki se nanaša na ob-likovanje celovite turistične ponudbe in njeno promoviranje. Določen je status turističnega območja ter merila za pridobitev tega statusa in pravice ter dolžnosti, ki iz tega izhajajo. V zakonu je opredeljena ustanovitev lokalne in nacionalne turistične organizacije, naloge, ki jih bodo opravljale te organizacije ter način in viri financiranja. Določeni so tudi minimalni pogoji za opravl-
janje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih potovanj ter za opravljanje dejavnosti turističnih vodnikov in turističnih spremljevalcev.
Zakon opredeljuje tudi pogoje za pridobitev statusa društev, ki delujejo v javnem interesu na področju pospeševanja turizma, s čimer daje možnost, da se bodo turistična društva, ki opravljajo dejavnost javnega interesa financirala iz javnih sredstev.
UE Mozirje
PODJETNIŠKI KOTIČEK
Počitnice so definitivno za nami. Pustile so na nas take in drugačne vtise. Upam, da za večino vas ugodne in da boste spočiti zmogli napore, ki jih bo od vas zahtevala jesen. Vsaka jesen je ponavadi poslovno zahtevna.
Kljub temu, da se dva meseca nismo oglašali in tega v zadnjem podjetniškem kotičku niti nismo napovedali, v tem času nismo mirovali. Ves čas se je pravzaprav nekaj dogajalo. Priča smo bili številnim razpisom raznih ministrstev, od razpisa za pridobitev finančnih sredstev za potrebe malega gospodarstva, do razpisov za vlaganja v pospeševanje kmetijstva po občinah, da omenimo le nekatere. Razpisi so bili namenjeni tudi za različne oblike pospeševanja zaposlovanja. Med drugim razpis za prijavo potreb po javnih dehh, za izvedbo projekta “kreiranje javnih del”, alternativne oblike zaposlovanja, kot so delo na domu, part-time zaposlovanje, dopolnilno delo na kmetijah, kooperative ipd.
Zgornjesavinjski podjetniški center jepriRZZ prijavil projekt “kreiranja javnih del” in v njem tudi uspel, pripravljamo pa se na razpis za alternativne oblike zaposlovanja, ki ga prav tako razpisuje RZZ.
V	okviru razpisa javnih del smo dobili s strani RZZ podporo za vključitev v delo treh posameznikov, ki bodo pomagali realizirati program ZPC za letošnje leto. Predvsem je poudarek na raziskavi obstoječih razmer in pripravi projekta za sistematično reševanje brezposelnosti in izboljševanje standarda v obliki dopolnilnih dejavnosti.
Novost je tudi ta, da bo že v tem mesecu na sedežu ZPC d.o.o. Mozirje neprestano prisotna oseba, ki bo operativno koordinirala delo in usmerjala zainteresirane na posamezne naslove, kjer bodo pridobili potrebne informacije in nasvete. Upam, da bomo tako delo pospeševalnega centra za malo gospodarstvo še bolj približali potencialnim uporabnikom.
Glede na predvidene programe centra pozivamo vse zainteresirane, tako brezposelne kot zaposlene, kmete, podjetja in zasednike, da razmišljajo o možnih oblikah alternativnih oblik zaposlovanja. Predstavnika centra vas bosta obiskala v prihodnjih mesecih in prav bi bilo, da bi bili na pogovor čim bolj pripravljeni. Zanimajo nas torej vaše potrebe, pa tudi vaša ponudba proizvodov in storitev, potrebe in ponudba znanja, neizkoriščeni prostori, opreme, ne nazadnje vaši hobiji, ki bi jih bilo morda mogoče izkoristiti v poslovne namene. Povprašali vas bomo tudi po namerah invenstiranja, zaposlovanja, odpuščanja delavcev. Pričakujemo odprto sodelovanje, da bi bili lahko v reševanju problematike čim uspešnejši v obojestransko korist.
V	UL 54/98 je kar malo presenetil Zakon o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Presenetil, ker je pričel veljati že naslednji dan, torej s
I.	8.98 in to brez pompa, ki smo ga navajeni ob drastičnih spremembah, kakršna bo za marsikoga tudi ta.
Zakon prinaša spremembo zavarovalnih osnov za, kot pravi zakon, zavezanca iz
II.	člena zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, kamor spadajo samostojni podjetniki posamezniki, samostojni kulturni delavci, umetniki ali drugi, ki samostojno opravljajo dejavnost kot edini in glavni poklic, duhovniki.
Po sprejetem zakonu se znatno spreminja najnižja možna zavarovalna osnova za posamezne zavezance. Odvisna je od doseženega dobička v preteklem letu. Zavarovalno osnovo tako narekuje ugotovljen dobiček (brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost in davčnih olajšav) iz zadnje odmere odločbe. Višina dobička vpliva na zavarovalno osnovo zavezanca, kot sledi:
Osnova	Najnižja možna
(korigiran dobiček)	zavarovalna osnova
-	do povprečne letne plače v	najnižja zavarovalna osnova
Sloveniji (odslej PLP RS) (1.731.012 SIT)	(trenutno 97.821,89)
-	nad 1 do 2 PLP RS nad 1.731012 - 3.462.024 SIT)
-nad 2 do 3 PLP RS nad 3.462.024 - 5.193.036 SIT)
-nad 3 PLP RS nad 5.193,036
1,5 najnižje zavar. osnove (trenutno 146.732,84 SIT)
2	najnižji zavar. osnovi (trenutno 195.643,78 SIT)
3	najnižje zav. osnove (trenutno 293.465,67 SIT)
Morebitne previsoke osnove glede na rezultat tekočega leta je mogoče znižati, če od pristojnega organa pridobite ustrezno odločbo.
Zavezanci se lahko odločijo tudi za višjo zavarovalno osnovo, ki je omejena z najvišjim možnim zneskom, kot doslej. Razpon med najnižjo in najvišjo možno zavarovalno osnovo se z zakonom ne spreminja.
Zakon velja že za obračun prispevkov za mesec avgust. V zvezi s tem zakonom se seveda, kot vedno, pojavljajo določena vprašanja, ki jih bo morda rešil minister za finance s podrobnimi navodili. Upamo, da čim prej.
Vida Skok	.
ZPC
d.o.o»
ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER
Zavodice, Čreta
Asfaltirane ceste in “rondo”
V zadnjem času smo v Savinjskih novicah večkrat poročali o posodobitvah lokalnih cest na področju občine Nazarje. Tudi o odsekih proti Zavodicam in Čreti, kjer je cestišče dobilo svojo asfaltno prevleko v prvih dneh meseca avgusta.
Občina Nazarje
V	pričakovanju
praznika
Občina Nazarje bo letos prvič praznovala svoj praznik. Občinski svet se je pred poletjem odločil, da za datum praznika izbere 18. september, ki je v neposredni zvezi z bogato tradicijo šolstva v Nazarjah. Ob občinskem prazniku se bo nazarski občini zvrstil niz prireditev.
Prvi vrhunec praznovanja bo na sporedu že v petek, 11. septembra, ko bodo ob 18.urivdvora-ni glasbene šole v gradu Vrbovec predstavili monografijo Nazarij. Povezana je s 750-letnico prve pisne omembe grada Vrbovec, uredil pa jo je narodopisec in publicist Aleksander Videčnik. Uro kasneje bo v Vrbovcu še otvoritev razstave Nazarje skozi čas.
V	soboto, 12. septembra, bodo praznovali na Brdu, v Potoku in v Zavodicah, kjer bodo slovesno predali namenu posodobljene lokalne ceste. Na Venišah se bo ob 9- uri začel turnir Konjeniške zveze Slovenije v preskakovanju ovir, ki se bo nadaljeval še v nedeljo s tekmovanjem eno- in dvovpreg. Sobotni program bo sklenjen z literarnim večerom domačih ustvarjalcev v dvorani glasbene šole v gradu Vrbovec.
Nedeljsko dopoldne bodo rekreativni kolesarji izkoristili za vožnjo na relaciji Šmartno-Nazarje-Brdo-Šmartno-Nazarje, v ponedeljek, 14. septembra, pa bo v dvorani glasbene šole v gradu Vrbovec zvečer predstavitev slovarja govorov Za-drečke doline med Gornjim Gradom in Nazarja-mi avtorja dr. Petra Weissa.
Torkov večer bo posvečen odkritju plošče prvi učilni v Pustem polju, dan kasneje pa bo ob istem času v Kokarjah večer z zadrečkimi lončarji. Tega dne bo nazarsko invalidsko podjetje Glin IPP otvorilo prenovljene proizvodne prostore, z direktorji podjetij industrij skega centra Zgornje Savinj ske doline pa se bo srečal minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Tone Rop.
V	četrtek, 17. septembra, bo zvečer v Šmartnem ob Dreti okrogla miza z naslovom Spoznavajmo domači kraj, drugi vrhunecpraznovanjapa bo na vrsti v petek, ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta podelili prva priznanja Občine Nazarje, sledilo pa bo družabno srečanje občanov na nazarskem športnem igrišču, kjer ne bo manjkal niti ognjemet.
Franci Kotnik
Mozii*jet 6*9*98 ob IO* uri
Po krajšem zatišju, ko so se še zbirala potrebna finančna sredstva in najugodnejši ponudnik - izvajalec gradbenih del, so dela v mesecu juliju in avgustu spetpotekalazelointenzivno. Povsod, v v Zavodicah in na Čreti, so se prizadevni krajani sami lotili mnogih gradbenih opravil. Nazadnje so z lastnimi močmi in prizadevanji krajank in krajanov uredili bankine. Krajani Zavodic pa so si poleg lepih in sodobnih cest zamislili še “rondo”.
Na nekoliko neurejenem križišču v bližini Risne-kovega križa, ki je včasih služilo tudi parkirišču in odlagališču različnega materiala, so uredili zelenico, sredi katere so postavili kozolec. Površina okrog kozolca je namenjena cvetlicam. Ko se bo površina trave nekoliko utrdila, pa nameravajo postaviti tudi lesene klopce. Gradbišče pri Risne-
Ljubno ob Savinji
Flosarji obiskali Avstrijo
Po sprejemu v pridruženo članstvo v mednarodno zvezo krajev s splavarskim izročilom se aktivnosti ljubenskih flosarjev in njihove županje Anke Rakun nadaljujejo.
Po obisku španskih, italijanskih in avstrijskih kolegov na njihovem flosarskem balu so se na povabilo predsednikaomenjenegazdruženjaKurtaMayer-ja udeležili flosarskega slavja v Spittalu na Dravi. Potomci ljubenskih flosarjev so se očitno lepo uvel-j avili v tej mednarodni združbi, želja in tudi aktivnosti županje Anke Rakun pa so, da se flosarski kraji povežejo tudi znotraj matične domovine.
Savinjčan
kovem križu si je v času gradnje ogledal tudi tajnik občine Nazarje, Jože Štiglic.
Krajani se povsod veselijo ob posobljenih cestah, saj jim omogočajo hitrejši, lažji in varnejši dostop do občinskega središča, hkrati pa sta ta dva odseka del najpomembnejših pridobitev nazarske občine v zadnjem letu.
Uradna otvoritev bo vključena v sklop prireditev ob prazniku občine Nazarje, predvidoma
12.	septembra. Tega dne bo uradna otvoritev vseh rekonstruiranih odsekov cestišč na področju občine Nazarje. Prireditve bodo potekale po določenem urniku, ki je bil določen na sestanku predsednikov gradbenih odborov in županom,
19.	avgusta pri Risnekovem križu v Zavodicah.
Polona Šporin
Gornji Grad
Izbran velenjski Vegrad
Po otvoritvi kurilnice za sistem daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu nadaljujejo z aktivnostmi. Prvi del v centru kraja morajo priklopiti na kurilnico že do začetka kurilne sezone.
Zaizgradnjo toplovoda je bil med vsemi ponudniki na javnem razpisu izbran Vegrad iz Velenja.
V Gornjem Gradu se jim torej obeta to jesen in prihodnje le to precejšnja gradbena aktivnost, saj nameravajo poleg daljinskegaogrevanja pričeti z gradnjo stanovanjskega bloka, v Bočni pa načrtujejo obnovo šolskega poslopja.
Savinjčan
							
N	A	Z	A	R	J	E	
PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA
Petek, 11. septembra:
18.00	Predstavitev monografije občine Nazarje (dvorana glasbene šole v gradu Vrbovec)
19.00	Otovoritev razstave Nazarje skozi čas (Grad Vrbovec Nazarje)
Sobota, 12. septembra:
9.00	Turnir Konjeniške zveze Slovenije v preskakovanju
ovir (Veniše)	j
Otvoritev posodobljenih cest (10.00 Brdo, 12.00 Potok, 14.00 Zavodice)
19.00	Literarni večer domačih ustvarjalcev (dvorana glasbene šole v gradu Vrbovec)	,
Nedelja, 13. septembra:
9.00	TRIM kolesarjenje Šmartno-Nazarje-Brdo-Šmartno-Nazarje
9.00	Turnir Konjeniške zveze Slovenije v preskakovanju ovir in tekmovanje kočij eno in dvovpreg (Veniše)
Ponedeljek, 14. septembra:
18.00	Predstavitev Slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami dr. Petra Weissa (dvorana glasbene šole v gradu Vrbovec)
Torek, 15. septembra:
19.00	Odkritje plošče prvi učilni v Pustem polju
Sreda, 16. septembra:
Srečanje direktorjev z ministrom Tonetom Ropom in otvoritev prenovljene proizvodne hale Glin IPP	j
19.00	Večer z zadrečkimi lončarji (Kokarje)
Četrtek, 17. septembra:
19.00	Okrogla miza Spoznavajmo domači kraj (Gasilski dom Šmartno ob Dreti)
Petek, 18. septembra:
16.00	Srečanje otrok in mladine (športno igrišče Nazarje)
18.00	Slavnostna seja Občinskega sveta občine Nazarje
18.00	Družabno srečanje občanov in ognjemet (športno igrišče Nazarje)
Osnovna šola Mozirje
Postavitev kipa Franu Hriberniku
Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki, bodo v Mozirju na predlog prvih absolventov tamkajšnje državne nižje gimnazije v sklopu prireditev letošnjega občinskega praznika prvemu ravnatelju omenjene šole, Franu Hriberniku, pred osnovno šolo postavili doprsni kip.
V ta namen je bil imenovan odbor, odbor vodi slednji). Priprave na ki gavodi Ivan Zupan, člani pa so Ciril slovesnost že intenzivno potekajo, Cesar, Karel Kosem, Aleksander več o osebnosti Frana Hribernika pa Videčnik, Peter Sirko in Anton Venek v prihodnji številki.
(zadnjič smo pomotoma zapisali, da	KF
SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ODLOKA OBČINE GORNJI GRAD
Občinski svet Občine Gornji Grad je na svoji 34. redni seji, dne 28.08.1998 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje 1986 -2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986 - 1990
za območje Občine Gornji Grad
I.
Javno se razgrne osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje 1986 - 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986 - 1990 za območje občine Gornji Grad.
II.
Dokumentacija bo javno razgrnjena v sejni sobi Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Razgrnitev bo vsak delovni dan, in sicer ob ponedeljkih in torkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure ter ob četrtkih in petkih od 7. do 14. ure. Javna razGrnitevbo trajala 30 dni od objave v Savinjskih novicah, in sicer od 4. septembra do vključno 3. oktobra 1998.
III.
V	času javne razgRnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in le te posredujejo Občini Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad.
IV.
V	času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava, in sicer dne 21. septembra 1998 ob 19- uri v prostorih gostilne Menina.
Predsednik Občinskega sveta Občine Gornji Grad Jakob Filač i.r.
Logarska dolina
Virštanjske gorice pod Olševo
V Gostišču Firšt v Logarski dolini je že pred časom našla svoje mesto stalna razstava o življenju ledenodobnega človeka. V gostišču pa vse večkrat ponujajo tudi drugačne kulturne užitke, saj vabijo v goste različne umetnike, ki se v gostišču pod Olševo predstavljajo s svojimi deli. Tako je bilo tudi pred kratkim, ko so pri Firštovih odprli razstavo del Celjana Vlada Geršaka.
Celjan je slikar s poetično dušo, skromen in veselega značaja. In-tezivneje se je s slikarstvom začel ukvarjati v začetku sedemdesetih kot član likovne sekcije v štorovski železarni. Skozi leta je uspel izoblikovati avtentičen likovni slog, po katerem ni težko prepoznati njegovih zrelih in izrazito bogatih likovnih del. Upodablja neokrnjeno lepoto virštanjskih goric, kjer je odraščal, idiličen svet Obsotelja, cvetna tihožitja... Barve nanaša s spontanimi potezami, enostavno, v uglašenem barvnem ritmu daje prednost
toplim barvam, pod katerimi platno oživi. Motivika grajskih ruševin ali krajine z najrazličnejšimi objekti izražajo ljubezen do narave in skušajo ujeti utrip trenutka. Naravo slika s svetlimi barvami dneva. V vseh podobah pa je Geršak realist, ki včasih zaide k impresionizmu. V slikah se čuti domačnost in so dojemljive večini ljudi.
Z razstavo Vlada Geršaka želijo v gostišču Firšt približati naključnim obiskovalcem kulturno dobrino, ki bistri um in oplemeniti duha.
Marija Sukalo
Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje
Novo vozilo za stoti rojstni dan
Gasilci iz Radmirja so pred štirinajstimi dnevi zaokrožili okroglih sto let od ustanovitve “prostovoljne požarne hrambe ksav-erijanske”, tako se je prostovoljno gasilsko društvo imenovalo ob ustanovitvi leta 1898. Slovesno praznovanje je kljub deževnemu nalivu izzvenelo v žlahtnosti besed predsednika Gasilska zveza Slovenije, Ernesta Oerija. Gasilci ste veliko več, ne samo za gašenje požarov, je poudaril z razlogom predsednik slovenskih gasilcev. Ugotovitev velja za radmir ske jubilante še posebej, saj s svojim vsestransko povezovalnim delom uspevajo dvigati raven življenja v kraju.
Gostje so si ogledali tudi zakladnico v radmirski cerkvi (foto: Ciril Sem)
Luče ob Savinji
Dogovor aktiva ravnateljev
Ravnatelji mozirske, gornjegrajske, Ijubenske in lučke osnovne šole so se na prvi seji aktiva dogovorili o usklajeni ceni učbenikov, malic in ostalega. Za izposojene učbenike bo tudi v prihodnje treba odšteti slabo tretjino cene novih knjig.
Poseben ponos je bilo čutiti med radmirskimi gasilci, nenazadnje upravičeno, zakaj jubilej je bila lepa-prilika, da predajo namenu novo kombinirano vozilo renault, zakateregaso odšteli 23 milijonov. Seveda ob veliki pomoči krajanov, ki na vsakem koraku dokazujejo, da živijo s svojimi gasilci, občine Ljubno in botrov. Vsem se je z izbranimi besedami zahvalil predsednik FrancTerbovšek, ki je tudi sicer gonilna moč društva.
Med številnimi uglednimi gosti so bili minister za obrambo Alojz Krapež, županja Anka Rakun ter po-slancajože Zagožen injakob Presečnik. Radmircem je pozdrave poslal tudi škof dr. Franc Kramberger. Mariborski ordinarij se jim je zahvalil za korekten odnos do župnije in župnika, ob tem pa mariborski škof ni pozabil sodelovanja gasilcev pri obnovi Frančiškove cerkve in pokopališča.
Sto let humanega in požrtvovalnega dela se je
Novo vozilo je predala namenu ljubenska županja, Anka Rakun
(foto: Ciril Sem)
zaokrožilo radmirskim gasilcem, sto let povezanosti in prijateljstva Petnajstpraporov društev gasilskih zvez Zgornje Savinjske doline, Žalca in Velenja ter številni gasilski tovariši so se pridružili jubilantom. Vsekakor garancija, da bo humano poslanstvo živelo brez meja tudi poslej. Zato tudi številna priznan ja in jubilejne nagrade. Verjamemo, daje sleherno prišlo v prave roke. Kjer je volja in čut humanosti, tam je pot, je še dejal domači predsednik Franc Ter-bovšek, prepričan, da bodo to uresničevali in uresničili člani PGD Radmirje tudi v drugem stoletju društvain v tretjem tisočletju, pred katerim stojimo. Z vsemi izzivi modernega časa in življenja.
Savinjčan
Dogovorili so se tudi o enotni ceni malic. Navseh šolah bo po sto tolarjev. Pred koncem sestanka se je predsednik aktiva Rajko Pintar, ravnatelj Ijubenske šole, v imenu kolegov poslovil od lučke
DU Gornji Grad
Upokojenci dobili svoj prostor
Člani upokojenskega društva iz Gornjega Gradu so se končno lahko poveselili v lastnem prostoru, in sicer v nekdanji posojilnici. Doslej so se sestajali v prostorih kulturnega društva, vendar zaradi nadstropja rešitev ni bila najbolj posrečena.
Predvsem predsednici Heleni Rus, občini in gornjegrajski komunali gre levji delež zaslug, da se bodo gornjegrajski upokojenci odslej lahko družili v zanje precej bolj dostopni sobi. Prostor bodo namenili za društvene sestanke in družabna srečanja, dovolj pa je prostorna tudi za manjše razstave.
ravnateljice Vide Štiglic, ki se je upokojila. Kot je znano, je bila na njeno mesto imenovana dosedanja namestnica Valerija Robnik.
Savinjčan
H radie alfa CM*
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
mmuDuis Mhzi ii—
Savinjčan
Molička planina
Pričetek obnove koče
V prejšnji številki smo poročali o pričetku obnovitvenih del na Kocbekovi koči na Molički planini. Tokrat objavljamo fotografijo prizadevnih članov gradbenega odbora, katerim gre skupaj s heli-hoptersko enoto slovenske vojske ogroman zasluga, da prva koča v Kamniško-Savinjskih Alpah ponovno dobiva prvotno podobo.
Edi Mavrič
TV Slovenija, občina Mozirje
Poletni most
TV Slovenija j'e skozi poletje pripravila sklop razvedrilnih oddaj, v katerih se je predstavila kopica slovenskih turističnih krajev. V vsaki oddaji sta se srečala dva kraja, ki sta imela kakšno skupno značilnost. V eni izmed oddaj se je pred-
stavilo tudi Mozirje.
Mozirje je bilo v oddajo povabljeno zaradi dejstva, da se v akciji TZ Slovenije z naslovom Moja dežela lepa, urejena in čista, vsako leto v svoji kategoriji uvrsti med najlepše. Mozirjani so se predstavljali skupaj s Slovenskimi Konjicami. Kraja druži predvsem cvetje, saj Konjice tekmujejo za najlepše ocvetličeni evrop-
ski kraj, kako pa je s cvetjem v Mozirju, pa je tako ali tako odveč razlagati.
Turistično društvo Mozirje je za pomoč zaprosilo občino, ki se je z veseljem odzvala. Stroški pa so bili majhni, saj je vse večje krila TV Slovenija.
V oddaji je šlo predvsem za turistično predstavitev kraja in
njegovih značilnosti, bodisi ljudi ali znamenitosti. Med drugim so se predstavili Elizabeta Kosmač, Vrtnarstvo Skornšek in ansambel Gaj. Vse skupaj so na humoren način povezovale športne igre. Za ekipo Mozirjanov je poskrbelo ŠD Mozirje.
Zdravje naših otrok
Konjičani so odkrili tudi najbolj črno točko Mozirja. To so seveda Kopeke. Mozirjani že dolga leta, še posebno pa sedaj, upajo, da se bo kaj premaknilo in da si bodo Kopeke kdaj vrnile stari ugled.
BK
Nagrajeni čisti zobje
Z začetkom šolskega leta pričnemo tudi s “tekmovanjem za čiste zobe ob zdravi prehrani”. V tekmovanje so vključeni otroci od prvega do četrtega razreda vseh šol v Zgornji Savinjski dolini.
Meseca septembra pripravimo razredniki v prvih razredih naravoslovni dan. Pogovarjamo se o zobeh in “zobnih črvih”, zdravi prehrani za zobe, učimo se pravilnega čiščenja zob.
Z otroci iz ostalih razredov prav tako ponovimo tehniko pravilnega čiščenja zob in potem se tekmovanje lahko začne. Otroke kontroliramo, kako si čistijo zobe in čistost ocenjujemo. Razred z najboljšimi ocenami na posamezni šoli nagradimo.
Nagrade za zmagovalni razred in priznanje za razrednika vsako leto pošlje Stomatološka sekcija zdravniškega društva iz Ljubljane, njihov sponzor “LEK” Ljubljana pa podari zobne paste. Akcija je vseslovenska, saj je v letošnjem 15-tekmovanju sodelovalo več kot 5 30 osnovnih šol - praktično vse.
Večina teh otrok si res prizadeva za čiste zobe, nekateri pa so bolj zagreti za nagrade. Za bogatejše nagrade zaprosim nekatera podjetja v dolini.
“Fehtanje” je kar neprijetno. Časi so težki, prosilcev nas je več, denarja malo. Včasih se počutim, kot da bi prosila zase in bi te prošnje najraje opustila. Ampak ko se spomn-
im prizadevanjaotrok, pričakovanja ob razglasitvi rezultatov, vesela vpitja ob podelitvi nagrad, jih ne morem nagraditi le z zobnimi pastami. Zaslužijo si še malo več.
Pri bogatejšem nagrajevanju so mi letos pomagali: MGA Nazarje, VIVA TRADE d.o.o. Nazarje, Iskra Feriti Ljubno, Savinja Mozirje, Glin Gostinstvo d.o.o., ZKZ Mozirje, Zavarovalnica Triglav, Ljubljanska banka, Era Velenje d.d., Zavarovalnica MB d.d.
In talečlanekjetukajzaradinjih. Da se jim od srca zahvalim za pomoč. Če bi lahko videli srečne obraze nagrajenih otrok, bi bili zelo zadovoljni, da so jim naredili takšno veselje. Sicer je pa dati marsikdaj večje zadovoljstvo kakor prejeti.
Vsem iskrena hvala v mojem imenu in v imenu otrok.
Hvala tudi vsem razrednikom, ki opozarjajo otroke na čiščenje zob in jih vzpodbujajo pri tekmovanju. Higiena je v teh razredih občutno boljša.
Torej veselo na delo. Za čiste, zdrave in lepe zobe. In za nagrade.
ZZV in preventiva
Tatjana Ernst Mrevlje
10 % POPUST
v mesecu septembru
ŠIVALNI STROJI LIKALNE NAPRAVE PFAFF - BROTHER - ELNA - TOYOTA
Trgovina Zagožen
Ljubija 12*1, IVIozirje Tel.: 063/831-109
Snemanje oddaje v Mozirju (foto: Ciril Sem)
Lovci opozarjajo
Klateški psi povzročajo škodo
Slovenske novice so 22. avgusta letos objavile članek z velikim naslovom Tolpa psov je poklala ovčki. Pretresljiv članek me spodbudil, da opozorim, da se podobni primeri žal dogajajo tudi pri nas!
Žrtvi klateških psov
Predvsemlovcirenomeropozarjamo opozorila prav nič ne zaležejo. Če pod neodgovorne lastnike psov, naj imajo le-	strelom iz lovske puške slučajno pade
tepodnadzorom, vendar nekaterim vsa	hišni ljubljenček, nastane glasen vik in
krik, češ, kakšni krvniki so lovci, ki streljajo nedolžne pse, ko pa se zgodi dogodek, ki ga bom opisal, pa vsi lepo molčijo in si zatiskajo oči in ušesa Strinjam se, da psi resnično niso krivi, saj imajo veselje do lova zapisano v genih, saj so potomci volka, krivde pa vsekakor ne morejo zanikati njihovi neodgovorni lastniki.
Žalosten dogodek, ki ga nazorno prikazuje fotografija, se je zgodil maja letos v Šmihelu nad Mozirjem. Dva klateška psa, katerih lastnika sta znana, sta vdrla v hlev in pokončala komaj skoteno jagnje ter hudo obgrizla ovco, ki so jo morali nato zaklati. Ni treba imeti posebej bu j ne domišljije, da si ob tej fotografiji predstavljamo grozo,
strah in bolečine, ki sta jih prestajali ovca in jagnje!
Kot rečeno, sta lastnika psov znana in med njima ter lastnikom ovce je prišlo do poravnave. Prizadeti zaradi dobrih odnosov žalostnega dogodka niso želeli “obešati na veliki zvon”, prav zato tudi niso navedena imena lastnikov psov. Prispevek ima namen zgolj znova opozoriti na problem klateških psov, kajti le ugibamo lahko, koliko nedolžnih mladičev srnjadi in zajcev je že žalostno končalo pod zobmi klateških psov.
Lastniki psov, ki se še vedno brez nadzora podijo po travnikih in gozdovih, še enkrat pozorno poglejte fotografijo in se zamislite!
Viktor Lukse
Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so:
Mizarstvo %ovat, d.o.o.
LjuBija 55, 3330 Moziijt tTcL:063/833-681
23
zlatarstvo j
Zlatarstvo
ROŽIČ
Na trgu 7
v Grabnorjnvi hiil
v Mozirju
tal.! OB3/B3S-SOO
Banka Celje, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov hram Nazarje, RSL Levec, Kovinoplastika Benda Sp. Rečica, Zavarovalnica Maribor, Igea Nazarje, GG Nazarje, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Elkroj Mozirje
Zgornja Savinjska dolina d.o.o. in Turistično društvo Luče
organizirata
USPOSABLJANJE ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE
po Zgornji Savinjski dolini.
Po 40-urnem seminarju bodo vodniki z dolgoletnimi izkušnjami predstavili vrste, načine in tehnike vodenja, osnove poslovanja v turizmu, osnove retorike in psihologije za turistične vodnike ter bonton in kodeks vodnikov. Skozi predavanja in vaje bomo spoznali znamenitosti naše doline in možnosti za predstavitev njenih lepot širšemu krogu ljudi.
Za vse dodatne informacije pokličite na telefon 844-481 (Občina Luče) med 7.00 in 14.00.
Pisne prijave z naslovom in telefonsko številko pošljite najkasneje do 15.9.1998 na naslov:
Zgornja Savinjska dolina d.o.o.
Luče 106, 3334 Luče (za izobraževanje turističnih vodnikov)
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181,
Fax & tel.: 063/720-065
PONUJAMO VAM mmiAiZA:	armal
-	centralno ogrevanje ({0RADO
-	vodovod
■ opremo kopalnit
.plin	UNITAS
radiatorji VOGEL & MOOT
EUROFIRE
RROLI
Cvfi
HRN5FI gorenje kopalnice
V septembru Vam nudi sejemski popust
UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT
popust za takojšnje plačilo er montaža	(^dostava na dom
OBIŠČITE IMAS!
Avto šola Traffic Mozirje
Obveznosti voznikov
Prav je, da na začetku šolskega leta, ko je na naših cestah vse polno razigranih otrok, spomnimo voznike na obveznosti do njih.
V teh dneh so se v varstvo najmlajših in njihovo varno pot v šolo vključili policija, SPV, ZŠAM Zgomje-savinjske doline in avto šola Traffic. Seveda traja šolski pouk vse leto in glavna skrb še vedno pade na starše in ostale udeležence v prometu.
Kot vozniki smo dolžni paziti na pešce, in sicer predvsem zato, ker so ti kot udeleženci v prometu fizično povsem nezaščiteni. Posebno moramo paziti na otroke, ki pogosto niso pozorni na promet, pa tudi kadar pazijo na vozila, še niso sposobni pravilno oceniti razdalje in hitrosti približajočega se vozila. Na otroke moramo biti še posebej pozorni v bližini vrtcev, šol, igrišč in naselij.
Kadar se približujemo prehodu za pešce, smo dolžni prilagoditi hitrost vsem okoliščinam in voziti posebno previdno.
Zakon o varnosti cestnega prometa pravi: otroci morajo biti kot
udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Otroci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko so se starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki prepričali, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s prometom. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in v prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci stari od 10-14 let, če jim to dovolijo starši otroka. Otroci starosti do sedem let lahko hodijo v šolo brez spremstva, če tako dovolijo starši, posvojitelji, rejniki ah skrbniki, vendar le v območju umirjenega prometa.
Zaželimo otrokom varno in uspešno šolsko leto.
Tone Rosenstein
15. Petrol rally Velenje
Tudi po občini Mozirje
Organizacijski odbor 15. Petrol rallyja Velenje, ki bo v organizaciji Avto moto touring kluba Velenje in pod generalnim pokroviteljstvom družbe Petrol d.d. iz Ljubljane potekal od 25- do 26. septembra, že dela s polno paro.
Zanimivost in hkrati zahtevnost te mednarodne avtomobilistične prireditve je letos tudi v tem, da potekajo proge posameznih hitrostnih preizkušenj po petih občinah: Velenje, Celje, Žalec, Šoštanj in Mozirje. Posebna pozornost je namenjena varnosti nastopajočih in še zlasti gledalcev, zato bo v izvedbo projek-
ta vključenih preko 200 sodelujočih.
Organizacijski odbor pripravlja ob zaključku letošnjega rallyja in razglasitvi rezultatov posebno zanimiv in pester program, ki bo v Beli dvorani Turistično rekreacijskega centrajezero in kjer bo poskrbljeno za »oči, ušesa in grlo«.
KF
GOSTILNA MLINAR Pavla s.p.
Praprotnikova 7 3330 MOZIRJE
OBVESTILO
Cenjene goste obveščam, da bo lokal (KLUB UPOKOJENCEV) odprt od ponedeljka, 7. septembra 1998, od 10.00 ure dalje.
Vsak dan, razen nedelj, Vam nudimo malice, jedi po naročilu in raznovrstne pijače.
Vljudno vabljeni
Zgornja Savinjska dolina
Ohranimo gozd!
Ko sem se pred kratkim razgledoval po Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini z vrha Črete, sem občudoval lepoto doline pod seboj. Okrog vrhov Dobrovelj, Črete in Tolstega vrha pa bogate, zdrave smrekove gozdove, z vzorci jelke in sem ter tja nekaj listavci. Občutek mogočnosti in blagosti narave me je spremljal ves dan, saj so razsežnosti te čudovite hribovite pokrajine še vedno dovolj velike, da človek do njih ohrani spoštovanje.
V bližini cerkve Sv. Marije, sredi gozda in v bližini pomnika osvobodilne vojne, sem na deblu zajetne smreke opazil tablo, ki deluje kičasto, vendar pa njena vsebina opozarja molče, nemo, na naš mačehovski odnos do narave in do gozda še posebej.
GOZD JE OGROŽEN, OHRANIMO GA! To prav gotovo ni le suhoparna
Opozorilna tabla na Čreti je zgovorna (foto: Jože Miklavc)
mase, vendar pa je vpliv na gozdni biotop v slabem smislu tudi zaradi poseka kot posledice naravnih motenj, žleda, vodnih ujm ter onesnaženosti ozračja.
V tednu gozdov so bile po vseh 14 območnih gozdarskih enotah Zavoda za gozdove Slovenije številne čistilne akcije, likovni in literarni natečaji, predavanja, razstave,
parola, saj smo priča mnogim degenerativnim vplivom na zdravo okolje in še posebej na gozd. Vplivi termoelektrarne iz Šoštanja, dimniških in avtomobilskih izpuhov, proizvodnje ivernih plošč in še bi se našli viri onesnaževanja v našem okolju, so kljub prizadevanjem odgovornih dejavnikov še vedno škodljivi.
Zveza gozdarskih društev in Zavoda za gozdove Slovenije sta v letošnjem Tednu gozdov predstavila plakat z naslovom Gozd je ogrožen, ohranimo ga! 54 odstotkov gozda, ki pokriva Slovenijo, predstavljačetrtomesto po kategorizaciji gozdnatosti v Evropi. Po-raščanje z gozdno površino se iz leta v leto povečuje (opuščanje travnatih površin in pašnikov), povečuje se tudi prirastek lesne
okrogle mize, naravoslovni dnevi in druge prireditve. Udeležba na navedenih oblikah in aktivnostih obeta ozaveščanje strokovnjakov in laikov, naravovarstvenikov in odgovornih gospodarstvenikov ter politike, da imamo en sam gozd, ki je toliko zdrav kot naš odnos do njega.
V akcijah bomo torej na različne načine udeleženi tudi vsi prebivalci lepe naše dvojne doline, obdane z vencem najlepšega, kar skrivajo prelestni gozdovi, s kapilarami cest in vodotokov, pešpotmi in ponosnimi domačijami na razglednih obronkih Zgornje Savinjske in Za-drečke doline. Bodimo na vse to ponosni in ne dovolimo, da nam kdorkoli jemlje naše zeleno bogastvo.
Jože Miklavc
Lučkemu dnevu ob rob
Hčer ji niso le nostalgija
Ko sem imel priložnost ob robu letošnjega turistično-etnografskega praznika Lučki dan opazovati priprave in izvedbo predstavitev, sem presenečen ugotavljal, da med ljudmi, ki so vzeli stvar v svoje roke, tli žilica po obujanju spominov na trdo kmečko in gozdarsko življenje, na drugi strani pa tudi želja po lastnem dokazovanju spretnosti, veščin in nekdanjega poklica.
Prav slednje je po mojem mnenju prevladovalo v skupini vlcerjev, ki so pripravljali “rižo”, hlodovino in vse, kar je potrebno za uspešno spravilo lesa iz gozda do plavne vode ali prevoznih sredstev. Večina mož je bila upokojencev, vsi so po svoje težko pustili svoje običajne dnevne obveznosti. Ko pa so doživljali ponovno pripravo drče, vihteli sekiro in ko je zapela žaga “amerikanka”, so spoznali, da je to zanje veliko več kot duhovna sprostitev.
Nato so se odločili, da bi svoje početje za spomin in kot etnografsko izročilo skušali ohraniti s fotografijo in video filmom. Tako so
spravljali les ob spremstvu kamere in fotoaparata, vendar kljub temu dovolj doživeto, da je nastal pristen, skoraj dokumentarni film.
Vlcersko skupino so sestavljali Ivan Robnik kot vodja, Anton Pavlič, Jože Tevč, Jože Voler, Janez in Franc Robnik, Ivan Pahovnik, Maks Moličnik, Silvester Funtek in dežurna gospodinja Marica Pavlič, ki je skrbela za “tekoče zadeve”. Prav gotovo pa še kdo drug, ki se je sukal na obrobju tega dogajanja ali skrbel za vlcerje po kakšni drugi viži.
Ko je bila riža postavljena, kar je seveda terjalo več dni trdega dela, so jo najprej preizkusili, da bi ob osrednji prireditvi ne prišlo do kakšnih nevšečnosti ali celo poškodb pri delu, ki so bile včasih kar pogoste in praviloma težke. Že priprave smo izkoristili za snemanje in dokumentiranje s fotoaparatom, kasneje pa so se vl-cerji posvetili predvsem spravilu lesa.
Ko je dal glavni vlcer komando “karga”, je bil to znak za pričetek spuščanja hlodov. In ker se glas ni slišal vse do vrha riže, je vmes glasno
ponovil komando še drugi vlcer, ki je dežural pri ovinku nad cesto. Po odzivu “varde”, to je bil znak, da bodo začeli s spuščanjem hlodov, so prvi res prileteli, trije - eden za drugim. Ko je dobil hlod veliko hitrost po štiridesetih metrih drsenja, je deloval prav nevarno. V velikem loku je odletel s konca lesene obloge v tolmun Savinje, kjer se je zapičil v dno ali paizplaval k obrežju.
Po treh hlodih je sledila glasna komanda “ubav”, kar je pomenilo, da se z delom prekine. Bilo je pač potrebno preveriti, če gre vse normalno. “Johiii” so potrdili, da je res varno oziroma da so prenehali spuščati les. In nekoliko kasne-
je se je spet začelo “vpitje”, ki je odmevalo po lučkem gozdu: “karga”... Po nekaj desetih spustih je težak hlod zadel ob rob riže - “morta, mortaaaa!!!” To je pomenilo, da se je riža podrla.
Spet je bilo potrebno precej dela, da so drčo usposobili za nadaljnje spravilo, nakar so pognali v dolino še zadnje “coglne” in “trame”. Potem so zgornji zaslišali glas spodnjega vlcerja “dura-dura, dura-duraaaaa!” To pa je bilo tisto najlepše, namreč klic na južino. Kuhar je pripravil okusen golaž in polento.
Prav “fletno” je bilo prisesti ob gozdarski koči, od koder je dišalo po smrekovini in dobrotah iz kotliča. Med “bogžegnaj” in “boglonaj” so padle tudi kakšne šaljive, že skoraj siti vlcerji pa so dobili še okrepčilo “obrnek”, žgancem podobno nasitno jed, ki je doma v zgornjih predelih Luč in Solčave in jo gospodinje pripravljajo le še izjemoma.
Delo s tem še ni bilo končano, saj je bilo treba plaviti les po Savinji do prve žage oziroma v tem
primeru do vodne zapore, kjer so hlode skladali na kope za odvoz. Dva vlcerja sta ob strugi sledila hlode, ki so med spuščanjem in plavljenjem izginili. Sumili so, dasi je nekdo omislil poceni zaslužek in je lažje ter krajše hlode oprtal na pleča ali jih vlekel s cepinom do grmovja. In res - našli so nekaj hlodov, ki si jih je nepridiprav shranil, a za njim ni bilo več nobene sledi. Ni dvakrat reči, da bi to lahko bil kar nekdo izmed vlcerjev...
Zvečer so utrujeni, do pasu premočeni vlcerji pospravili lesene “konje” iz vode, zložili hlodovino ob obrežje in - lejga šmenta - pravi čas je spet prišla Marica s pletenko. Ob pesmi in živahnih vzklikih ter zadnji komandi “šihtaus”, torej konec dela, so lučki vlcerji sklenili enega izmed zadnjih spominskih dni. Nam, ki smo spremljali njihovo delo, in turistom pa so ostali bogati vtisi o tem, kako so delali in živeli naši zgomjesavinjski predniki.
Jože Miklavc
Nazarje
Peta fešta rolarjev
V	skladu s tradicijo zadnjih štirih let je Turistično društvo Nazarje zadnjo počitniško soboto na tamkajšnjem športnem igrišču pripravilo zabavno tekmovanje v rolanju. V skoraj nič več poletnem vremenu se ga je udeležilo 29 tekmovalcev, veliko več pa je bilo seveda tistih, ki so jih spodbujali ali pa so prišli na igrišče zgolj zaradi razvedrila.
Mladi tekmovalci na koleščkih so se najprej pomerili v hitrostnem rolanju, nato v spretnostnem rolanju, najboljših 15 pa je nato nastopilo še v finalu, kjer so padale odločitve o najboljših. Med predšolskimi rolarji je bil najboljši Žiga Čož pred Kristjanom Pečnikom in Rokom Lebrom. Pri dečkih starosti 8 do 10 let je zmagal Jošt Funtek, drugi je bil Matic Nerat, tretji pa Rok Čož. Dve leti starejši dečki so se zvrstili takole: 1. Aljaž Finkšt, 2. Danijel Konjevič, 3- Denis Krznar. Pri dečkih starosti 13 do 15 let je osvojil prvo mesto Jure Šemenc, Klemen Šemenc je bil drugi, Dominik Kramer pa tretji.
Deklice so bile na letošnjem tekmovanju v manjšini in so nastopile v enotni kategoriji 8 do 15 let. Zmagala je Lara Funtek pred Ano Planovšek in Majo Marovt.
V	finalnem nastopu je največ rolarskega znanja pokazal Klemen Šemenc, za njim pa sta se uvrstila Jure Šemenc in Urban Hofbauer.
Lučki vlcerji - po njihovi zaslugi še poznamo delo naših prednikov
(foto: Jože Miklavc)
Mož, ki je spremenil podobo Gornjega Grada
Gornjegrajski park in vrtnar Anton Lap
V zgodovini Gornjega Grada naletimo na nekaj zelo uglednih slovenskih osebnosti, za katere bo Gornjegrajčani upravičeno lahko trdili, da so njihovi. Niso le živeli v tem kraju, za krajane pa tudi za širšo okolico so tudi mnogokaj storili - v kulturnem, gospodarskem in še kakšnem smislu. Mislim res le na tiste, katerih delo je tudi današnji Gornji Grad kot integralna bivanjska odnosno civilizacijska skupnost. Nekateri imajo v Gornjem Gradu celo svoje ulice in predpostavljam, da najmlajši krajani v šoli o njih slišijo vse ali skoraj vse.
Letošnje tekmovanje, ki ga je tako kot ponavadi odlično vodil Iztok Gregorčič iz Celja, je kljub zahtevnejši progi minilo brez poškodb. Nastopajoči so dokazali, da v tehniki vožnje po drobnih koleščkih še napredujejo, nekateri so namreč prikazali kar zavidljive akrobatske prvine. V ekshibicijskem delu je znova
Uuauuu!... Kakšen skok!
(foto: Franci Kotnik)
navdušil vodja tekmovanja, ki je na rolarjih preskočil osebni avto, na začudenje in nato navdušenje pa je tako zahtevna poteza uspela tudi komaj osemletnemu Joštu Funteku.
Po zaključenem tekmovanju je bil na igrišču v Nazarjah še pravi rock žur, na katerem so nastopili trije perspektivni ansambli, tekmovalci na rolarjih pa se bodo znova srečali čez leto dni.
Franci Kotnik
Tekmovanje so omogočiliglavnipokrovitelji Občina Nazarje, Savinjske novice in MVM Mozirje ter Okrepčevalnica BohačNazarje, Trgovina Diana in Kleparstvo FilčičNazarje, Davidov hram Prihova, Kovinska galanterija Cigale Nazarje, Bunny Nazarje, Mesarija Bogner Prihova, Mizarstvo Časi Prihova, Savinja Mozirje, M-ZKZ Mozirje, West blue jeans Mozirje, Hotel Štorman Veniše, Ranč Burger Veniše, KS Nazarje, KS Kokarje, KS Šmartno ob Dreti, Občina Mozirje, Obäna Ljubno ob Savinji, Čira-čara Nazarje, Tehno-fon Nazarje, Telcom Nazarje, Miš Maš Mozirje, Ultra Prihova, Viva Trade Nazarje, Pivovarna Hren Dobletina, Bistro Izoles Nazarje, Okrepčevalnica Četara Okonina, Bistro Erbo Nazarje, Transtex Varpolje, Okrepčevalnica Knez Luče, Avtoprevozništvo Fricelj Kokarje, Avtoprevozništvo Miklavc Nazarje, Avtoprevozništvo Zakrajšek Lačja vas, Avtoprevozništvo Bastl Nazarje in Avtoprevozništvo Rokovnik.
Namen tega zapisa pa je odkriti moža, ki ga Gornjegrajčani verjetno ne poznajo, še danes pa lahko občudujejo njegovo delo. Gre za okrajnega ekonoma Antona Lapa, ki je v Gornjem Gradu v začetku tega stoletja poleg službe opravljal še marsikaj drugega. Z gotovostjo lahko domnevamo, da je Anton Lap opravil osnovno parkovno zasnovo v Gornjem Gradu, ker je bilo v tistih časih že kar nujno, da ima kraj, ki pretendira za mesto, v urbanem jedru tudi parke.
Mislim na nekdanji park pred Posojilnico, z obveznim odrom za muzikantarje, ki bi mestnim damam in gospodom ob nedeljah popoldne igrali promenadno glasbo. No, pa tudi kostanjev drevored na desnem bregu Drete, med mostom in gasilskim domom, naj bi bil njegovo delo.
Za kako imenitnega človeka gre, izvemo od univ. prof. Franceta Adamiča, v njegovem biografskem zapisu o Vaclavu Hejnicu, prvem pravem ljubljanskem mestnem vrtnarju. Da bomo lahko našega rojaka Antona Lapa in njegovo delo pravilno ovrednotili, moramo nekaj povedati tudi o imenovanem ljubljanskem mestnem vrtnarju Hejnicu.
Vaclav Hejnic je bil po rodu Čeh. Za vrtnarja se je izšolal na pomološki (sadjarski) šoli na Češkem in delal v vrtovih kneza Mansfielda v Pragi. Od tam gaje zaneslo na Dunaj (Hitzing in Schwarzenberg), kjer je počasi prevzemal vodilno vrtnarsko pozicijo tedanje najpomembnejše evropske prestolnice. Tu je tudi z odliko končal dvorno vrtnarsko šolo (cesarsko). Izpopolnjeval je svoje vrtnarsko znanje pri najboljših francoskih arhitektih in tudi na angleškem dvoru. Pridobil si je torej vsa evropska vrtnarska znanja. To pa ni bilo kar tako!
Najlepši parki so v evropskih mestih nastajali prav v teh časih - znana francoska, angleška in španska čola. Ko je vse to obhodil, se je vrnil na Dunaj, kjer je postal glavni cesarski parkovni inšpektor.
Dunajske cesarje je spremljal, ko so ti obiskovali velika mesta svojega cesarstva. (Sodobnim “cesarjem” še gospodarstveniki niso mar, kaj šele vrtnarji!) Tudi v Ljubljano je prvikrat prispel s cesarjem. Tako se mu je priljubila, da se je z 28. leti prijavil na prvi javni razpis za mestnega vrtnarja v Ljubljani (leta 1892).
Evropsko znani vrtnar je postal Ljubljančan. V Ljubljani, pa ne le tod, tudi po drugih mestih tedanje Kranjske, je dobesedno postavljal na noge vrtnarsko in parkovno stroko.
Domnevamo, da je tako spoznal tudi okrajnega ekonoma v Gornjem Gradu, Antona Lapa, velikega ljubitelja parkov, vrtnarstva in narave na sploh. Lap mu je bil tako všeč, da ga je leta 1926 izbral za svojega namestnika (pred tem je Lap pri Hejnicu opravil dveletno prakso) in predlagal, da ga sprejmejo v uradniški stan!
Samo podatek, da so pri Hejnicu uspeli zares le najboljši: Hejnica so leta 1929 ubili njegovi delavci, ker je bil do podrejenih po splošnem mnenju prestrog. (Čeprav se je na Kranjskem odlično počutil, Hejnic nikoli ni doumel balkanske ne-civilizacije. Plačal je z glavo.)
Gornjegrajčan Anton Lap je po Hejnicovi smrti postal mestni vrtnar Ljubljanski. To je bila zanj zares velika stvar.
Kako je z njegovimi parki in drevoredi v Gornjem Gradu dandanes? Čeprav si pod parkom predstavljamo nekaj drugega, krajani Gornjega Grada še vedno govorijo o parku, ko mislijo na drevored pred Posojilnico. Promenadni odrček še stoji. Kostanjev park je bil pred 50 leti posekan in nasadili so lipe. Kostanji ob Dreti pa so ostali, vendar jih razni krajevni “arhitekti” pridno obdelujejo in vse kaže, da jih bo pobralo.
Seme ljubezni do parkov in vrtov Antona Lapa pa se je v Gornjem Gradu močno prijelo. Parke so zamenjali vrtovi - eden lepši od drugega. Ljudje urejajo svojo okolico, da bi jih bil vesel sam Anton Lap, njihov someščan in kasnejši vrtnar št. 1 v Sloveniji.
Individualna ohranitev te umetnosti, ki je v Gornjem Gradu bogata in zrela, pa seveda ni dovolj za arhitekturno podobo nekega kraja. Zato bodo morali občinski možje razmišljati tudi o Antonu Lapu in njegovih idejah.
Marko Kmecl
Pogovor z Jožetom Skornškom, vrtnarjem, brez katerega Savinjski oziroma Mozirski gaj ne bil to, kar je, o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti tega čudovitega parka cvetja
“Gaj turistično pomeni toliko kot Logarska
dolina”
Najprej je bila ideja. Nato se je ta ideja začela oblikovati v Mozirski gaj, toda še pred uradno otvoritvijo so ime spremenili v Savinjski gaj. Po fantastičnem odzivu obiskovalcev na otvoritvi leta 1978 se je začela trnova pot, na kateri so nekateri tudi obupali in odstopili. Vse do leta 1988, ko se je pot znova začela vzpenjati. In ko je leta 1990 vse kazalo najlepše, je prišel 1. november... Voda, blato, popolno razdejanje... Spet jebiljože Skornšek tisti, kije skupaj s sodelavci potegnil voz naprej. Vleče ga še danes, ko do slovesne 20-letnice manjka le še nekaj dni.
SN: Kakšni so vaši spomini na obdobje pred otvoritvijo Savinjskega gaja?
SKORNŠEK: Pred otvoritvijo gaja smo v Mozirju že pripravili tri razstave cvetja. Prva je bila v stari osnovni šoli, ki danes ne stoji več, druga je bila v domu TVD Partizan, tretja pa ob otvoritvi gaja v novi osnovni šoli. Takrat je bilo v Mozirju izredno aktivno hortikulturno društvo, sodelovalo pa je tudi Društvo vrtnarjev Slovenije. Tudi z inženirjem Miho Ogorevcem smo takrat že sodelovali, saj sva se midva poznala že iz ljubljanske mestne vrtnarije. Od tam sem sam leta 1962 krenil v zasebno dejavnost, inženir Ogorevc pa je šel najprej na Biotehniško fakulteto, kasneje pa je kot direktor prevzel vodenje arboretuma Volčji potok.
SN: Miha Ogorevc je torej od vsega začetka spremljal razvoj gaja?
SKORNŠEK: Ko so se rodile ideje o parku, nas je pot kmalu vodila k inženirju Ogorevcu, da bi izdelal načrt zanj. To je sicer obljubil, vendar je bil sam zase prepričan, to nam je zaupal šele čez leta, da nam ne bo uspelo počistiti zapuščene gmajne, kjer smo nameravali urediti gaj. Prvi načrt za park so na podlagi aero posnetka izdelali na celjskem Nivoju, kasneje pa je inž. Ogorevc načrt še precej spremenil. Sprva je bil park zamišljen v povsem klasičnem smislu, kasneje pa se je rodila še ideja o postavitvi etnografskih objektov.
SN: Ste že takrat predvideli podobno razmerje med zelenicami in gredami, kot je v gaju danes?
SKORNŠEK: Sprva so bile v parku predvidene le zelenice. Ko smo po dobrih dveh letih prešli v zaključno fazo urejanja in ko smo se že pripravljali na prvo vrtnarsko razstavo na prostem v takratnijugoslaviji z nazivom Hortikultura 78, smo ocenjevali, da bi bilo ob tej priložnosti vendarle lepo, da bi bile v parku tudi grede s cvetočimi rastlinami. Naključje je naneslo, da je gaj obiskal moj nekdanji mojster in takratni šef ljubljanskih cvetličarn Štefan Jerančič. Tudi on se je strinjal, da bi bil park lepši v cvetju. Službena pot ga je kmalu po tem vodila v Holandijo, kjer se je s tamkajšnjimi vrtnarji dogovoril, da bodo darovali cvetje za gaj. Ko se je vrnil domov, me je pok-
lical po telefonu: “Halo, Jože, holandski vrtnarji bodo darovali Savinjskemu gaju 100 tisoč tulipanov.” Ko sem to novico povedal nekaterim nasprotnikom gaja, so naju z
Jože Skornšek (foto: Ciril Sem)
Ivanom Zupanom, ki je takrat predsedoval odboru za ureditev parka, posmehljivo klicali “tulipančka”.
SN: Toda tulipani so zares prišli, kajne?
SKORNŠEK: Holanski vrtnarji so kmalu poslali k nam kamion s 100 tisoč čebulicami tu-ilipanov, še carino so sami poravnali. Inženir Ogorevc, ki je takrat že vodil Volčji potok, je na našo prošnjo skupaj z ekipo delavcev prišel pomagat sadit tulipane. Sam je narisal grede po parku, mi pa smo čebulice samo polagali v zemljo.
SN: Potem je prišlo leto 1978 - leto uradne otvoritve gaja. Kako ste dočakali ta pomemben dogodek?
SKORNŠEK: Spomladi leta 1978 je park polno zacvetel. Rodila se je ideja, da bi imel vsak slovenski vrtnar, prisoten v parku, v njem tudi svojo gredo. Ideja je padla na plodna tla in moram reči, da se je dobro držala vse do leta 1990, ko je prišla katastrofalna poplava. Park je bil dobesedno uničen in skupina
vrtnarjev nas je takrat obupana zapustila, saj so bili prepričani, da park ne bo nikoli obnovljen. Toda stvari so se zasukale drugače, gaj smo obnovili in vanj se je vrnila tudi večina vrtnarjev. Sedaj jih je vsako leto nekaj na novo, ki želijo biti prisotni v gaju, le-ta pa postaja pretesen. Nujno bi potrebovali vsaj hektar ali dva za širitev parka, saj obstajajo za to vsi ostali pogoji. Zlasti vodne kapacitete, ki so marsikje po Evropi naj večji problem tovrstnih parkov, so pri nas zelo bogate in res bi bilo škoda, če tega ne bi izkoristili.
SN: Ob tem je najbrž treba dodati tudi dejstvo, da v gaju še vedno ni v celoti rešeno upravljanje z njim?
SKORNŠEK: Tudi to drži. Takšnega parka vsekakor ne more voditi nekaj posameznikov, ampak bi se morali pri tem angažirati tako mozirska občina kot Zgornja Savinjska dolina v celoti, nenazadnje pa tudi država. Zanesljivo vem, da na Arboretum Volčji potok iz Ljubljane gledajo povsem drugače kot na Savinjski oziroma Mozirski gaj. Res je Volčji potok nastal na zasebni iniciativi, toda glavni problem gaja vidim v tem, da ga Zgornjesavinjčani niso sprejeli za svojega. Podobno lahko ugotovimo tudi za RTC Golte.
SN: Pred časom je bila zelo aktualna povezava med Savinjskim gajem in Golt-mi, kjer naj bi uredili alpski vrt...
SKORNŠEK: Na Golteh bi lahko z relativno majhnimi stroški zaživel čudovit alpski vrt, pri zasnovi katerega sta se bila pripravljena angažirati tudi inženir Ogorevc in dr. Ogrin z Biotehniške fakultete. Če gaj letno doseže skoraj 100 tisoč obiskovalcev, bi jih najmanj 30 do 40 tisoč obiskalo tudi alpski vrt na Golteh. Toda pri vodilnih za ta projekt ni bilo dovolj posluha, zato do realizacije v pravem obsegu ni prišlo. Tudi v času, ko je nastajal Savinjski gaj, so se našli takšni, ko so razmišljali takole: “Mar ni škoda gmajne, da si v njej umišljate takšne neumnosti, kot je park?” Danes pa je po mojem mnenju gaj enakega turističnega pomena zaZgomjo Savinjsko kot Logarska dolina.
SN: Če se sedaj znova vrnemo nekoliko v preteklost, iz evidenc vidimo, da se v desetih letih po otvoritvi za obiskovalce v njem ni dogajalo nič posebnega?
SKORNŠEK: Ko smo park do otvoritve leta 1978 tako bleščeče uredili, so bili nekateri trdno prepričani, da gre za “muho enodnevnico” oziroma da bo park hitro propadel. Seveda leta 1979 holandski vrtnarji niso več podarili tulipanov, zato sem se odpravil od vrtnarja do vrtnarja in naprosil nekaj materiala, da sem lahko s pomočjo sodelavcev vzdrževal park. Tri in pol hektarje sem kosil z majhno kosilnico in za to porabil ogromno časa. Tri leta od otvoritve dalje nisem dobil plačane niti ene opravljene ure, niti ene zasajene sadike. Krizno obdobje se je vleklo in vleklo, toda park je bil vendarle vsako leto vzdrževan. Končno so razmere leta 1988 pripeljale tako daleč, da sem odločno predlagal, da v parku pripravimo razstavo cvetja in naredimo “bum”. CvetličnaForma viva 88, kakor smo poimenovali prireditev, je tega leta lepo uspela.
SN: To pa je bil pravzaprav šele začetek vsakoletnih prireditev, ki so se potem vrstile ena za drugo?
SKORNŠEK: Zadeva se je obnesla in ko je leta 1990 Društvo vrtnarjev Slovenije prevzelo skrbništvo nad Savinjskim gajem, smo se dogovorili, da bomo pripravili evropsko cvetlično razstavo. Izvedli smo jo septembra tega leta in takrat zabeležili rekord-
no število obiskovalcev. Ker organizacijsko nismo bili dovolj pripravljeni, na občini so se mi namreč smejali, ko sem napovedal 15 tisoč obiskovalcev, smo doživeli tudi prometni infarkt in med občino ter vrtnarskim društvom je prišlo do konflikta. Društvo je bilo na robu razpada, nekateri člani so se prestavili v Volčji potok, toda jaz sem ostal zvest gaju. Nakar je prišel prvi november in z njim poplava. Posledice so bile katastrofalne, toda nismo se predali. Štirinajst mozirskih kmetov je skoraj en mesec s traktorji vozilo svinjarijo iz parka, občasno pa so se nam pridružili še velenjski, ptujski, dolenjski vrtnarji, turistični delavci iz Šenčurja, ekipa iz Celja... Vseh ne morem našteti. Objekte smo očistili in do junija 1991 že znova zasejali travo ter nato nadaljevali z vsakoletnimi cvetličnimi prireditvami.
SN: Leta 1994 je upravljanje s parkom prevzelo Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj. Kako ocenjujete to spremembo?
SKORNŠEK: Odkar s parkom upravljaEHD Savinjski gaj, le-ta hitro napreduje. Na žalost se še vedno ubadamo z osnovnimi problemi, kot je na primer ograditev parka. Arboretum Volčji potok je od vsega začetka ograjen z bodečo žico, pri nas pa je predlog za celovi-
to ograditev in s tem varnost parka naletel na gluha ušesa. Prometnega znaka, da je vožnja z avtomobili v park prepovedana, mnogi ne spoštujejo. Niti tega, da bi park komisijsko ocenili, kar smo predlagali pred dvema letoma, na občini niso realizirali. Takšno neurejeno stanje te včasih pripelje do tega, da izgubiš živce.
SN: Kljub temu pa imate s Savinjskim oziroma Mozirskim gajem, kot se bo imenoval v prihodnje, še smele načrte?
SKORNŠEK: Nadaljnji razvoj parka je ne-obhodno potreben. Zelenic ne smemo več krčiti, saj prav zelenice dajejo gredicam glavni čar. Pas na desnem bregu struge, ki teče skozi park, bi nam veliko pomenil, saj bi s tem pridobili približno pol hektarja zemljišča, ki bi ga lahko čudovito izkoristili. Toda EHD še vedno nima koncesije za upravljanje s parkom, kar je zares nesprejemljivo. Občina in dolina bi se morali zavedati, da park vedno znova in znova privabi toliko in toliko obiskovalcev, ki jim je treba znati ponuditi še kaj drugega kot lep pogled na urejene gredice. Prav v tem pa je tudi bistvo turizma, ki bi moral biti v občini glavna prioriteta.
SN: Hvala za razgovor in iskrene čestitke ob 20-letnici Mozirskega gaja!
Pogovarjal se je Franci Kotnik
Primož pri Ljubnem
Najkumarica
Pavla Solar, po domače Lukova, iz Primoža pri Ljubnem si bo letošnjo sezono zapomnila po izjemni kumarici, ki se je sama zasejala na njenem vrtu. Ob očitno ugodnih pogojih za rast je kumarica v dolžino zrasla celih 37 centimetrov, tehtnica pa je pokazala težo kilogram in 30 dekagramov.
VR
Pavla Solar z domačo “trofejo”
(foto: Vesna Retko)
Ohranjanje starih običajev
“Vognca v Logarski dolini”
Medtem, ko to poročamo, je oglarski “mojster” prodal vso zalogo oglja, ki ga je “pridelal” v oglarski kopi v Logarski dolini.
Oglarsko kopo je postavil in zakuril Iztok Novak iz Solčave (foto: Jože Miklavc)
Iztok Novak iz Solčave nam je kar med delom na kopi, nekateri ji rečejo tudi “vognca”, povedal:
“Čeprav mi je z veliko truda in v sodelovanju s kolegi ter domačimi uspelo postaviti kar zajetno kopo, sem še “oglar pripravnik”, saj kurim šele prvo kopo, tega dela pa sem se učil pri znanih oglarjih, ki so v Logarski dolini zakuhali že precej črnegaoglja.
Oglje potrebujemo za kurjenje v naravi za potrebe turizma, kovači pa brez njega še vedno ne morejo. Bolj pa potrebujemo tradicijo, ohranjanje starih običajev in del, ki marsikaj povedo o času in ljudeh - naših prednikih ter o tem, zakaj se je narava spreminjala ob posegih ljudi. Bukev in jelša sta iz Logarske doline skoraj izginila, saj so tod nekoč pridno telovadili s sekiro prav zaradi pridobivanja oglja.”
Iztok, sicer nadzornik v parku Logarska dolina, se je ob obdelovanju črne kope precej znojil, saj
je soparica napovedovala skorajšnji dež, ki bi kopi v blagi plohi koristil, ob nalivu pa bi jo lahko precej prizadel. Ob koči skorjevki so ga opazovali olcarji in turisti ter planinci, ki so se vračali z Okrešlja. lztokjepovedal,dajevkopo naložil 15 metrov oziroma štiri klaftre bukve in “jevške” (jelše) ter da bo oglje, če bo po sreči skuhano, lahko prodal.
lože Miklavc
POLETNA AKCIJA SAVINJSKIH NOVIC
PRODAJALEC
Izbiramo
najprijaznejšega
prodajalca
Drage bralke in bralci!
Po predzadnjem kolu naše poletne akcije so se zadeve na vrhu dramatično obrnile! S številnimi glasovnicami za tega ali onega najprijaznejšega prodajalca oziroma prodajalko ste spremenili vrstni red med vodilnimi, kar daje naši akciji pred finalnim kolom še dodatno napetost.
Poglejmo, kakšen vrstni red ste s svqjimi glasovi oblikovali tokrat:
1. Regina Ločičnik (M-ZKZ Vrt. center Mozirje)..181
8. Brane Pečnik (Savirya Železnina Rečica)...... 159
3.	Saša Dolšak (Dolman Mozirje).................149
4. Marjeta Eorštner (Miš Maš Mozirje)............141
5.	Jožica Podkrižnik (M-ZKZ Diskont Ljubno)......64
6.	Marja Tevž (M-ZKZ Blagovnica G. Grad).........68
7.	Breda Matko (Savinja Blagovnica Mozirje)......49
8. Aleš Nerat (M-ZKZ Železnina Luče)............ 88
9. Anica Krefl (Savirya Trgovina Rečica).........87
10.	Majda Cigale (Krznar Gornji Grad)............17
Ostali prodajalci ali prodajalke so prejeli enajst ali manj glasov in seveda precej zaostajajo za vodilnimi. Povsem na vrhu je kljub vodstvu Regine Ločičnik precej tesno, zato še zdaleč ni odločeno, kdo si bo priboril glavno nagrado - vikend paket za dve osebi v hotelih Riviera v Portorožu.
Pred vami je nova in hkrati zadnja glasovnica. Napišite nanjo ime in priimek vašega ncj jubšega prodajalca ali prodajalke in jo v zaprti kuverti najkasneje do petka, 11. septembra 1998, pošjite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta4, 3331 Nazarje s pripisom “NAJPRODAJALEC”. Glasovnic na dopisnicah, v odprtih kuvertah ali v kuvertah brez pripisa “NAJPRODAJALEC” ne bomo upoštevali!
Ob koncu poletne akcije bomo med vsemi prispelimi glasovnicami izžrebali lepe nagrade v skupni vrednosti 150 tisoč tolarjev, prva nagrada pa bo
BARVNI TV SPREJEMNIK!
POim Aim SAVINJSKIH HM
GLASOVNICA št 6
Glasujem za	PRODAJALEC
-----------------------------------------------5
(ime in priimek)
ki dela v______________________________________
Ime in priimek glasovalca______________________
Naslov_________________________________________
Pošta__________________________________________
NOVICE
SO ZAPISALE:
Pridelovanje krompirja je donosno
Gornja Savinjska dolina, še natančneje Zadreška, je pred leti zaslovela zlasti v zasavskih revirjih kot pridelovalec zelo dobrega krompirja. To prednost v kvaliteti in količini pridelka so naši umni kmetovalci izkoristili in osvajali vedno širši trg.
Kupcev je bilo dovolj v revirjih, pa tudi drugje. Zavladala je miselnost: kdor se ne bo založil s krompirjem iz Zadreške doline, je manj vreden. Ob tej agitaciji so imele gospodinje največ zaslug. To je bilo takrat tudi razumljivo, saj je do takrat bilo mogoče kupiti manj kakovosten krmni ali industrijski krompir. S temi sortami krompirja tudi največje kuharske spretnosti niso mogle nadomestiti boljših jedilnih sort, zato so nove sorte dobile svoje mesto in ceno natrgu.
Naši kmetovalci so kmalu spoznali, daje pridelovanje odvisno zlasti od kakovosti semena. To spoznanje je narekovalo, da se Zadrečani usmerijo tudi v pridelovanje semenskega blaga. Semenski kotmerkantilni krompir iz doline je imel dovolj potrošnikov, pa tudi cena je bila vzpodbudna. Semenska proizvodnja krompirja je zagotovila skokovit porast pridelka krompirja v dolini. Proizvodnja krompirja je naraščala tudi drugod po Sloveniji. Cena se je začela umirjati in se je leta 1967 ustalila. Sočasno z ustalitvijo cen pa je zanimanje za semensko proizvodnjo upadlo. Danes pa se že kažejo posledice; hektarski pridelek pada. Krompir se izredno hitro izrodi, vsake 3 do 4 leta je potrebno seme menjati, da je proizvodnja še donosna.
Da ne bi drseli v proizvodnji krompirj a navzdol, se je kmetijska zadruga odločila, da ponovno organizira pridelovanje semenskega krompirja. To proizvodnjo bo organizirala na krompirjevih območij (Bočna, Šmartno ob Dreti,
Kokarje, Sp. in Zg. Pobrežje in Radmirje).
Proizvodnja semenskega krompirja ima neposredne in posredne finančne prednosti. Pridelovalcu semenskega krompirja zadruga jamči približno 25% višjo ceno kot jecenamerkantilnegakrompirjana dan izkopa. Okup semenske proizvodnje je že v jeseni zagotovljen. Zadruga dobavi potrebno seme za proizvodjo in zagotovi ustrezno strokovno in drugo pomoč pri tehnologiji proizvodnje.
Zagotovljena je tudi prodaja jedilnega merkantilnega krompirja tako za proizvajalce semenske kot merkantilne proizvodnje. Kmetovalci, ne zamudite ugodne priložnosti in se že sedaj pripravite, da boste dosegli obilen pridelek. Le obilen pridelek pa bo zagotovo poplačal vaš trud.
Pravočasno se prijavite strokovni službi zadruge, če se boste odločili za semensko proizvodnjo. Sedaj je zadnji čas za siljenje krompirja. Ta tehnološki ukrep pa vam zagotavlja 20 do 30% večji pridelek. Če niste že v jeseni pripravili zemlje zaproiz-vodnjo krompirja, napravite to, ko bo vreme omogočilo. Poslužite se vseh znanstvenih in tehnoloških rešitev, kajti le-te vam zagotavljajo uspeh.
Ne zamudite ugodne priložnosti; pravočasna odločitev in pravočasni proizvodno-tehnološki ukrepi so najbolj zanesljiv garant vašega uspeha in zadovoljstva.
Vsa podrobna pojasnila daje strokovna služba zadruge.
inž. Anton Venek
Focus pri Fordu
Kaže, da tudi Nemci niso več tisto, kar so bili. Znana modna revija Burda ni dovolila prodaje novega forda escorta pod novim imenom focus na nemškem trgu, saj ima Burda istoimensko revijo. Ampak denarje sveta vladar, zato je Ford plačal nekaj “drobiža” (šušlja se o milijonu nemških matic) v dobrodelne namene in tako se bo tudi na nemškem trgu novi ford escort prodajal pod ekstravagantnim imenom FOCUS.
Astra - trdo! Golf - kovencionalno! Nič eksperimentov, nič tveganja! Zakaj bi spreminjali tisto, kar se dobro prodaja? Skratka - vroče žemljice! Ampak poglejte si novega forda! Le-ta ni dobil samo novega imena ampak tudi nadvse moderno in napredno obliko.
Osnova izhaja iz športne pume, po kateri je pridirjal še coupe cougar.
Prtljažni prostor se odpira do odbijača, kar omogoča lažji dostop
		5	6		\ 1 100	! m	' / MO ' c-.
		s»		? - 80		■	160 * w
z	'S;:?:			-60			ISO*-*
							
				—40			.200* £
v							m 220" ■0 ^
Merilnika vrtljajev sta velika in pregledna
Ampak escort je le bil ves čas avtomobil, namenjen širšim množicam, in focus bo z novo, sodobno obliko to skušal tudi ostati.
Novi focus bo gotovo najostrejši konkurent Volkswagnovemu golfu in Oplovi astri, o čemer pričajo tudi dosedanje prodajne številke. Nobeden od tekmecev ni zmogel toliko poguma kot prav Ford, ki je predstavil moderno obliko z mešanico oblin in ostrih robov.
Notranjost novega focusa je oblikovana ergonomično in v stilu asimetrije, ki prepriča še tako konvencionalne ljubitelje avtomobilske tehnike. Vsi gumbi in stikala so razporejeni logično, kar omogoča hitro privajanje na novega ljubljenčka.
Armaturna plošča je pregledna, številke pa so pobarvane v napredno zeleno barvo, ki vpliva na sproščeno vzdušje. Če koga ni prepričala oblika, naj ga prepriča všita varnost in kvaliteta izdelave, ki je tako ali tako že značilnost fordov.
IGOR
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
NUDI MOŽNOST VPISA V ŠOLSKEM LETU 1998/99
V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRODOBITEV IZOBRAZBE
OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE BREZPLAČNO	SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI SAMOSTOJNE VERIFIKACIJE	VISOKOŠOLSKI PROGRAMI PREKO MATIČNIH ŠOL IN FAKULTET
- OSNOVNA ŠOLA	- STROJNIŠTVO	-VISOKA UPRAVNA
ZA ODRASLE	■ STROJNI TEHNIK	SOLA (program javna
-UŽU USPOSABLJA-	- ELEKTRIKAR	uprava 1. in 3. letnik)
NJE ZA ŽIVLJENSKO	- ELEKTROTEHNIK	- FAKULTETA ZA
USPEŠNOST	- EKONOMSKO	ORGANIZACIJSKE
	KOMERCIALNI TEHNIK	VEDE KRANJ
	-TRGOVEC	(program organizacija
in management 1. in 3.letnik)
VABI K VPISU V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE:
*	JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Tečaji angleškega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika za otroke in odrasle (začetna in nadaljevalne stopnje) Osvežitveni tečaji Tečaji poslovnega jezika
Središče za samostojno učenje (multimedijski programi za učenje tujih jezikov)
*	RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Osnove računalništva Word za Windows Excel
*	SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
Tečaj za vodenje čolnov
Tečaj vodenja poslovnih knjig za podjetnike
Tečaji vodenja poslovnih knjig za družbe
*	PLESNA ŠOLA
Plesni tečaj za otroke in odrasle (začetni in nadaljevalni) Aerobika
Zahtevajte naš katalog izobraževanja!
INFORMACIJE: TAJNIŠTVO UPI UUDSKE UNIVERZE ŽALEC vsak delavnik med 8. in 16. uro.
PRIJAVE IN VPIS: OSEBNO in po TELEFONU 70-31-650, Srednješolski programi in programi usposabljanja izpolnjen obrazec 1,20 DZS.
Piše: Aleksander Videčnik
Ko se pripravlja Zbornik občine Nazarje, ki bo izdan ob 750-letnici prvega pisnega vira imena gradu Vrbovec, smo končno odkrili nekaj podrobnosti o dogajanjih v Nazarjah med prvo svetovno vojno.
Zgodovinar Marko Vuk iz Mirna je posredoval dnevnik, ki ga je leta 1917 pisal pisar v čevljarski zadrugi, ta pa je bila po begu s Primorske, kjer je divjala vojna, preseljena v grad Vrbovec. Tako so tu vse do leta 1919 izdelovali mirnski čevljarji
Begunci d
čevlje, begunska kolonija, ki je bila naseljena v tedanji občini Rečica, kamor je spadalo tudi Nazarje, pa je štela prek 1200 ljudi.
Zadrugo je vodil Anton Vuk, ki je napisal zgodovino mirnskega čevljarstva, zajel pa je tudi čas, ko je zadruga poslovala v Nazarjah. Bila je nekako središče za vse zadeve beguncev, v gradu Vrbovec so pričeli z izdelavo čevljev, potem zgradili vrsto barak, v katerih je bila pravcata tovarna, imeli so svoj konzum, begunsko šolo, prosvetno, telovadno in vzajemno društvo. Letno so izdelali do 30.000 parov čevljev, seveda za potrebe vojaštva, pa tudi za ostalo prebivalstvo so izdelovali obutev, zaradi pomanjkanja usnja pa največ coklov, ki so jih kar po 10.000 parov dobavljali raznim drugim taboriščem beguncev po Avstriji.
V Zborniku bomo nekoliko podrobneje
nazarjah
opisali dogajanja med prvo svetovno vojno v okolici gradu Vrbovec. Posebno pa smo veseli, da smo dobili v dnevniku Alojza Kemperleta nekaj podatkov o gradnji kapelice sv. Jožefa na graščinski skali, ki jih je zapisal mimogrede, ko je opisoval delo in življenje beguncev. Tako torej ugotavljamo, da so z gradnjo kapele pričeli že leta 1917, da so pri kopanju temeljev našli razne izkopanine in da se je tedaj govorilo, da bo kapela velika in da bodo v njej maševali tudi ljubljanski škofje, ko bodo v Vrbovcu.
Poleg teh dragocenih virov pa mi je zgodovinar Vuk poslal še nekatere fotografije, ki jih do sedaj še nismo poznali. Vse skupaj bo morda kdaj obsežno obdelano, saj je to za kraj in okolico izrednega pomena. Če bi želeli malo pretiravati - Nazarje so že davno bile kraj s svojo tovarno, pa čeprav le za prehodno obdobje.
Še o pašniških zadrugah
Novice so že pisale o obletnici ustanovitve gornjegrajske pašniške zadruge. Ker gre za pomemno dejanje naših prednikov, velja temu dogodku posvetiti še malo pozornosti.
Uprava škofijskega veleposestva je bila nekaj časa v rokah zloglasnega, Slovencem skrajno nenaklonj enega upravnika Hofbau-erja. Z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi je zaviral razvoj slovenskega kmetijstva na območju gornjegrajske posesti. Znane so zdrahe s slovenskimi planinci za zemljišča, ki so služila gradnji slovenskih planinskih postojank. Znan pa je tudi spor s hasnovalci pašne pravice, ki je obstajala že iz fevdalnih časov. Prišlo je tako daleč, da celo priprošnje na škofa Jegliča osebno niso kaj prida zalegle.
Seveda je tedaj še bil avstrijski državni aparat, ki je takšne težnje iz potujčevalnih razlogov na tihem podpiral. Kmetje pa niso imeli dovolj velikih površin pod krmo, da bi brez izdatne paše zmogli obdržati toliko živine vseh zvrst.
Jože Lekše, ki je raziskoval pašništvo v okolici Gornjega Grada, navaja, da je pred prvo svetovno vojno (koncem prejšnjega stoletja) bilo na pašnikih Menine včasih tudi do 1000 ovac! Ovca je tedaj bila za kmeta dvojno zanimiva, dajala je volno za oblačila kmetu in bila je primerna za hrano. Nenazadnje, dober je bil sir, pa tudi mleko.
Zaradi navedenih težav so se kmetje povezali in 4. maja 19O8 ustanovili Pašniško
zadrugo v Gornjem Gradu. Kmalu so imeli takšno zadrugo še Ljubenci. Gornji Grad je tedaj zajemal še lučko območje, zato najdemo v prvem načelstvu znanega pospeševalca gospodarstva, lučkega župnika Franca Lekšeta. Tajniške posle je na začetku vodil Fran Kocbek, pozneje pa prizadevni Gluk iz Nove Štifte. V spomin na modro odločitev navedimo še ostale člane prvega
Koroški
(Nadaljevanje)
Tako je ostala Koroška navzlic vsemu preganjanju in zatiranju od strani vlade innem-štva ob prevratu v jedru še nezlomljiva in slovensko zavedna. Široki narodni sloji, posebno koroški kmet in njegov zvesti voditelj, koroški slovenski duhovnik, so prisegali z dušo in telesom na slovensko zastavo in željno čakali, da jih sprejme Jugoslavija v svoje naročje. Saj je bila slovenska Koroška strnjeno, od Slovencev naseljeno ozemlje, ki je po svoji naravi spadalo k Jugoslaviji.
Robanove
Bog je večen in nespremenljiv, vse drugo je pa tekoče. - Bog ima tako šibo v roki, dana vsako rit paše. - Komu Bog ni dal pameti v glavo, mu je tudi kovač ne zabije. - Več modrijan zamodruje, kakor trep zatrepa. - Če nima v glavi, mora imeti v petah. - Tepec je za de-
načelstva: Franc Štorgl, Jakob Ugovšek, Ivan Leskovšek, Fran Hribernik, Janez Tratnik, Gothard Ferme, župnik v Gornjem Gradu, Janez Brglez, Franc Detmar in Jakob Plaznik iz Luč.
Tako so se kmetje povezani borili za pašne pravice. Nekajkrat so se osebno podali v Ljubljano na škofijo, končno so dosegli svoje pravice!
Slovenci
Zato so Slovenci takoj ob prevratu med srditimi boji zasedli slovenske kraje Koroške, a so se morali 3. maja umakniti pred nemško premočjo. Šele ojačani jugoslovanski oddelki so mogli zopet zasesti Koroško. A zastonj! Zgodilo se je to, kar je zdelo vsem nemogoče! Svet petorice v Parizu ni slovenske Koroške priključil brezpogojno Jugoslaviji, ampak odločil plebiscit, ki naj bi bil v dveh conah. V coni A je bilo glasovanje 10. oktobra 1920 in je za nas v celoti slabo izpadlo. Tako smo izgubili slovensko Koroško!
(Konec)
modrosti
vet dohtarjev. - Če se trep (tepec, bedak) ne vidi, se pa pokaže. - Na svetu najdeš vseh sort neumneže, pa vsak šteje sebe za najpametnejšega. - Papir vsako neumnost zdrži, trap jo pa naredi. - Tvoja glava, tvoj svet.
Slomškove
zgodbe
bakomni kozel
Gorjan kupi kozla, gazapre k svojim ovcam in potem polagajo krmo vsem skupaj.
Tako ovce slabo shajajo s kozlom.
Kadar prinese ovčar ovcam dobre krme, kozel tako dolgo buta vanje, da jih spravi od jasli in požre najboljšo krmo. Ovcam pusti sam izbirek, da se niso imele s čim najesti.
Ovčar spregleda kozla, kako ravna in ga priveže na vrv - in zdaj dobi kozel, kar je ovcam ostalo.
Kdor drugim dobrega ne privošči, nazadnje sam sebi škoduje!
Pes in miška
Miška, razvajena od sladkih reči, je rada tekala naokoli in stikala za sladkarijami. Zrnje ji ni več dišalo, za kušno Skorjico ji ni bilo mar. Zahoče se ji sladke smetane in zadiši ji mleko, da bi ga pila. Vse kote pretakne, vse sklede poliže in vse piskre prevoha, nazadnje odkrije košček slanine, ki je bil nastavljen v loncu. Veselo poskoči in se prekucne vanj.
Toda iz lonca ne more nazaj in dobra slanina ji več ne diši. Vsa preplašena pleše po temnem piskru, pleza vsepovsod z dna, toda iz smrtne globočine, reva, ne more uiti.
“Oh, sladkosnednost nesrečna! ” milo vzdihuje miška. “Kam si me zapeljala! Lahko je zaiti v nesrečo, a težko je iz nje uiti,meni pa je zdaj celo nemogoče.”
Tako obžaluje miška svojo sladkosnednost in trepetaje čepi v kotu.
Spod visokega stropa se spusti k miški v lonec po svoji niti veliki pajek in počasi sede na dno temnega lonca.
“Dobrodošel, dobri prijatelj!” ga pozdravi miška. Tako bom imela vsaj tovariša v svoji nesreči in bom svojo revo laže trpela, ko sva dva.”
“Nič ne bo,” veli pajek miški. “Taki neumni prismodi, kakor si ti, ne bom tovariš. Jaz nisem izgubilpoti iz lonca,
Eni o človeku tako, drugi drugače -dosledna drža nosi vedno iste hlače.
Savinjčan
kakor si jo zgrešila ti. Samo odpočil si pomisli, kam gre, nežna nazaj in ne ve bom, pa pojdem nazaj, od koder sem nazaj in se ujame, kakor si se ti. ” prišel. Ti sipravopot zapustila. Prav ti	Pajek se vzdigne in po isti niti, po kateri je
je, če boš zato zgubila glavo. Kdor ne prišel, odide.
Domače zdravilstvo
Naši predniki so bili zelo vešči nabiranja zdravilnih zelišč in priprave raznih čajev, s katerimi so si pomagali v bolezni. Če gledamo na vse to v luči tedanjega časa in dogajanja, če upoštevamo, da je prvi zdravnik v naše kraje prišel šele v drugi polovici I9. stoletja, potem moramo občudovati prebivalce naše doline, posebno pa še tiste, ki so živeli in delali visoko v hribih in bili predvsem pozimi odrezani od sveta. Tu je še potem bila skrb za živino, saj tudi živinozdravnikov, razen domačih zdravilcev, ni bilo. Ljudje so torej modrosti zdravilstva dejansko predajah iz roda v rod. Se še najdejo zapiski za pripravo čajev in sirupov pa tudi raznih obližev. Ta, ki ga danes objavljamo, je očitno iz novejšega časa (pred drugo svetovno vojno), pa je kljub temu zanimiv.
Sirup za use bolezni želodca in kroi
3	pesti zelenega brinja - 5 pesti tropotca - 2 pesti svetega Janeza rože - 2 pesti žarnih kopriv in pol pesti tavžentrože. Vsemu dodaj kumne in janeža ter kuhaj tri ure. Zadnje četrt ure deni v posodo koprive, odcedi vodo, dodaj ji dosti sladkorja in to naj vre eno uro. Ko se ohladi nalij v posodo in dobro zaveži.
Tega uživaj vsko jutro in zvečer. Opomorejo si opešani ljudje!
Za božji žlak
Te napada omedlevica ah omotica? Je bil že kdo zadet od kapi v tvoji rodbini? Če, tedaj je nevarno, da se tudi tebi kaj takega zgodi. Da preprečiš, pij vsak mesec tri do štiri dni 1 do 2 časi čaja iz hribje rese, strašnice, jagod-njeka, blažnega korena in kapucinjske kreše.
nahod in kaiar
Preden greš spat izpij veliko čašo hribje rese, tropotca in trobentic. Ta čaj ti gotovo pomaga. Glej, da boš imel noge suhe, glavo toplo in vratu ne zavijaj preveč!
Pljučnica
Glava boli močno, v rebrih zbada... Prevri nekaj svežih listov božjega drevesa in pij, na prsi in rebra devaj mrzle obkladke iz jesiha in vode.
Za gorčico in zgago
So najboljši tavžentrože.
Zapis je bil najden v okolici Rečice ob Savinji. Gre le delček obsežnejše beležke, ostalo pa je žal uničeno.
iščemo state fotografije
Na sliki, ki nam jo je poslala Ančka Krivec iz Gornjega Grada, je igralska skupina iz Šmartnega ob Dreti - Rovt pod Menino. Igrali so igro “Begunka” in to leta 1954. Režiral je Anton Slapnik, igrali pa so sami Rovtovci.
Siliranje koruze
V teh dneh se začenja siliranje koruze, kajti vroče in suho poletno vreme je tudi pri tej kulturi močno skrajšalo čas tehnološke zrelosti. Koruza je ras dina, ki oblikuje velike količine suhe snovi, zato potrebuje veliko vode. Potrebna količina vlage pa je odvisna tudi od kapacitete zemlje za vodo, zato je zaradi letošnjega sušnega vremena koruza na peščenih tleh ponekod že sedaj neprimerna za siliranje. Kljub letošnjim slabšim pridelovalnim pogojem lahko pridelamo koruzno silažo z bogato hranilno vrednostjo, če se držimo treh poglavitnih dejavnikov: Pravočasno spravilo je osnova za kakovostno silažo.
Najprimernejši čas siliranjakoruze je v voščeni zrelosti. Koruzno zrno
šine in energijska vrednost koruzne rastline največja.
Rez mora biti kratka
Dolžina rezi močno vpliva na prebavljivost zrnja, še zlasti pri močneje dozoreli koruzi. Za spravilo koruze v voščeni zrelosti priporočamo teoretično dolžino rezi 4 do 7 mm (zrnje je večinoma presekano). Kratka rez vpliva na hitrost sesedanja silažne mase in s tem hitrejše iztiskanje zraka. Pomembna je tudi višina rezi. Hranilna vrednost koruzne rastline je najnižja pri tleh, zato z nekoliko višjo rezjo lahko povečamo hranilno vrednost pridelka, zmanjša pa se tudi možnost onesnaženja krme z zemljo, kar ugodno vpliva na potek vrenja.
Dobro tlačenje in pokrivanje silosa
Za uspeh siliranja je bistveno, da čimbolj zmanjšamo dostop zrakado krme. To pa dosežemo s hitrim pol-
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Mlečna črta na prelomljenem koruznem storžu
je že trdo, vendar vsebino zrna lahko gnetemo kot vosek. V praksi se največkrat poslužujemo metode mlečne črte za določitev optimalnega časa siliranja. Mlečna črta razmejuje mehki (mlečni) in trdi (voščeni) del škroba v zrnu. Z zorenjem zrna škrob postopoma trdi, zunanji del zrnja pa rumeni. Zrno pričenjatrdeti in rumeneti nazgorn-jem delu.
Položaj mlečne črte ocenimo tako, da na večih mestih na njivi storže na rastlini oličkamo in jih prelomimo. Na delu storža, ki nam os tane v roki, ocenimo položaj mlečne črte. Mlečna črta se pojavi v voščeni zrelosti na robu zrna in z zorenjem se pomika proti dnu zrnja. Najprimernejši čas za siliranje je, ko je mlečna črta na sredini zrna ali še bolje na drugi tretjini zrna. Takrat sta pridelek su-
njenjem, temeljitim tlačenjem in dobrim pokrivanjem silosa. Če krmo med polnjenjem silosa sproti tlačimo, se količina zraka zmanj ša skoraj za polovico. Pri bolj suhi koruzi, ki se težje tlači, je dobro tlačenje še posebej pomembno. V kolikor imamo pri tlačenju močno suhe koruze težave, si lahko pomagamo z dodajanjem krme, ki vsebuje veliko vode (krompir, pivske tropine, buče, sirotka, jabolčne tropine,...).
Pred segrevanjem in plesnenjem lahko silažo najbolje zaščitimo z upoštevanjem zgoraj navedenih ukrepov. Če pa je silirana koruza prizadeta od suše, lahko pričakujemo tovrstne težave in z uporabo ustreznega silirnega dodatka preprečimo kvarjenje silaže.
KSS Mozirje Sonja Moličnik Oblak
®tridejcr
mram
PRIČAKUJEMO VAS S PESTRO IZBIRO
čebulic pomladnega cvetja okrasnih sadik pripomočkov za sajenje VABLJENI!
STALNO NA ZALOGI VRHUNSKA HRANA ZA MALE ŽIVALI: eukanuba, iams, royal canin, tetra, sera...
Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308^
Kotiček za ženske
Ustnice
-nadaljevanje
Zdaj pa si oglejmo, kako lahko prekrijemo drobne napake pri obliki ustnic.
Popravljanje in spreminjanje oblike in velikosti ustnic je zelo zahtevno in natančno delo, ki zahteva precej spretnosti. Tako je bolje, da si za začetek pomagate z različnimi odtenki šminke, ki tudi optično nekoliko spremenijo osnovno obliko in velikost ustnic.
Pri uporabi različnih odtenkov barv šminke velja ravno obratno, kot bi človek pričakoval. Temne barve šminke ustnice povečajo, svetle pa zmanjšajo in zabrišejo. Tako uporabimo pri zelo ozkih, majhnih, neizrazitih ustnicah temnejše, intenzivne barve, pri velikih, polnih ustnicah pa so lepši nežni, pastelni toni šminke.
Seveda je barva rdečila odvisna tudi od tega, kam se odpravljate in ob kat-
eri uri. Na splošno velja, da so zavsak-danjaopravilapodnevi bolj primerne nevpadljive barve, za večerne priložnosti pa si lahko privoščimo tudi kaj bolj drznega. Najbolje je, da se za opravke, ki jih imamo podnevi, ličimo pri dnevni svedobi ali pri beli umetni svetlobi, za večerne izhode pa pri rumeni luči. Tak) si prihranimo tveganje, da bi podnevi izgledale kot “maškare” in ponoči kot “sive miške”.
Na koncu še opozorilo: Če nimate ravno popolnih, belih zob, se izogibajte vijolične barve rdečila. Vijolična barva je namreč komplementarna z rumeno barvo in tako rumene zobe samo še bolj poudari!
Nevenka Breznik
Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje:
“Uporabljajte kuhalno posodo, katere dno je ravno in se ujema s premerom plošče ali kuhalnega polja.”
Več infor macij o učinkoviti r abi energije lahko dobite v svetovalnih pisar nah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328.
Jarkice store 18 tednov so vom no razpolago no
gadruga mozirje
I
Mercator - ZgomJesavinJska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
FARil VARPOLJE od 17.9.98 dalj® od 7. do 14. ure. I Jarkice bomo prodajali do razprodaje,
po ceni 850 SIT/kom.
Ločeno zbiranje odpadkov tudi na Ljubnem (6)
Ekološka nuja ali civilizacijska potreba današnjega časa?
lsC^] Mnenja jS	slovenske
“	javnosti o
gozdovih
Fakulteta za družbene vede je leta 1997 v okviru redne ankete Slovensko javno mnenje (SJM) spraševala tudi o odnosu javnosti do gozdov. Prvič je bil v anketah prisoten širši sklop vprašanj na temo odnosa do gozda. Anketa SJM je narejena na vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije in je reprezentativna za slovensko populacijo. Anketiranih je bili 1005 Slovencev, ki so bili izbrani slučajnostno.
Najprej so želeli izvedeti, kako pomemben je Slovencem gozd kot kraj za oddih. Več kot 60% vprašanih je odgovorilo, daje zelo pomemben. Precej manj pomemben pa je za anketirance gozd kot vir dohodka, saj jih le 15% navaja, da je zanje gozd pomemben vir dohodkov. Gozd je kot vir dohodka bistveno bolj pomemben za podeželsko prebivalstvo, saj kar 60% anketirancev s podeželja navaja, da je gozd zanje pomemben vir dohodka.
Naslednji sklop vprašanj je bil namenjen ogroženosti gozda. Anketiranci so bili vprašani, kako po njihovem mnenju vpliva na ogroženost gozda: interes zasebnih lastnikov, pretirane sečnje, onesnaževanje ozračja. Iz rezultatov je razvidno, da ljudi zelo skrbi ogroženost gozdov. Za vse tri primere več kot polovica anketirancev navaja, da navedeni pojav ogroža gozdove. Še zlasti jih skrbijo onesnaženo ozračje in pretirane sečnje.
Skrb slovenske javnosti za okolje se je po letu 1986 zelo povečala, med vsemi problemi je najbolj zaskrbljena za stanje gozdov. Treba pa je pripomniti, da skrb za okolje, izražena v anketi, še ne pomeni, da so ljudje pripravljeni spremeniti svoje obnašanje. Okoljevarstveno obnašanje v praksi zahteva od posameznika tudi določene odpovedi bodisi v obliki plačevanja višjih davkov za okoljevarstvene namene ali pa v obliki spreminjanja ustaljenih življenskih navad. Značilen je primer vožnje z avtomobilom, izmerjen v isti anketi. Kljub temu, da večina anketirancev izraža zelo visoko načelno skrb za okolje, pa jih je le zanemarljivo malo (okoli 5%) pripravljenih, da se kdaj pa kdaj odpovejo vožnji z avtomobilom iz okoljevarstvenih razlogov.
Rezultati iz ankete kažejo na stanje naše družbe: zaskrbljeni smo zaradi stanja okolja, čisto okolje cenimo kot vrednoto in si želimo v takem okolju živeti. Torej bo treba zavihati rokave in za čisto okolje čim več narediti. Lep pozdrav!
Zeleni Franček
Vir: Malnar, Šinko: Mnenja slovenske javnosti o gozdovih, Gozdarski vestnik, št.5-6/1998.
V	občinah Zadrečke doline, v Gornjem Gradu in Nazarjah, so se že lansko leto odločili za uvedbo novega, sodobnejšega ravnanja s komunalnimi odpadki po sistemu BIOPAS, v občini Ljubno ob Savinji pa letos.
Uvajanje novega sistema, nameščanje novih, za ločeno zbiranje odpadkov prilagojenih posod in sklepanje individualnih pogodb z gospodinjstvi je v obeh prvoomenjenih občinah že končano, v občini Ljubno pa bo predvidoma še pred koncem leta.
V	naslednjih številkah SAVINJSKIH NOVIC bomo v rubriki MOJ KRAJ - LEP KRAJ! podrobneje predstavili celoten sistem novega ravnanja z odpadki in pojasnili vse njegove faze in sestavine. Najprej pa nekaj uvodnih pojasnil in razlogov za pristop k temu projektu.
Količine odpadkov se v celotnem razvitem svetu in tudi pri nas zelo povečujejo. Po analizah, ki so bile opravljene za projekt IKROS (integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji) proizvedemo letno že med 300 in 400 kg odpadkov na prebivalca.
Odstranjevanje in odlaganje teh odpadkov postaja velik ekološki problem, postaja pa tudi vse večji ekonomski problem, saj vlaganja v ekologijo niso poceni.
Številne evropske države so že sprejele sodobne, ekološko pozitivne predpise o ravnanju z odpadki; ki zajemajo zelo ostre ukrepe za omejevanje nastajanja odpadkov, za obvezno zbiranje in odstranjevanje ter varno odlaganje ostanka odpadkov.
Zato so se v zadnjem desetletju v Evropi poleg tehnologij za izgradnjo in sanacijo komunalnih deponij močno razvile tudi tehnologije prebiranja odpadkov zaradi izločevanja še uporabnih sestavin in tehnologije za reciklažo oziroma proizvodnjo novih izdelkov iz odpadkov.
Savinjska in Zadrečka dolina z urejenimi trgi s prelepimi okoliškimi vasmi in zaselki se lahko aktivno vključi v turistično ponudbo Slovenije samo v primem, da bo ravnanje z odpadki uredila po evropsko primerljivih standardih.
Ravnanje z odpadki po evropsko primerljivih standardih pa pomeni: a/ redno zbiranje in odstranjevanje: -bioloških odpadkov,
-odpadnega stekla,
-	odpadnega papirja,
-	ostankov odpadkov.
b/ akcijsko zbiranje in odstranjevanje:
-kosovnih odpadkov/ostankov gospodinjske opreme, vozil ipd/,
-	zelenega odpada od čiščenja okolja,
-	posebnih odpadkov/baterije, zdravila, barve, ipd/
c/ sanacija divjih odlagališč:
-izdelava katastra divjih odlagališč,
-	izdelava programa sanacije,
-	sanacija divjih odlagališč in
-	inšpekcijski nadzor nad saniranimi lokacijami.
Zbrane biološke odpadke, ki zajemajo kuhinjske odpadke in zelene odpadke iz vrta in okolice hiš, je mogoče predelati v kompost, ki je dobro gnojilo za vrt in balkonsko ter sobno cvetje.
V mestih poteka kompostiranje na centralnih kompostamah, v občinah Savinjske in Zadrečke doline pa bodo gospodinjstva do izgradnje skupne kompostarne kompostirala zbrane biološke odpadke v svojih kompost-nikih, kmečka gospodinjstva pa lahko kar na domačih gnojiščih.
Zbrano steklo se bo posredovalo preko podjetij, ki se ukvarjajo z odpadnimi surovinami, v steklarne, kjer ga bodo s postopkom reciklaže ponovno uporabili.
Posamezne, uporabne vrste papirja bomo ravno tako preko podjetij za odpadne surovine posredovali v papirnice, kjer ga bodo predelali v slabše vrste papirja in razne druge izdelke iz papirja.
Zelo pomembno je ločeno zbiranje številnih nevarnih odpadkov, kot so stara zdravila, baterije, ostanki škropiv, kozmetika, barve in topila ipd, ki jih ne bi smeli trajno odlagati brez nevtralizacije.
Pomembno je tudi zbiranje kosovnih odpadkov, to je ostankov gospodinjske opreme, pohištva, starih vozil ipd., ki jih še vse preveč videvamo na raznih črnih odlagališčih, na gozdnih robovih in ob potokih.
Ob doslednemu zbiranju odpadkov po BIOPAS sistemu je mogoče celotno količino odpadkov razpoloviti in tako še samo okoli 50% vseh odpadkov trajno odlagati.
To je gotovo največji prispevek k ohranjanju človekovega okolja, saj še tako dobro in urejeno odlaganje ne more biti brez posledic. Zbiranje odpadnih surovin in posredovanje v predelavo, kakor tudi proizvodnja komposta ne omogočata pokritja stroškov, vendar je potrebno ekonomski učinek gledati skozi prihranek dragocenega deponijskega prostora. Pri uvajanju opisanega, sodobnega ravnanja z odpadki računamo s pomočjo in podporo vseh občanov, v smislu našega povabila v sloganu MOJ KRAJ - LEP KRAJ! PUP Velenje d.d.
"MOJ KRAJ - LEP KRAJ!"
Kaj storiti, ko zmanjka počitnic? Še najbolj pametno se mi zdi sprijazniti se z dejstvom, daje prvi september in oditi v šolo. Zdaj pa je potrebno še pričeti z delom! Učenje sije treba narediti kar najbolj prikupno. Najbolje je, da se čimprej pripraviš, dokler kup novih informac j, ki čakajo, da vstopijo v tvojo glavo, ne zrase v goro. Mnogo lažje je osvojiti vsak dan vrh Raduhe, kot pa mesec dni lenariti in potem osvajati Triglav. Toliko za danes okoli so|jeiya pameti.
Gremo dalje. Počitnice so nekaj pomembnega, zato bomo njim v čast popisali še nekaj papirja. Kaj so v tem času počele štiri punce iz Gornjega Grada? Dva zanimiva prispevka učencev iz OŠ Luče Kratka priprava na šolo na temo kemije (iz glasila mladih kemikov OŠ Mozirje). In seveda Alenkin glasbeni Ej! Branje je tukaj, ti pa tudi. Greva skupaj naprej!
JOLANDA MAVRIČ gre v osmi razred
Med poklici mije najbolj všeč poklic poslovnega tajnika. Rada bi delala na carini ali na špediciji. Zelo privlačna sta mi tudi poklic detektiva in odvetnika. Moj oče je šofer, mama pa delavka. Medpočitnicami sem se kopala v Medijskih toplicah in v bazenu v Preboldu. Veliko sem kolesarila, si dopisovala, bila na počitnicah pri obeh starih mamah in pri sestrični v Preboldu, najbol všeč pa mije bilo na poletnih veselicah, saj zelo rada plešem. Precej sem gledala televizijo in sicer: Esmeraldo, Savanah, Mladi par, Kasandro, Merlows Place, Halifakx, Dosjeji x, Drzni in lepi "-in oddajo Oprah show. Jezilo me je to, da nisem smela.cstajati dlje časa zunaj. Pomagala sem tud: mami pri pospravljanju. Jolandino barve so: rumena, zelena, bela in modra, rada ima športna oblačila in kavbojke, od vseh predmetov všoli ima najraje športno vzgojo, najmanj pa jo zanima zgodovina. Njeni najboljšiučiteljici sta DušaColnar(MA.FI) in VidaCajner(SL). NIKA MAVRIČ gre v sedmi razred
Nika in Jolanda sta sestri. Obe sta seveda pomagali mami, se hodili kopat, plesat na veselice in na počitnice k starim mamam.
Po poklicu bi bila najraje otroška negovalka ali pa medicinska sestra v bolnici. Letos sem bila na počitnicah na Ljubnem, veliko sem prepevala (namesto mikrofona uporabim stekleničko od parfuma), igrala kitaro, še vedno rada vzame v . roke svojo lutko dojenčka, rada posluša glasbo, izdeluje zapestnice in si dopisuje z zanimivimi vrstniki. Najbolj cool početje v počitnicah je bilo plavanje in prisotnost na veselicah.
Nikina najljubša barva je zelena, najljubša oblačila športna in kavbojke, naj naj predmet zanjo je športna vzgoja in najmanj všeč ji je zgodovina. Najboljši učiteljici pravi da staMeta Marovt (MA, FI) in An-
ica Stakne (NEM).
VESNA JAMNIK gre v sedmi razred
Rada bi delala kot otroška negovalka ali pa medicinska sestra: Med počitnicami sem kole-šarila, se rolala. bila na počitnicah pri teti na
Ljubnem, hodili smo plavat in poleg vsega sem delala zapestnice in napisala kar nekaj pisem. Na televiziji sem spremljala nadaljevanke: 3ev-
...erly.Hills, Merlows Place, Kasandra, Esmeralda, Savanah in nanizanko Dosjeji X: Najlepše od vsega je bilo plavati in se voziti po toboganu. Vesna ima najraje modro in zeleno barvo, športno oblačenje in kavbojke, športna vzgoja je njen najljubši predmet in najmanj jije všeč slovenšči-
na. Met a Marovt (MA, FI) in Vida Cajner sta nje-
ni najboljši učiteljici.
ANA MERMAL gre v osmi razred
Ne vem se kateripoklic bom izbrala, a.všeč mije delo vrtnarke, slaščičarke, frizerke in igralke: Malo šem pomagala doma na kmetiji, še šla skrivalnice, kolesarila, s prijateljico Mojco iz Ljubljane sva malo ponočevali, šli sva na veselico in na zmenke s fanti. Kopala sem se na Topolšici, kartala sem s prijateljicami, se rolala in bila na počitnicah pri sestrični v Mozirju. Najlepši od vsega so bili dnevi prijateljstva ž Mojco in kopanje....................................
Ana ima najraje zeleno in svetlo modro barvo, športna oblačila in dolge obleke in visoke pete.
............................. Najboljše se počuti pri športni in likovni vzgoji
ter nemščini, manj pa so jipri sreu zemljepis, zgodovina in glasba. Naj naj učiteljici sta zanjo Duša Čolnar (MA, FI) in Anica Stakne (NE):	......................
Obisk z ministrstva za šolstvo in šport
Dne, 2.6.1998 smo prišli iz šole prej kot ponavadi. Mamaje hitela s kosilom in rekla, da moramo hitro pojesti. Vprašal sem jo: “Zakaj se tako mudi?” Odgovorila je: “Zato, ker pride gospa Teja Valenčič, državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport. Radovedno sem nadaljeval: “Zakaj pa ravno k nam?” Mami je odgovorila: “Zato, ker smo na najvišji kmetiji v Sloveniji in hoče videti, kod in kam se vozite v šolo. “ V tišini smo pojedli in šli v sobo, da se preoblečemo. Med tem časom so se pripeljali: Teja Valenčič, državna sekretarka s svojim osebnim
Od leve proti desni: Ida Bergant, Valerija Robnik, Romana Lukovič, Karmen Ošep, Vilko Ošep, Teja Valenčič, Vlado Ošep, Kristelj Germel
šoferjem, Vida Štiglic, ravnateljica Osnovne šole Blaža Arniča Luče, v katero hodim tudi jaz, moja sestra in brat, ter učiteljice Romana Lukovič, Ida Bergant, Valčka Robnik in Kristl Ravenski, svetnik Občine Luče. Mami je stopila ven, da jih pozdravi. Gospa Teja Valenčičje hotela, da se pridružimo še mi, otroci... Bilo nas je sram, toda mami nas je kljub temu popeljala do Rje. Podah smo si roke. Vprašala nas je, kako je naporna pot do šole. Pomislil sem, škoda, da ni prišla pozimi, ko imamo veliko snega, da bi videla, kako seje voziti v snegu in ledu. Z roko je segla v avto in potegnila tri knjige. Izročila mije knjigo Pikapolonica na prašni cesti. Vladuje dala knjigo V osemdesetih dneh okoli sveta in Karmen Konji naše pravljice, kakor da bi vedela, da ima rada konje. Bil sem presenečen, kakor tudi sestra in brat. Zahvalili smo se in odhiteli v hišo, da smo pogledali knjige. V knjige seje podpisala in pripisala, da nam želi veliko lepega v življenju. Ko bi le tako tudi bilo. Mamaje povabila goste v hišo na kosilo. Želeli so imeti nekaj domačega in prepr ost ega, kar sta mama in mamica že prej pripravili. Gospa Teja Valenčič je jedla tudi sirnek, kot bi bila Solčavanka. Ob odhodu so se vsi zahvalili kuharicam za dobro kosilo. Gospa Valenčičje rekla, da bo še prišla, toda ne službeno, ampak tako, dabo šla v Grohot in na Raduho. Zaželela nam je, da kmetujemo naprej tako ali še bolje.
Želim si, da nas obišče še veliko takih ljudi na tako visokih položajih, da vidijo, kje živimo in kako se “matramo” v teh strminah pod Raduho in Olševo.
Vilko Ošep
4.	b razred Osnovne šole Blaža Arniča Luče
Iz moje stare šole nastaja nova sodobna šola
V šolskem letu 1997/98 nas je 13 učencev tretjega razreda iz Solčave prišlo v
4.	razred v Luče. Za nas je bila to velika, a zanimiva sprememba. Dodelili so nam najmanjšo učilnico, ki smo jo skupaj z razredničarko “udomačili". V njej prebijemo vsak dan dve do tri ure in iz nje potujemo enkrat na teden v likovno učilnico, dvakrat v glasbeno, petkrat v matematično učilnico in trikrat v telovadni-
oo. Radi se zadržujemo tudi v knjižnici.
Presenetljivo hitro smo sprejeli skoraj čisto predmetni pouk, se navadili na razredne učitelje in učilnice. Tuja nam ni ostala niti računalniška učilnica. Z odprtimi očmi in ušesi smo letali po šoli, a čuditi se in občudovati smo počasi nehali vse do torka, 2. junija, ko smo dočakali novo presenečenje. Osnovna šola Blaža Arniča Luče je pridobila nove prostore, in to podstrešne. Nove čudovite, svetle prostore z novo opremo.
Bili smo prvi, mi četrtošolci 4. b razreda, ki smo z velikim ponosom znosili za-
nimivo opremo v matematično učilnico in Branki Anželak pomagali urediti njeno novo učilnico. Drugi dan smo imeli prvi v njej matematiko. Bilo je enkratno. Zagnano in delovno! A to še ni vse.
Nasproti te učilnlceje tudi pros toren likovni atelje, kjer sepočutimo pravi mali umetniki. Marta Orešnik je z izbranim okusom opremila atelje, ki bo na nas, tako smo vsaj prepričani, zelo ustvarjalno vplival. Še bolj bomo sodelovali pri raznih likovnih razpisih in se potrudili, da s pridnostjo in glede na našo sposobnost pripomoremo h uspehu.
2. junija smo ob tej pridobitvi pripravili manjšo slovesnost s kulturnim programom. Slavnostna gostja je bila državna sekretarka, mag. Teja Valenčič iz Ministrstva za šolstvo in šport, ter mnogi učitelji in ravnatelji, ki so kdaj delali na naši šoli. Prisotnaje bila tudi moja mamica, kije predstavnica Sveta šole. Rahlo je vzdihnila: “Kako hiti čas, in prav je, da iz moje stare šole nastaja nova sodobna šola, ki bo kmalu postala devetletka. Vsem, ki se trudijo za to, prav lepa hvala.” Tej zahvali se pridružujemo tudi mi, učenci 4. b razreda.
Sanja Manšič,
4.	b razred OŠ Blaža Arniča Luče
cB
M
Ö
cO
>N
■»"4
Fh
M
CÖ
M
ca
S
CD
M
7.
		1.								
	2.									
			3.							
4.										
	5.									
6.										
										
8										
										
10.										
i.	Najbolj znana snov sestavljena iz vodika in kisika. Zavzema 3/4	
	zemeljske površine.	
2.	Kovina - oznaka Cu	
3.	Spojine žvepla s kovinami imenujemo		
4.	Temperatura pri kateri se snov tali	
5.	Agregatno stanje - diamant ima to lastnost	
6.	Račun z neznanko	
7.	Drugo ime za spremembo pri kemiji	
8.	Veda o snoveh	
9.	Snov, sestavljena iz elementov	Tjaša Urbanc 7.b
10.	CH4	OŠ Mozirje
Največja rock skupina na svetu, legendarni Rolling Stones, je SO. avgusta na zagrebškem hipodromu navdušila osemdesettisočglavo množico obiskovalcev iz Hrvaške, Slovenije (SO.000!) in drugih bližnjih držav. Povratek Stonesov v Zagreb je bil najverjetneje največji spektakel vseh časov na območju bivše Jugoslavije, dobro razpoloženi Mick Jagger, Keith Richards, Ron Wood in Charlie Watts pa so publiki priredili predstavo, kakršno imajo priliko doživeti le zelo redko.
Neposredno pred koncertom so predstavniki slovenske založbe Dallas Records priredili simpatičnim legendam še eno presenečenje: v prisotnosti izbranih medijskih predstavnikov iz Slovenije in Hrvaške so jim podelili platinaste plošče za prodajo njihove izjemno uspešne zadnje plošče “Bridges To Babylon” na prodročju Slovenije in Hrvaške. Stonesi so priznanja varno shranili v najskrbneje varovana (podzemna)skrivališča, ki se nahajajo na različnih koncih sveta, za njihove
lokacije pa poleg skupine ve le najožji krog
zaupnikov. Medtem ko so Zagrebčani uspešno preboleli koncert
Stonesov, pa se bo Ljubljana dodobra zatresla 12. septembra.
“Vans Warped Tour” se imenuje glasbeno športna prireditev, na kateri se bodo prvič v Sloveniji predstavili zvezdniki ameriškega skate-bordinga. Glasbeni del se bo odvijal v letnem avditoriju Križank, kjer bo nastopilo dvanajst bendov z zvenečimi imeni, med drugimi: H-Blockx,
Pitchshifter, The Specials, Cherry Poppin Daddies, Unwritten Law in drugi. Prireditev bo potekala od
16.	ure dalje.
Le štiri dni kasneje - to je 16. septembra pa bo v Križankah še koncert in žur, za katerega bo poskrbel Magnifico. Kot gostje bodo nastopili Alka Vuica, Oto Pestner, DJ Umek in še kdo. Koncert bo posnela tudi
POP TV.
Skupina Napoleon seje upešno vrnila z otoka Krf, kjer je snemala videospot za balado “Le tebe si želim”. Spot so snemali tri dni, ostali čas pa so porabili za nastope in kratek počitek. Ob vrnitvi v Slovenijo so Ljubljano presenetili še z brezplačnim koncertom pred Prešernovim spomenikom, ki seje odvijal na prvi šolski dan. Koncert bo skupina uporabila za nov videospot za skladbo “Pozabiva”.
Alenka
Lokostrelski klub Mozirje
Srebro z evropskega prvenstva
Minuli teden je v Franciji potekalo 16. evropsko prvenstvo v FITA olimpijski disciplini. Sodelovalo je 31 držav s preko 230 tekmovalci, v sestavu reprezentance Slovenije pa so nastopili tudi lokostrelci iz Mozirja in Polzele.
Tudi tokrat se je slovenska reprezentanca vrnila s srebrno medaljo. V stilu compound jo je osvojil Dejan Sitar. Bernarda Zemljak je še enkrat, kot na svetovnem prvenstvu, osvojila četrto mesto. Jožica Emeršič s Polzele je osvojila 22. mesto. Štefan Ošep je bil 25-, Dušan Perhačpa33- Oba sta imela okvare na opremi. Veliko bolje sta s treljala na ekipnem nastopu, ko so skupaj s Sitarjem na koncu osvojili 5- mesto in za krog zgrešili nastop zamedalje.
Pri članicah je ekipa Emeršič, Zemljak in Erjavšek osvojila odlično 4. mesto.
Istočasno je bilo v Ilirski Bistrici mini državno prvenstvo, ki je štelo tudi za slovenski pokal. Pri članih je Marko Satler osvojil 4. mesto, Ivan Šket9- inAleksander Smodej 10.. Pri veteranih je postal državni prvak Roman Zupanc s Polzele, Miro Boršt-ner iz Mozirja pa je bil drugi.
Benjamin Kanjir
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje
14. maratonski pohod v Logarsko dolino
Prvič so pot med Celjem in Logarsko dolino štirje pohodniki prehodili leta 1985. Pohod je hitro prerasel ozke okvire in postal množična pohodniška prireditev, ki bo letos organizirana že 14. zapored.
Letošnji maraton Celje-Logarska dolina bo potekal jutri, to je v soboto, 5. septembra. Glede na prejšnja leta bo letos kar nekaj bistvenih organizacij skih sprememb. Kot pr va in največja je začetek maratona. Start bo šele ob 6. uri zjutraj in ne ob enih, kot je bila praksa doslej. To bo omogočalo lažje varovanje pohodnikov. Prvič se bo pohod delil na tekmovalni in rekreacijski del. Novost bodo tudi popolne mobilne zapore cest.
Starti skrajšanih oblik maratona bodo ob 8. uri v Mozirju, ob 9- uri na Ljubnem in ob 10. uri v Lučah. Skupni cilj vseh udeležencev je Logarska dolina, kamor morajo priti vsi udeleženci najkasneje do 19. ure.
Po pričakovanjih se bo letošnjega maratona udeležilo okoli 1000 pohodnikov. Kot je že običajno, se
bodo maratonu tudi letos pridružili pohodniki iz vrst slovenske vojske in se pomerili v kategoriji military. Start bodo imeli v Mozirju. Start kategorije manager bo v Lučah, organizatorji pa v okviru te kategorije napovedujejo udeležbo vidnih gospodarskih, političnih in vojaških osebnosti.
Pohodniki, ki bodo nastopili v tekmovalnem delu, bodo s sabo lahko imeli spremljevalce z vozili. Le-ti morajo biti prav tako prijavljeni, saj se bodo le tako lahko vozili na zaprtih delih.
Za varnost pohodnikov bo skrbelo 124, za celotno organizacijo na dan pohoda pa preko 250 ljudi. Na poti bo tudi 15 okrepčevalnic, ki bodo založene s sadjem in napitki. Na celotni trasi bo organizirana tudi zdravniška služba.
Mozirski odbojkarji sc zahvaljujejo pokroviteljem: Mesariji Bogner. Procesu PDF. Bifeju Tribuč. Okrepčevalnici Pepel, Avtošoli Traffic,
S tek i arstvu Benda.
Letošnji mar aton bo prvič spremljala računalniška tehnologija. Tekmovalci bodo imeli startne številke, na katerih bodo računalniške kode. Te kode bodo odčitavali s senzorji, zato bodo odpadli zastoji, ki so jih bili pohodniki, predvsem najhitrejši, vajeni v preteklih letih.
Še večje spremembe kot letos pa organizatorji pripravljajo zanasled-nje leto. Trasa proge se bo namreč prestavila s cest na poti ob Savinji. S tem bodo udeleženci pohoda še var-nejšikot doslej. Ob finančni podpori občin, na ozemlju katerih se bo pohod vršil, bodo organizatorji izdelali
predstavitveni prospekt, s katerih bodo lahko nastopih tudi v Evropi. Pohod je že sedaj mednaroden, če ga bodo uspeh uvrstiti v mednarodno skupino podobnih pohodov, pa bo pridobil na množičnosti, Savinjska dohna, takospodnjakotzgornja, pa tudi nanovem turističnem izzivu.
Opozorilao jutrišnji pazljivosti na cesti torej naj ne bodo odveč, saj vas prav lahko za naslednjim ovinkom preseneti skupina izmučenih pohodnikov.
Benjamin Kanjir
Odbojka
Mozirjani uspešni doma in na tujem
Mozirski odbojkarji tudi letošnje leto uspešno nastopajo na različnih tekmovanjih doma in na tujem. Po tem, ko so v rekreacijski ligi, ki se po kvaliteti igre lahko primerja s tretjo prvenstveno ligo, v minuli sezoni osvojili drugo mesto, so se konec maja odpravili na močan odbojkarski turnir na Nizozemsko. N a turnirju, ki je potekal na prostem, so nastopili kar s šestimi ekipami, vse po vrsti pa so se uvrstile na visoka mesta.
Nato se je začela letošnja sezona odbojke na mivki. Na turnirju trojic v Celju so Mozirjani osvojili 3. mesto, na Krku 1. mesto, potem so na turnirju dvojic v Slovenj Gradcu znova zmagah, v Žužemberku so na turnirju trojic zasedli drugo mesto, v Lučah so bili med dvojicami najboljši, v Žalcu pa sta mozirski ekipi v konkurenci dvojic osvojili drugo in četrto mesto.
Po odličnem nastopu na domači tekmi, o kateri poročamo posebej, mozirski odbojkarji, ki nastopajo pod imenom pokrovitelja - Celjskega grofa, načrtujejo nastop še na
turnirjih v Velenju, Lučah in Žužemberku. Nova sezona rekreacijske lige, na katero se že pripravljajo, se bo začela v novembru.
Letos v ekipi sodelujejo: Mitja Poličnik, Robi Korpnik, Matej Kramer, Tonči Hriberšek, David in Klemen Skok, Vito Mihalinec, Uroš Marolt, Vinko Založnik, Jaka Marolt, Domen Frankovič in Aleš Lončar pri moških ter Sandra Venek, Aleksandra Turnšek, Damjana Mihalinec, Iris Goršak, Morena Pergovnik in Vesna Rušnov pri ženskah.
Franci Kolnik
2. turnir v malem nogometu Mozirje 98
Vreme proti nogometašem
V organizaciji Bistroja Oaza je bil v soboto, 22. avgusta, v Mozirju drugi turnir v malem nogometu, ki bi ga po kvaliteti sodelujočih ekip lahko proglasili za najmočnejšega v letošnji sezoni v Zgornji Savinjski dolini.
Mozirski turnir je kljub dežju postregel z dobrim nogometom (foto: Ciril Sem)
Ob dobri organizaciji se je tokrat presenetili okrepljenaekipaTrnave proti igralcem in gledalcem zarotilo	in Žagarstvo Mazej, ki sta v svojih
vreme, saj je deževalo kot za stavo.	skupinah izločili ekipi Doličain Salo-
Kljub težkim pogojem za igro je monovega oglasnika. Na koncu je turnir minil brez poškodb, gledal- prvo mesto osvojila ekipa Joples-cem pa spričo kvalitnega nogometa	Fori, drugi so bili Klateži iz Celja, tret-
tudi ni bilo žal, da so zanimive tekme	jaTrnava, četrto mesto pa je pripad-
spremljali pod dežniki.	lo ekipi Izoles-Pelikani.
V predtekmovanju sta nekoliko	KF
Odbojka na mivki
V Mozirju prevlada domačih ekip
Prizadevni mladi privrženci odbojke iz Mozirja so v lanskem letu ob pomoči pokroviteljev pri restavraciji Gaj zgradili sodobno igrišče za odbojko na mivki. Ob njem so postavili leseno hišico, v letošnjem letu pa so igrišče opremili še s kvalitetno električno razsvetljavo, tako da je igranje odbojke na mivki mogoče tudi v večernem času, ko dnevna svetloba izgubi svojo moč.
Po prvem odbojkarskem turnirju, ki so ga pripravili lani, so člani Športnega društva Mozirje, kjer delujejo v sekciji za odbojko, minulo soboto pripravili odmeven turnir dvojic, na katerega se je prijavilo enajst ekip iz doline in od drugod.
Po celodnevnih “obračunih” na mivki, sistem tekmovanja je dopuščal vsaki ekipi en poraz, medtem ko sta dva poraza pomenila
dokončno slovo od napredovanja, je najvišje mesto osvojila dvojica Klemen Skok - Tonči Hriberšek, ki je nastopala pod imenom Celjski grof. Skok in Hriberšek sta v finalu z rezultatom 2:0 premagala dvojico Vito Mihalinec-JanezJezernik, kije nosila ime XXL. Tretje mesto je pripadlo dvojici Pingo, ki sta jo sestavljala Sašo in Borut Škrabe, pred dvojico Droga Portorož, za katero sta nas-
Utrinek s polfinalnega obračuna (foto: C. Sem)
topila Matej Kramer in Uroš Marolt.
Turnir v Mozirju so omogočili: glavna sponzorja Celjski grof in Droga Portorož, Cesar šport tekstil Mozirje, West blue jeans Mozirje, Bambi bar, Avtokozmetika Tomaž, RSL Mozirje, Restavracija Gaj Mozir-
je, Slaščičarna Polonca Mozirje, Frizerski salon Metka Nazarje, Kopališče Pingo Orla vas, Savinjski gaj Mozirje, Hotel Štorman Veniše in Savinjske novice.
Franci Kotnik
Radegunda
Vaterpolo tudi v Radegundi
Sliši se malce nenavadno, verjemite pa, da je res. Osmega avgusta je bil v Radegundi prvi vaterpolo turnir.
Thrnir, ki bo odslej tradicionalen, je organiziral Jure Marolt in to kar v strugi, ki teče poleg njegovega gostišča. Za sodelovanje na turnirju v ledeni vodi potoka Golobnica je bilo potrebno še kaj več, kot le dobra volja. V poštev je prišlo tudi poživilo, ki je pred in po tekmah vsaj malce ogrelo odrevenele ude vaterpolistov, ki so v zmago svojega moštva vlagali maksimalne napore.
Sodelovale so ekipe J azbin, Sel, Jum-botovi Neptuni, Ferdlnovi mojstri, Šmihel in gostje iz Šoštanja. Slednji so dobro izkoristili prednostbazena, ki je v Šoštanju, saj so dokazali svojo premoč nad ostalimi ekipami, ki vode na svojem ozemlju nimajo. Tudi pingvini, ki so vajeni življenja v ledeni vodi, bi
na tekmovalce gledali z zavistjo. Izkazovali so namreč celo vrsto dobro zamišljenih vodnih spretnosti, od plavanja (ali tistega, kar to naj bi bilo), preko ruvanja za žogo, potapljanja nasprotnikovih igralcev in podobnega. Vsa stvar bi bila še bolj tragična, če nad igro ne bi s svojo nepristransko piščalko bdelo budno oko neoporečnega sodnika, poštarja Staneta Bizjaka, ki je drastično kaznoval neposlušnosti in grobosti na terenu.
Kakorkoli že. Stvar se je dobro iztekla. Po turnirju so se igralci ogreli, razgreta publika pa ohladila. In vsi so si bili edini. Naslednje leto turnir v ledeni vodi potoka Golobnica definitivno bo.
Benjamin Kanjir
Vroči vaterpolski dvoboji v potoku Golobnica (foto: BK)
Letna liga v košarki Mozirje 98
Tretje zaporedno slavje pekarne Hribernik
V nedeljo, 23- avgusta, je bil finalni dan Letne lige v košarki Mozirje 98. Zaradi slabega vremena je bil spored lige s sobote
prestavljen na nedeljo.
V	prvi tekmi, ki je odločala o seinem mestu, je ekipa Pizzerija 902 povsem nadigrala Veterane Nazarje in tako osvojila končno 7. mesto.
Druga tekma med ekipama Prebolda in ŠD Mozirje je pripadla Prebold-čanom, ki so kljub temu, da Mozirja-ni niso nastopili v polni postavi, imeli kar nekaj težav, da so tekmo dobili in tako osvojili končno 5. mesto.
V	tekmi za tretje mesto sta se pomerili ekipi, ki v prihodnosti dosti obetata. Lani tretjeuvrščeni Rečiča-ni in letošnje presenečenje lige Tris Nazarje so pokazali lepo in razburljivo igro, v kateri so skozi celo tekmo vodili Rečičani, vendar v končnici popustili in tako omogočili zmago Nazarčanom. Tretje mesto so tako zasluženo osvojili slednji.
V	finalu sta se pomerili najboljši ekipi zadnjih let. Lanski zmagovalci Pekarna Hribernik in lani drugouvrščeni ter letošnji favoriti Tešovci. Tekmo so bolje začeli “peki”, vendar so “štromarji” rezultat izenačili na 15 . Do konca polčasa so si Mozirjani priigrali prednost 6 točk. V drugem pollčasu so Mozirjani nadaljevali z borbeno igro v obrambi ter organiziranim napadom, medtem ko so Tešovci poskušali napade hitro zaključevati. V takšni igri so imeli več znanja Mozirjani ter tekmo gladko dobili s 15 točkami razlike. To je že tretje zaporedno zmagoslavje ekipe Pekarne Hribernik.
Po koncu tekmovanja je bila slovesna razglasitev najboljših ekip in posameznikov, kateri je sledil družabni zaključek ob hrani in pijači v organizaciji ŠD Mozirje.
Končni vrstni red: 1. Pekarna Hribernik, 2. TEŠ, 3. TRIS Nazarje, 4. Rečica, 5. Prebold, 6. ŠD Mozirje, 7. Pizzerija 902, 8. Veterani Nazarje.
Najboljši strelec lige jebil Iztok Zakrajšek.
Ob koncu še nekaj o nastopajočih ekipah.
Veterani Nazarje so simpatična ekipa, v kateri nastopajo nekoliko starejši igralci. To je ekipa, ki jo krasi borbenost in medsebojno prijateljstvo, v tekmovalnem smislu pa nimajo možnosti za vidnejšo
uvrstitev. Lahko rečemo, da so prava popestritev lige.
Pizzerija 902 je ekipa, ki v ligi nastopa že od samega začetka in je v preteklosti že imela lepe uspehe (2. in 3. mesto). Letos so imeli nekaj težav s sestavo ekipe, zato jim ni uspelo doseči boljšega rezultata. Za prihodnost lahko rečemo, da za najvišja mesta nimajo možnosti, lahko pa, če so razpoloženi, premagajo vsako ekipo.
ŠD Mozirje je ekipa, ki je bila po igralski zasedbi sposobna za uvrstitev med štiri. Zaradi ne najboljše udeležbe igralcev na tekmah so na koncu pristali v spodnji polovici.
Prebold je v prvem kolu premagal ekipo Pekarne Hribernik in s tem napovedal boj za naj višja mesta. Vendar so v nadaljevanju lige zaradi podcenjevanja nekaterih ekip izgubili nekaj tekem ter na koncu pristali na 5. mestu. V prihodnosti gre z ekipo Prebolda resno računati.
Rečica je zelo perspektivna ekipa z zelo ambicioznim vodjem Weis-som. Veljali so za tihega favorita lige, vendar so se pojavila nesoglasja v ekipi, ki so vplivala na rezultat. Na koncu so osvojili 4. mesto, kar je nekaj manj, kot so pričakovali sami in njihovi bučni navijači. To je ekipa, ki ima lepo prihodnost.
Tris Vrbovec - največje presenečenje letošnje lige. Letos so ekipo pomladili ter priključili Zakrajška, kar je prineslo rezultat. V prihodnosti bodo morali breme v napadu bolj enekomerno razdeliti med igralce, če bodo hoteli še napredovati. Ta ekipa je poleg ekipe Rečice najbolj perspektivna.
TEŠ je ekipa, sestavljena iz izkušenih igralcev, ki so po večini igrali v prvi državni ligi. Tudi na videz je to zelo košarkarska ekipa, saj je kar 5 igralcev visokih okoli 2 metra. Tešovci bodo tudi v prihodnosti zelo trd nasprotnik za vsako ekipo, čeprav se njihov čas počasi izteka.
Pekama Hribernik - to je ekipa, ki jo poznamo tudi pod imenom Mozirje mladi. So štirikratni zma-
govalci lige ter zmagovalci zadnjih treh tekmovanj. Lahko rečemo, daje to najbopa ekipa, ki je igrala v tem tekmovanju. V prihodnosti bodo še vedno med glavnimi favoriti za zmago. Ekipa je nastopila v naslednji postavi: Kramer, Cajner, Nidorfer, Klemenak, Slaviček, J. Goltnik, Hrib-eršek, Ostojič, Doblšek, Marolt, Skok, P. Goltnik in vodja ekipe Jože
“Pepi” Hribernik.
Dosedanji zmagovalci lige:
1992: Ciklo šport, 1993: Ciklo šport, 1994: Mozirje mladi (Pekama Hribernik), 1995: Ciklo šport, 1996: Proces PDF (Pekarna Hribernik), 1997: Pekarna Hribernik, 1998: Pekarna Hribernik.
Peter Goltnik
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
29.Lučki dan
V	Lučah smo zaključili našo najdaljšo prireditev Lučki dan. Že v petek smo pričeli s športnimi aktivnostmi, ki so se končale v soboto. Prav tako pa smo bili v petek deležni velikega dogodka in sicer otvoritve novih, sodobnih prostorov pošte v novem večnamenskem objektu; kasneje je bila v osnovni šoli otvoritev rastave Cirila Velkavrha z naslovom Sakralni objekti na slovenski planinski transverzali ter razstava učencev OŠ iz Luč. Zvečer pa smo se v velikem številu zbrali na prostem ob predvajanju filmaTitanik.
Kulturno zabavni večer v soboto so pričeli Lučki pevci in godci. Zabava se je nadaljevala z “Lučkim Moped showom”, zaključila pa s tradicionalno vaško veselico.
V	nedeljsko jutro sta nas z budnico prebudila lovska rogista. Zbudila sta celo vas in pozdravila vse ostale, ki so že začeli prihajati na procesijo v čast našemu farnemu patronu sv. Lovrencu. Letos je lepa nedelja pripadla dekletom in fantom iz zaselka Krnica. Prav njim pa gre zahvala, da je bila cerkev in kapelice okrašene kot se za tak praznik spodobi.
Od štanta do štanta nas je pot vodila mimo vaške pralnice, kjer so perice podkurile ogenj, da so lahko skuhale “cote”, ki so jih oprale in obesile kot nekoč.
Mladi fantje so imeli jajčnico in gostom delili jajčne šnite, kmečke
ženske pa so skozi ves dan nudile pravo kmečko hrano. Dežela hlapcev si je dala duška s prijetnim razpoloženjem med starimi kmečkimi orodji, preša je iztisnila sladek mošt, obiskovalci so občudovali izdelke iz lesa, ki jih je razstavil Gusti. “Podradušani” so pletli vrvi in sekali steljo. Iz pekarne Rednak je dišalo po slastnih dobrotah iz krušne peči.
Turistični štant, ob katerem so odmevale Tončkove citre, je ves dan nudil turistične informacije, predice so predle, veseli čebelar pa je nudil slasten med. Tudi gorniški klub se je predstavil, v Podvolovljeku pa se je vrtelo mlinsko kolo v Žagerskem mlinu. Vlcerji so več kot odlično opravili svoje naloge, spustili so les po riži in ga plavili do lave. Mladi so bili skozi ves dan pred OŠ zaposleni z likovno dejavnostjo. Turistično društvo je podelilo priznanja za najlepše cvetje.
Lučki dan se je zaključil. Obiskovalci, ki jih je bilo precej, so se spontano sprehajali med š tanti. Upamo, da so bili zadovoljni in da so se varno in veselo vrnili na svoje domove, ostali pa smo se veselili v veselem vzdušju med vlcerji.
Posebna zahvala odbora TD Luče velja vsem sponzorjem, vsem tistim, ki ste kakorkoli sodelovali na prireditvi LUČKI DAN.
Odbor TD Luče
Odgovor Sveta Občine Gornji Grad na javno vprašanje v Savinjskih novicah št. 17, z dne 21.8.1998
Glede na to, da je g. Edi Mavrič sicer točno seznanjen s potekom odločanja o podelitvi občinskih priznanj, bralci Savinjskih novic pa morda o tem niso dovolj informirani, bi razen na postavljeni vprašanji dodali še potrebno razlago.
V Savinjskih novicah dne 17.4.98 je bil objavljen razpis (z njim so bile pozvane organizacije in društva, lahko pa tudi posamezniki in svetniki) za predlaganje občinskih priznanj.
Društva v kraju so resno obravnavala svoje zaslužne člane in jih predlagala, oziroma jih, čeprav primerne, izločila iz predloga, zaradi pretehtanih drugih razlogov, ki jih g. Edi ni slišal, kljub dobri informiranosti. Za naziv častnega člana je tudi zaradi tega prispela le pobuda od Lovske družine Gor nji Grad. Njeni člani so številni, predlagali so usklajeno, med sabo pa se tudi sigurno dobro poznajo, po naši oceni pa so tudi dovolj razsodni. Njihova pismena obrazložitev pozitivnega delovanja g. Mirka Bauckmannamed lovci, med občani in v otroškem vrtcu nam je bila sicer že poznana. Resnično pomembnost navedb smo preverili tudi v otroš kem vrtcu. Spoznali smo, da je g. Mirko s svojimi dejanji vzgoje, ljubezni do narave s poudarkom divjih živali v njej, ljubeznijo do soljudi vgradil v naše najmlajše (to lahko razumejo le tisti, ki imajo majhne ali odraščajoče otroke) toliko dobrega, da ga po kriterijih Odloka Občine Gornji Grad (od 7.4.97, ki ga omenjate) mirno smemo šteti med “izredno pomembno delovanje ali stvaritev, ki je (in še bo v
bodočnosti) prispevala k ugledu občine s tem pa tudi širše družbene skupnosti in človeštva”, kot odlok predvideva za takšna priznanja.
Torej g. Mirku ne gre le zahvala za materialne dobrine, ki se jim je odpovedal v korist krajanov, te so zaradi prisrčne domiselnosti vseeno velike, ampak gre za že prej navedene vrline, ki jih je prav on, poleg vsega ostalega vgradil v naše največje bogastvo, v naše najmlajše in s lem v našo sedanjost, kot bodočnost.
Drugo vprašanje je bilo ali so svetniki g. Mirka osebno poznali. Lahko, da ga mogoče celo polovica ni imela prilike spoznati (slišali pa o njegovem delu verjetno so). Zaradi tega ga nismo vabili na sejo Sveta občine, bila pa je med drugim tudi časovna stiska, saj smo mu želeli izraziti zahvalo s primernim presenečenjem častnega občana. Dejstvo pa je, da so svetniki soglašali z imenovanjem. Upamo in želimo, da odgovora, ki smo ga dolžni dati ne bo jemal kot žalitev, prej bi to lahko bilo vprašanje samo.
Svet občine G. Grad, ki je po dolgih letih drugačne organiziranosti sprejel Statut in Odlok, je smatral, da ima pravico v štiriletnem mandatu dati priznanja (tem g. Edi ne nasprotuje), pa tudi naziv častnega občana, ki je pa po njemu sporen.
Le kaj bi pisal g. Edi, če bi bila naša odločitev nasprotna?
Vsem prejemnikom naših priznanj še enkrat zahvala za prizadevnost, g. Mirkotu pa se opravičujemo za polemiko.
Za občinski svet Jakob Filač
Zgornjesavinjska liga se seli v Mozirje
Ob nerazumljivih potezah izvršnega odbora Športnega društva Vrbovec Nazarje se najkvalitetnejša liga malega nogometa v dolini seli iz Nazarij v Mozirje.
Res čudna demokracija s strani dosedanjega organizatorja, Športnega društva Vrbovec Nazarje. Vse bi moralo biti tako, kot določi on, vsi tisti, ki v ligi sodelujejo in jo nenazadnje tudi financirajo, pa naj bi bili tiho oziroma se njihovi predlogi in mnenja ne upoštevajo. Prav tak odnos jena sestanku pred začetkom četrte sezone prekipel vodjem posameznih ekip.
Glavni vzrok nesoglasij je bila ekipa Joples iz Velenja, ki se je v ligo (po odobritvi izvršnega odbora ŠD Vrbovec) uvrstila iz nazarske krajevne lige. Te pa ostale sodelujoče ekipe ne sprejmejo v svojo sredino, saj menijo, da že ime pove, da je to zgornjesavin-
jska liga, v kateri naj tudi igrajo ekipe iz te doline.
Enakega mnenja sem bil tudi sam, sedaj že bivši komisar lige, ki sem, še ob nekaterih zapletih z organizatorjem, svoje nadaljnje sodelovanje prekinil že po kvalifikacijah za novo sezono.
Kljub glasovanju in odločitvi ekip, dajoples ne more sodelovati v ligi, se predsednik organizatorja s tem ni mogel sprijazniti in je izjavil, da lige v Nazarjah pač ne bo. To je še bolj razjezilo prisotne, ki pa so se takoj organizirali in se dogovorili, da z ligo nadaljujejo v Mozirju.
Modra odločitev fantov, željnih dobrega nogometa, športno društvo Vrbovec panaj se nad svojim ravnanjem in nerazumljivimi odločitvami malo zamisli!
Franjo Pukart Varpolje 32
«1
VOZNIKI POZOR -NA CESTI
n
S 1. septembrom se je znova povečala prisotnost šolskih otrok v cestnem prometu, predvsem je gostota otrok na cesti večjaob jutranjih prometnih konicah.
Zato udeleženci v cestnem prometu: “POZOR, OTROCI NA CESTI". Zakon o varnosti cestnega prometa nalaga voznikom, da šo do
otrok
kot
udeležencev v cestnem prometu posebej pozorni, da otrokom na prehodih vselej omogočijo prečkanje ceste, izstop iz vozil za prevoz otrok in hojo po ostalih prometnih površinah (robu ceste, pločnikih...). j j I j
Do otrok moramo biti kot vozniki še posebej pozorni na začetku šolskega leta, ko nekateri otroci in prvošolčki na poti v šolo pridobivajo svoje prve izkušnje o vedenju v prometu. Zagotovimo jim, da bo ta pot varna in bodimo pozorni predvsem zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti.
OTROCI SO NA CESTI NEPREDVIDLJIVI !
-	na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj, imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo od kod prihaja zvok,
-	njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita, niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalje med vozili, j | j j j j j j j | j j j j j j j M j
j mislijo, da se avto lahko ustavi na mestu, in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo, M ) i
h odločitve uresničujejo
ki», I I I I j I ! j I
j- njihovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje Okoli njih, manj pa razum. I j
Zatorej vozniki, še enkrat pozor, na cesti so otroci, seveda v začetku meseca septembra v povečanem številu tudi policisti PP Mozirje, ki bodo varovali šolske poti na kritičnih delih cest ih vsa-
tišti hip, ko se jih domislijo, brez
promisle-
kodnevno izvajali tudi nadzore hitrosti zoper kršitelje cestno prometnih predpisov tudi strožje ukrepali'.
z radarjem na teh točkah ter
ASISTENCA OB ZAPRTJU LOKALA
27.	avgusta so policisti PP Mozirje nudili asistenco tržnemu inšpektorju pri zaprtju gostinskega lokala “Bambi-bar” v Mozirju. Najemnik Marjan O. ni imel dovoljenja za obratovanje.
POŽAR V STANOVANJSKI HIŠI
28.	avgusta ob 15.18 uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, daje prišlo do požara v Robanovem kotu v stanovanjski hiši last Marjana P..
Patrulja PP in ogledna skupina iz UKS UNZ Celje, ki sta opravili ogled, sta poročali, da je prišlo do požara zaradi eksplozije 10-litrske plastične posode, v kateri je bil bencin. Posodo je ob prižgani cigareti odprl Branko F., ki je nameraval z motorno žago žagati drva, pri tem pa je dobil tako hude poškodbe, daje kasneje v bolnišnici umri.
VLOM V OSEBNI AVTO
29.	avgusta ob 9.20 uri je Marija C. iz Nazarij obvestila dežurnega PP Mozirje, da ji je preko noči nekdo vlomil v osebni avtomobil znamke Zastava Jugo 55 ter iz njega odtujil avtoradio znamke Kenwood.
SP. REČICA 48, 3332 REČICA OB SAVINJI
Tel.:063/833-155, FAX.:063/833-434
PRODAMO;
1.	TOVORNO VOZILO ZASTAVA 83.10, L. 87,
350.000	km + MENJALNI KESON
2.	TOVORNO VOZILO MERCEDES 508 D, L 81,
330.000	km
3.	R 4 GTL, L. 91
4.	R TWING0, L. 93
5.	R 5 FIVE, L. 96,16.000 km
6.	R 21 GT, L. 92
7.	VW GOLF JXDII., L. 89
8.	WARTBURG TURIST KARAVAN 1.3, L. DEC. 89
9.	JUGO KORAL 55, L. 90
VSE INFORMACIJE NA TEL. 833-155, 833-166 VSAK DAN OD 6. -14. URE.
Š ®K>™ 1 HUM OTU	|f[ Marija Križnik s.p. J M li Na trgu 28, Mozirje mm Tel. 041/695-061
MOZIRJE	
VELIKA JESENSKA PONUDBA
otroške in mladinske konfekcije znanih znamk:
MINI CLUB, METULJČEK, BIGG-R, MOJA
Naj si vas otrok sam izbere svojo garderobo za šolol
Po res ugodnih cenah vam ponujamo mikice, kavbojke, trenirke, vetrovke, polo majčke, jakne...
______TRGOVINA OKOMNA
Tel. 844-441
PESTRA PONUDBA OZIMNICE IN OSTALIH ŽIVIL.
AVTO HINTER
Prodaja vozil in kvaliteten servis FIAT, LANCIA, ALFA ROMEO
Avto ŽUNTER Vam z veseljem predstavijo nov Fiatov ivfomobil
fmnEieENto.
Vljudno vabljeni na TESTNO VOŽNJO v nedeljo, &09.98, od 9-17 ure.
<c Pri nakupu kateregakoli Q novega avtomobila Vam < podarimo enoletno BREZPLAČNO servisiranje!
Maks Zunter, s.p. te (/fax 063 861 173 Okonina 18	mobitel 0609 652 682
Obvestilo
24.11.1998 prenehaz dejavnostjo Antonija Moličnik s.p., Planinska koča na Loki, Luče 117, p. Luče.
Solze dajo se skriti a prazen prostor v hiši ni mogoče nadomestiti.
ZAHVALA
2. septembra mineva leto, kar nas je po hudi bolezni zapustila pridna žena in mama
Ivanka BIZJAK
Hvala vsem, ki se je spominjate in ob njenem grobu postojite.
Žalujoči vsi domači
Obvestilo
EXIMtrade, Podsedenšek s.p., Mlinska pot 4, p. Mozirje, preneha z dejavnostjo trgovina, turizem in zastopanje z dne 1.12.1998.
ZAHVALA
Ob boleči smrti dragega očeta, dedija in pradedija
Rafaela BEZOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spoštovali in pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se gospodu Vratanarju za opravljen obred, gasilcem, pevcem in govornikom ter odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu življenja nas je zapustil
Alojz RANIK
tekstilni tehnik in dolgoletni vodilni delavec Tovarne nogavic Polzela.
Ob izgubi dr agega očeta, tasta, dedija in pradedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem zadarovano cvetje in sveče, Hvala številnim Polzelanom, Mozirjanom in drugim za njihov obisk in spremstvo na njegovi zadnji poti na pokopališču v Mozirju.
Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Mozirje in Splošne bolnišnice Celje, zlasti pa dr. Karmen Fürst za večletno skrbno zdravljenje.
Lepa hvala govornikoma, mozirskim pevcem, pogrebni službi Morana in rogistu za odigrano Tišino.
Hvala tudi za vse ustne, pisne in telegramske izraze sožalja.
Žalujoči hčerka Vlasta in sin Vlado z družinama
Tu tih prostorček najde vsak, naj plemič bo, naj bo prostak, prostjak tu kraljuje enak!
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 95. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Angela
HREN
p.d. Ceuerjeva mama iz Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, gasilcem, ga. Marjani za poslovilne besede, g. župniku Luknerju zaopravljen pogrebni obred.
Posebna zahvala ga. Pepci Zagožen in ga. Slavki Pečnik za vso njuno pomoč.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter jo pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
ZAHVALA
Še nedolgo tega, ko ubrano si pela.
Na grobu tvojem najljubšajepesemzvenela, če mogla, bi jo zraven zapela, vendar te rodna je zemlja objela.
V 80. letu življenja nas je zapustila draga mama in s tara mama
Jožefa MLINAR
Zaločanova mama iz Ljubnega 8.12.1918 - 11.8.1998
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala patronažni sestri in domačemu zdravniku za pomoč na domu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospe županji za poslovilne besede in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi.
Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662
VETERINARSKO DEŽURSTVO
31.08.	do O6.O9. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589,
07.09.	do 13.09. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417,
14.09.	do 2O.O9. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure
KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031,
sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933
VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-
436.	'
••••••••••••••••••••••••••••••c
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
•••••••••••••••••••••••••••••a*
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
31.08.	- 06.09. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150,
07.09.	- 13.09. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319,
14.09.	- 20.09. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263.
Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ••••••••••••••••••••••••••••••s
Matična kronika za mesec avgust 1998
ROJSTVA:
Rodilo se je 7 deklic in 5 dečkov.
POROKE:
Snedič Alojz iz Malih Braslovč in Meier Suzanne iz Nemčije, Pečnik Franc iz Lepe Njive in Repič Albina iz Nazarij, Kovče Darko iz Loke, Žalec in Jelen Alenka iz Loke, Žalec, Žerovnik Robert iz Gornjega Grada in Gliha Andreja Erika iz Dravograda, Purnat Boris iz Bočne in ArničTatjanaiz Bočne, Sovič Matjaž iz Ravn in Škrbot Karmen iz Šoštanja, Kolar Zvonko iz Šentvida pri Grobel-nem in Mužerlin Elizabeta iz Gornje vasi SMRTI:
Urbanc Ivan iz Mozirja, Mliner Jožefa iz Tera, Žunter Marija iz Sp. Pobrežij, Rajgl Maksimiljan iz Mozirja, Ledinek Igor iz Florjana, Škorič Vida iz Gornjega Grada.
KINO MOZIRJE
5/6.9.1998 BOKSAR - ljub. drama
Režija:Jim Sheridan
Vloge; DanielrDay Lewis, Emily Watson,.
Nekoč obetavnega boksarja po trinajstih letih izpustijo iz zapora 111 se vrne v rodni Belfast. V mestu najde pol im betonskih barikad in sovraštva, svojo ljubezen Magie pa z otrokom in možem \ zapot u. Odločen da bo našel pot iz obupa, se vrne v boksarski ring...
PREDSTAVE: sobota ob 20.3Ü uri in nedeljaob 19. uri. j
12./13.9.1998 ;
MERKURJEV SRD triler Režija: Harold Becker
Vloge: Bruce Willis. Alec Baldwin, Kim Dicken'
Agent FBI mora zaščititi detet let starega avtističnega dečka ki je po naključju zlomil strogo zavarovano kodo, imenbvario Mercury..;
PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelpt ob 17 uri.
VSTOPNINA OD 1.9. DALJE 500,00.
KINO NAZARJE
5./6.9.1998
SMRTONOSNA BITKA II.-	:
do zaključka redaki ije nismo dobili opLsa filma.
12./I3.9.I998 ..
MOŽ. KIJE PREMALO VEDEL-komedija
Režija: Jon Amiel
\ loge Bill Murray, Peter Gallagher, loanne Vi'hulley Wallaceu za rojstni dan pripravljajo presenečenje. Naivni Američan iz lo\ve prileti v London, kjer se s premožnim bratom udeleži gledališke predstave, v kateri tudi sodeluje...,
Film je odtrgana komedija, precej zabavna in porogljiva na račun vsemogočnih tajnih agentov!
PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja
KINO LJUBNO
12./13.9.1998
MOŽ, KIJE PREMALO VEDEL - komedija PREDSTAVE: sobota ob 20; uri in nedelja ob 16. uri.
CENA KINOVSTOPNIC JE 5.00,00 SIT.:
tel. 833-010, NMT 0609/643-842
PRI NAS DOBITE:
*	IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava)
*	28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL
*	OKVIRJAMO TUDI SLIKE
*	PRI NAS KUPUENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUDI NA DOMU
/ Oddajamo apartmaje in prenočišča v bližini Mozirskega gaja
Cvetke in koprive
IZJAVA
Izjavljam, da pod pezo mnogih obsežnih, dobrih in koristnih izdelkov na literarnem, odrskem in publicističnem področju priznavam Zadrečanu Ediju Mavriču psevdonim Savinjčan. Naj ga ima in naj mu dobro služi. 0OŽE MIKLAVC - TRNOČAN PRESS) LUČKA PODMORNICA Lučan Jože Funtek, avtoprevoznik in z eno nogo gostinec, se je takole (glej sliko) hladil v (takrat še) topli Savinji. Do tega je prišlo, ko je poziral reporterju Cvetk in koprivin je na ovinku preveč stisnil na zavore (akva ABS). Ker ga nekaj časa sploh ni bilo izpod čolna, so se zijala ustrašila, daje pozabil dihati. A se je Funtek le smejal izpod brkov in se namuznil, češ, to pa lahko slikaš le s podmornico. (AQUAPRESS)
ŠARMANTNI MINISTER
Kot poročajo našinovinarji, je bil na nedavni obletnici radmirskih gasilcev navzoč tudi obrambni minister, ki gazdaj ne moremo več smatrati kot novega. Po izjavah očividcev je veliko lepši od bivšega ministra in to je takoj opazila tudi ljubenska županja. Med hudo poletno nevihto se ga je krepko prijela pod pazduho in nekdanji letalec jo je varno popeljal čez vse mlakuže na prireditvenem prostoru. Publika je bila ganjena z izjemo tistih, ki niso imeli svojih marel. (VALTER BRANI LJUBNO PRESS)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
T

n
Oven od 21.3. do 20.4.
Čeprav boste občasno imeli občutek, da vam gre vse narobe, boste pretežno dobro razpoloženi, ležav, ki jih ne boste znali rešiti, se boste izogibali, kar je trenutno vaša najboljša rešitev. Seveda po morate vedeti, da je le začasna. Z domačimi boste v tem času 'izredno potipežjivi, imeli pa boste občutek, da za svoj trud ne dobite prav velite. Obvladani boste in vsaj navzven umirjeni, kar sicer ni značilno za vas. Ponosni boste nase, ker wm bo uspelo ohraniti mirno kri v situaciji, ki vas je do sedaj vedno vrgla iz tira. Malo slabše bo na fizičnem področju, ker se bodo pojazili simptomi, ki vas bodo spravljali v zaskrbjenost. Poiščite pomoč.
Bik od 21.4. do 20.5.
Vsi biki boste v tem obdobju dobro razpoloženi in optimistični, le včasih bo vaše razpoloženje precej spremenljivo. Jezile vas bodo stvari, ki jih ne morate obvladati, imeli pa boste tudi občutek, do imate preveč težav. Ko bo teh zmanjkalo, boste ugotovili,da vam je brez njih dolgčas. Težave povezane z domom vas bodo najbolj jezile. Na enem izmed življenjskih področij lahko pride do zmešnjave in to boste občutili kot zelo težavno obdobje, čeprav se podobne stvari drugim vsak dan dogajajo. V drugi polovici tega obdobja, te se bodo te težavice umirile, boste videli, da ste v marsičem pretiravali.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Čeprav boste v tem obdobju bolj spremenljivega razpoloženja, boste vendar večji del dobre volje. Veliko 1 boste govorili o sebi, imeli boste občutek, da prihajajo velike spremembe in želeli se boste pripraviti nanje. Po dolgem času boste spet sposobni treznega premisleka in pri svojih odločitvah ne boste več tako zaletavi. Pri stvareh, za katere se boste odločili, boste tudi vztrajali ne glede na tu, kaj bo okolica menila. Ponosni boste nase, ter boste nekatere stvari izpeljali do konca. Na ljubezenskem področju pravvelikih sprememb ne bo, zato se boste no trenutke dolgočasili. Pogosto boste imeli občutek, da se s partnerjem malo pogovarjata, čeprav večji del garorite vi. Ne, ne bosta se zaradi tega odtujila.
Rak od 22.6. do 22.7.	rf“**
Vaše razpoloženje bo precej spremenljivo, vendar boste čustva, ki jih boste pokazali navzven, strogo nadzirali.
Veliko vam bo do tega, da se pred drugimi pokažete v luči, ki ste si jo zamislili, zato se niti ne boste zavedali, kdaj ste rasnične občutke zašli igrati. Ker ste bili v preteklosti zaradi svoje neposrednosti pogosto prizadeti, boste tokrat veseli, da lahko določene stvari prekrijete. Pretiravanje pa vsekakor ni dobra, saj se vam utegne zgoditi, da niti sami ne boste več prepričani, kaj v resnici čutite. V ljubezni bo malce drugače, lahko se zgodi, da se vam bodo zamajala tla pod nogami. Ne bodite tako prepričani, da stvari vidite v pravi luči, saj to nikakor ni res.
Lev od 23.7. do 23.8.
Pogosto se vam bo dogajalo, da se boste čutili nemočne in se boste opirali na druge, tudi pri stvareh, ki ste jih zmogli somi. Težko boste objektivno razmišljali o stvareh, ki se vas tikajo, zato vam bo mnenje dragih, ki jih cenite, še kako pomembno. Nagnjeni boste k temu, da stvori vidite v slabši luči, kot dejansko so, zato se morate v tem času izogibati pomembnejšim odločitvam. Pustite, da stvari dozorijo, in šele potem ukrepajte. V tem času boste dobili tudi dodatne informacije, ki se bodo izkazale tet zelo pomembne. Na čustvenem področju se boste zašli izgubljati v malenkostih in se vračati v preteklost. Ne pogrevajte stvari, ki so že zdavnaj minile.
Devica od 24.8. do 23.9.
Vaši poskusi, da bi se uve|ovili na področjih, kjer imajo trenutno glavno besedo ljudje, ki jih imate za vzor, se vam bodo posrečili. Ker se boste stvari lotili zelo kritično, boste tudi sami presenečeni, da vam je nekaj uspelo, v karste potihoma tudi verjeli. Občutek vaše manjvrednosti bo minil, kar se niti sami ne boste dobro zavedali, ker boste zelo usmerjeni v samodokazovonje. Pri vsem tem pa ne pozabite na stvori, ki so ravno tako pomembne za uspeh, na primer prijaznost in odprtost. Do partnerja boste nekoliko žaljivi in surovi, ker vam ne bo dal v vsem prav. Pred očmi vam bodo lastni interesi, zato njegove nezainteresiranosti ne boste razumeli.


lil
Tehtnica od 24.9. do 23.10.	^
V tem obdobju ne boste najboj odporni, zato nikar ne " " tekmujte z ljudmi, ki z zdravjem nimajo težav. Dobro bi bilo, da nadzirate krvni pritisk, zlasti če ste z njim že imeli težave. Pri hrani se omejite in nikar ne živite v iluziji, da vam bodo kalorije dale moč. Zelo boste dwzetni za vplive in nasvete drugih, zato je še posebno pomembno, da niste preveč naivni. Ne spuščajte se v stvari, za katere niste prepričani, da vam lahko koristijo. Malo težav bo tudi zaradi nezmožnosti vzpostavljena stikov s partnerjem. Zato se boste na trenutke počutili osamljene, izolirane, wše težave pa se vam bodo zdele nerešljive. Ni tako. Se pred koncem tega obdobja se pripravljajo . spremembe.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Zelo globokih odnosov z drugimi v tem obdobju ne boste imeli, saj nikoli ne boste povsem prepričani, da vam resnično hočejo dobro. Zdelo se vam bo, da vam nekateri prijatelji privoščijo težave, v katere ste zašli. Zato se boste zelo trudili, da bi jih prikrili. Ljudje, ki se vam bodo zdeli vredni zaupanja in na katere se boste v težavah obrnili, vam bodo nesebično pomagali, ter vas bo precej presenetilo. Prav ti ljudje vam bodo pomagali graditi novo zaupan je v prijateljske vezi. Partnerski odnos se bo v tem času poglobil in utrdil. Pred vami je tudi preizkušnja, ki pa jo ne boste jemali tako dramatično tet sicer.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Zelo boste občutljivi na to, kako se bo okolica vedla do vas. Do ljudi, na katere ste navezani, boste preveč posesivni, vaša pričakovanja pa bodo vse prej tet realna. Prav zaradi te naravnanosti se boste težko izognili razočaranjem v medsebojnih odnosih in občutku, da drugim niste Inko pomembni, kot bi želeli. Nova znanstva vas ne bodo zanimala, vso energijo boste usmerili v ohranjanje stikov s tistimi, ki so vam pomembni. Ker pa boste pri tem ubirali dokaj nenavadne poti, vselej ne boste uspešni. Mtš finančni položaj ni tako slab, kot se wtm zdi. Tudi v prihodnje lahko pričakujete, da z denarjem ne boste imeli večjih težav, seveda pa si ne boste mogli privoščiti prevelikega razkošja, čeprav vas bo na trenutke zamikalo. Kozorog od 22.12. do 20.1.
Precej se boste ukvarjali s sabo in svojim telesnim počutjem, ki ne bo najboljše. Kar nekaj pomembnih stvari boste zaradi tega postavili na stranski tir. Ne bo vas zanimalo, kaj se dogaja okrog vas, vse se vam bo zdelo nepomembno. Težko se boste pripravili do tega, da boste nekaj zbrano počeli. Vedno boste miselno odsotni, zato boste le v maločem našli zadovo|stvo. Razmišljali boste precej togo in težko se boste oddaljili od začrtanih okvirjev in meja, zato marsičesa ne boste videli v pravi luči. Občutljivi boste na področju glave, grla, pa tudi o kosteh bi morali malo več razmišljati. Ne tolažite se, da bodo težave minile same od sebe. Nekaj boste morali spremeniti.
Vodnar od 21.1. do 20.2.
*
TJ»
AVL
Trudili se boste dajati vtis človeka, ki je s sabo popolnoma zadovoljen in mu nič ne marjka, resnica pa ne bo čisto taka. Na stvari, za katere ste prepričani, da jih ne morete rešiti, boste skušali pozabiti, vendar boste kmalu ugotovili, da se s lem niste umirili. Ker o lem, ter vas bo mučilo, ne boste mogli govoriti z ljudmi, ki bi vam lahko pomagali, se boste morali sprijazniti s tem, da boste notranje napeti in nezadovoljni. Najbolje se boste počutili v družbi rakov, ki bodo imeli na vas pomirjajoč vpliv. Bodo eni redkih ljudi, s katerimi se boste pripravljeni družiti.
Ribi od 21.2. do 20.3.
Imeli boste občutek, da vam je povsem jasno, kaj hočete, potem pa boste ugotovili, da ste se zmotili. Dogajalo se vam bo, da boste dejansko stanje zamenjali z želenim. Pod vplivom tega, kar si želite, boste pogosto napačno presojali dogodke. Sebe in svoje vedenje boste zelo dobro opazovali. Če se boste potrudili biti popolnoma iskreni do sebe, boste našli odgovor na marsikatero vprašanje. Seveda pa se boste morali izogniti skušnjavi, da bi stvari posploševali. Dobro se boste razumeli s škorpijoni, ter jim boste v tem obdobju tudi velite zaupali. Dvojčki pa vas bodo sprostili in razvedrili.

Pred dvajsetimi leti smo zasadili v Gaju prve lopate in glejte koliko turistov je iz tega dela zraslo
IITozirshi gaj naredil maturo
dopisuje: Petulija Tavrl
Minilo je 20 let, odkar smo spremenili gmajno v en sam rožnat svet. Koliko obiskovalcev pa bo po dvajsetih letih odšlo domov v rožicah, je odvisno od žena, koliko jih bodo kupile in od mož, koliko kupic bodo zvrnili.
Možje, čeprav so naši policaji prijazni, bodo na neljub način praznili denarnice, zato raje pustite, naj to store vaše žene.
“Koliko časa pa voziš do Mozirja?” vpraša Prekmurec sestro, ki je že bila tu. "Če odštejem ovinke,... eno uro..." mu odvrne. "Kako eno uro? V eni uri pridem samo do Ruja!" “Saj, naprej so pa ovinki.” Primorci so najbolj hvaležni gostje. Pridejo v vsakem primeru. Če piha jugo, se takoj odpravijo na pot, ker jim je veter vso pot v hrbet. Če piha burja, pa tako ni, da bi človek ždel doma.
Največ mladih fantov v Gaj pripeljejo mlada dekleta, čeprav sploh ni nujno, da pri tem sedijo za volanom.
Najmanj obiskovalcev je z Gorenjskega. Moti jih cena vstopnic. Baje je vsako sezono višja. Vendar vseeno prihajajo v našo dolino. Preverjajo, katero je bilo tisto leto, ko bi najceneje prišli skozi Gaj, če bi ne bili Gorenjci.
Tudi Dolenjci kdaj pa kdaj tu in tam kakšen pride k nam. Letos jih verjetno ne bo prav dosti. Enega smo nedavno namreč ustrelili. Klatil seje po gozdovih, jedel ovčetino, motil red in mir v predalpskem prostoru, sploh pa ni imel osebne izkaznice. Naknadno smo ugotovili, daje bil iz družine medvedovih.
Ob visoki obletnici sejevGaju znašlo celo nekaj domačinov. "Lejte, tule sem prvi zasadil lopato!" se je pršil eden, ki Gaja ni videl že 20 let. "Ata," gaje vprašala hčerka, "kaj takrat še niste imeli rož, da ste morali lopate saditi?"
Tako! Se nikoli ni minilo 20 let, da bi jih Gajevci dostojno ne proslavili!
Pridite in se nam pridružite. Nekaj gredieješezaurediti.
Platinasta paroha zakoncev ffiilčkovih
intervjuva: Gašler Tavrl
Milka in Miha Milčkova sta že dolgo poročena. Zelo zelo dolgo poročena. Miha je gozdar in lovec, Milka pa ni ne lovec in ne gozdar. Je namreč frizerka.
Skupaj sta stara prek 150 let. Miha življenje jemlje resno in besede dojema dobesedno. Nekoč so mu oča dejali:
"Frizerke si potreben." Inje šel injo oženil.
SN: Milka, kdaj ste prvič opazili, da ste z Mihom že zelo dolgo?
MILKA: Miha je lovec in z leti je bilo ulova vse manj. Videla sem, da mu vid vidno peša. On tega, veste, ni opazil, ker slabo vidi.Tedaj sem uvidela, dasvaževletih.
SN: Miha, kdaj pa ste vi občutili, da sta z Milko že dolgo na svetu?
MIHA: Nekoč sem se vrnil predčasno z lova in spoznal, da Milki peša spomin.
mali NASVETI
Mislite, da vam je težko? Poskusite se spomniti, kako je življenje lahko, ko se vam odpre zaprtje!
Pozabila je skriti ljubimca. Ko sem ji to omenil, se pa tudi ni spomnila, da bi naju predstavila. Kar malosemji zameril.
SN: Gospod Miha, pa se je stanje z leti spremenilo?
MIHA: Seveda seje. Milka je postala tako pozabljiva, daje nekoč, koje prišel ljubimec, karmeneskrilapod posteljo.
SN: Gospa Milka, pa se je stanje z leti spreminjalo?
MILKA: Seveda se je. Miha ni šel nikdar k okulistu. Šele takrat si je kupil očala, ko tudi kupljenega zajca ni več zadel, da bi me prepričal, daše kaj ulovi.
SN: Očitno se tegobe let res večajo s starostjo.
MILKA: Res je. Zdaj se mož nič več ne brani, če ga hočem skriti pred Ij ubimcem. MIHA: Saj se je z leti tudi tvoj mladenič postaral. Zadnjič se je skril pod posteljo, kjer sem bil že sam in me vprašal: "Si skril viagro?", jaz pa sem mu rekel: "Sem!"
Dobila sem položnico za popotresno sanacijo Posočja. Plačala.
Dobila sem plačo. Bila sem retresena.
mali OGLAS
Iti je novo šolsko leto. Tudi letos inštruiram in pomagam staršem pri domačih nalogah iz matematike.
Opravičilo bralcem Kronika tokrat odpade, ker so nam ukradli zapiske o krajah uradnih listin.
Predsednik Kučan je obljubil, da pride ob 20-letnici Mozirskega gaja na proslavo. Tudi mi obljubljamo, da bomo prišli ob 20-letnici njegovega predsednikovanja na obisk.
Po medvedovih stopinjah
s terena poroča: Porter Tavrl
Z bridko žalostjo in s solza polnimi lici vam sporočam, da se poletju bliža konec. Svoj konec pa je storil tudi medved z Spodnje Dolenjske pristave. Vrag je šalo vzel in medveda z njo.
Znak za odstrel je prejela lovska druščina Zgornje Savinjske doline in koj, ko je zanj slišal tudi medved, jo je ucvrl proti avstrijski meji. Zaradi znanih zapletov okoli meddržavnega prehoda so ga na Pavličevem sedlu zavrnili. Mejo je poskušal preiti še prek Jezerskega vrha, a ker je tam prehod še neveljaven, mu je tudi ta namera padla v vodo.
Ves nesrečen je taval po gozdu, kar je znenada zaslišal nemški jezik. Že je mislil, da mu je uspelo prebegniti k Avstrijcem, ko je zakoračil pred puškino cev našega lovca, ki je po gozdu vodil nemškega turista. Nemec medveda ni hotel ustreliti, saj se je bal obmejnegaincidenta.
Medved je mislil, da ju bo	/ i
prelisičil, če bo utekel na avstrijsko	/ j
stran. Kaže pa, daje pomešal svojo naravo, čeprav je lačen kot pes klal v , jŠHMM ovce kot volk, ni zvit kot lisica ubežal kosmatinec svincu, saj se je ukopal pred puško kot zajec pred dolgimi
lučmi.	„	,	,	„ ,,
j/
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
EPONA: Keltska boginja, zaščitnica konj (MM)!] IOANNINA: Mesto na zahodu Grčije KAN DAN OS: Mesto na Kreti SßßPRftSiä MAAT: Egipčanska boginja resnice in pravice NOEMA: Vsebina misli
Rešitev prejšnje križanke:
Jakutija, etatizem, Rodin, ZA, um, celin, Žile, oča, Azi, dver, Aleš Turk, demarša, polom, Jamnik, oder, lipa, Lo, dišava, encim, KS, Cadiz, Iri, revizor, oris, Ajaja, Indija, Jalal, Skalar.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Rešeno križanko iz 18. številke izrežite iz časopisa in jo do petka, 11. septembra 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom »NAGRADNA KRIŽANKA«.
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave +
Tropic kartica.
vrop/e
caHe
CAFFE-TROPIC dao PRAŽARMA ŽALEC 718-385
VEDNO SVEZA MINAS mleta 100 3 95 SIT
Nagradno žrebanje za cenjene kupce!
Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu!
NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA
MORPA STE ISKALI PRAV TO...
SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A
Hladilniki, zamrzovalniki, pralni s troji, štedilniki. Tel. 720-406, GSM 0 41 661-309.
TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA
Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu.. .Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848.
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424.
ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p.
Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747.
MIZARSTVO KRZNAR BRANKO
Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843462.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
ROLETE
VW Golf, letnik 81, reg. do 3.99 prodam za 120.000 SIT. Tel. (041) 732-911.
Prodam dele za izdelavo polnilcev in aparatov za startanje. Tel. 845-243.
Motokultivator Honda 400 F, z dodatno opremo. Tel. 833-997.
Prodam telico sivko brejo 7 mesecev in metrska drva. Tel. 841-672.
Prodam Golf, 1.85, bele barve, 5 V, diesel. Tel. 844473.
Prodam montažne luči za kmetijsko prikolico in kupim jeklenko za C02. Tel.
831-257._______________________________
Kupim telička starega 1 teden. Tel. 06l/ 825400.
Prodam Audi 80 2.0 E, 1.92/12, model 93, reg. do 3/99- Cena po dogovoru. Tel. 0609/652-215.
Prodam pujske od 25-80 kg. Tel. 702-194. Oddam psičke brak jazbečar. Tel. 833-750. Kupim silažno koruzo. Tel. 844-243.
Ugodno prodam avtomobilsko prikolico, nosilnost 600 kg. Tel. 834-160.
Prodam bikca pasme limuzin. Tel. 841-702.
Prodam kravo sivko za zakol ali zamenjam. Tel.. 844-124.
Prodam telička starega 10 dni. Tel. 843-399.
aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 061/722-645.
AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE
Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377.
UREJANJE VRTOV
Jugo 55,1.90, nujno prodam. Tel. 886-049 ali 041/704453.
Prodam prašičke od 25 - 50 kg in 2 svinje 180 kg. Tel. 709-340.
Hišo v Gornjem Gradu, 163 m2, prodam. Tel. 061/14-22-330,0609/628-876.
Oddam stanovanje v zgornjih medetažah
hiše v Mozirju. Tel. 831-737.
Redno zaposlimdeklev gostilni za stre žbo (samsko). Hrana in stanovanje v hiši. Inf.
na tel. 833-018._____________________
Ugodno prodam igrice za Game boy. Tel. 841-303.
Prodam 4 jagnice za pleme ali za zakol. Tel. 845-142.
Prodam 126 P, 1.88,45.000 km, reg. do 98/ 11. Tel. 834-103.
Dvema študentkama ali študentskemu paru oddam 2 sobi, pogoj nekadilci. Informacije zvečer po 20. uri na tel. 062/214-194.
Opel Kadet 1.6 D, 1. 84, 1. lastnik, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 841-142.
Prodam Jugo 55 čisto obnovljen, reg. juni 89, cena po dogovoru. Tel. 841-232. Prodam žensko gorsko kolo, staro 2 leti, Serena, 18 prestav; moško športno kolo, staro 1 leto, Limited 21 prestav, z dodatno opremo. Tel. 833-187.
Lada Niva I6OO L 11/94, reg. do 2/99, prevoženih 22.000 km, s servisno knjižico, prodam. Tel. 841-827.
Prodam halogensko peč NL-12, peč na svetilni petrolej Alpaca TSG-1. Tel. 841-803.
Dobermani čistokrvni, brez rodovnika, cepljeni, 8 tednov, prodam. Tel. 893 279.
Ugodno prodam računalnik 486, barvni monitor, miška, joy stick, tipkovnica. Tel. 832-615._____________________________
Prodam kravo simentalko, brejo 5 mesecev, 3 telice in bikca simentalca starega 10 tednov. Tel. 832-235.
Prodam dobro ohranjeno spalnico. Inf. po 20. uri na 841-027.
I in grobov po vaših željah. Načrt in svetovanje. Tel. 063/844447, 06l/ j 1337-337.
I PRODAJA RAČUNALNIKOV
i in opreme. Za predračun se oglasite vTRAGALNazarje ali po telefonu 833-050.
STORITVE
z gradbeno mehanizacijo, izkopi, rušenje, odvoz ter baliranje (okrogle I bale). Inf. na tel. 841-140 in 041/727-856.
I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor I za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109.
I TESNENJE OKEN IN VRAT
I Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Prepreču-I jejo prepih, prali in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravi-! lo oken - lažje zapiranje. Nudimo montažo rolet, polaganje lesenih ob-' log, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-041.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v I9. številki SN
3330 lV?Ozitje\' Tel.: 063/ Š31 98,1
Novi v/ šolo:
- otroške hlače - bombažne majice - telovniki, puloveiji, srajce iz termo velurja Velika izbira moških in ženskih pletenini
Vzameš danes - plačaš DECEMBRA!
Polzela
3313 POLZELA Polzela 131 MAX 720-770 TEL 720-343
Trgovine v Mozirju, IMazarjah in Varpolju Vam v teh dneh po ULTRA VROČIH cenah nudimo:
PIZZA ŠUNKA..............................................599,90	SIT/kg
SIR EDAMEC...............................................799,90	SIT/kg
PIVO LAŠKO STEKLENICA 0,5....................zaboj 2.999,00 SIT
PIVO CELJSKI GROF STEKLENICA 0,5.............zaboj 1.590,00 SIT
VINO JERUZALEM.....................................389,00 SIT
Začenja se tudi ozimnica, pripravili smo vam FIŽOL ČEŠNJEVEC
(minimalni odvzem 10 kg)..........................230,00 SIT/kg
MARMELADA 700 g - jagoda, marelica................250,00 SIT
RIŽ SPLENDOR 4 kg + VEDRO.........................699,90 SIT
V nedeljo, 6.9.98 v času cvetlične povorke skozi mozirski trg, vas vabimo na jedi z [žara, okusna kosila in sladice._________________
VABLJENI!
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
R5 CAMPUS 5 V	2/90	145000	520.000,00
R 5 FIVE 5 V	12/94	81000	800.000,00
CLIO 1,4 RN 5 V	2/91	105000	800.000,00
R 19 1,4 RT 4 V	10/93	110000	1.280.000,00
R 19 1,4 RT 4 V	6/94	113000	1.240.000,00
MEGANE 1,6 RT	2/96	31300	1.870.000,00
LAGUNA 1,8 RT	8/95	140000	2.100.000,00
R4GTL	2/92	57700	332.000,00
CITROEN AX 1,5 TRD	9/94	96200	750.000,00
FORD FIESTA 1,3 FLAIR	6/96	64000	1.130.000,00
HONDA CIVIC 1,4 GL	4/91	112900	950.000,00
SEAT IBIZA 1,4 GLX	2/95	42000	1.265.000,00
MARUTI 800	7/93	9600	445.000,00
ZASTAVA 128 55 SKALA	6/89	53000	150.000,00
MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA			
NA KREDIT	PO	UGODNI	
OBRESTNI		MERI	■
D3SQ.
d. o. o.
Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043
Del. čas: 8.00 - 16.00
RENAULT
Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011
Delovni čas: PON ■ PET od 7h do 19h, SOBOTA od 7h do 13h
SUPER PONUDBA V SEPTEMBRU
DEMIT FASADA 5 cm kplt..1.755 SIT/m2
POPUST NA PROGRAM CANDY -10 % Dobite še:
VOBITEKT SV 3 10 m2........2.990,00
STREŠNA LEPENKA 10 m2......1.277,00
PARKET Hrast "E"......2.150,00 SIT/m2
CHROMODEN LAK 20 m2 .......15.373,00
Vabljeni v našo bogato založeno trgovino v NAZARJE!
Vse za centralno, vodovod, kanalizacijo, gradbeni material in barve da te kap.
PLAČILO NA KARTICE IN ČEKE BREZ OBRESTI
GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ
Celje - skladišče D-Per
7/1998
vZ/V1
COBISS o
I 5000005703,18
MOZIRJE d.d~^
SAVINJA MOZIRJE - MOJA TRGOVINA
VAM - ZVESTIM KUPCEM PONOVNO NUDI NEKAJ NOVEGA. TO JE
Izpolnite pristopno izjavo, katero dobite v vseh naših trgovinah tem postanite lastnik kartice. To vam bo
pri nakupih; kakšne?
Vse to boste izvedeli, če postanete njen imetnik.
zavarovalnica triglav
V času Mednarodnega obrtnega sejma od 11. do 20. septembra '98 v Celju Vam na vseh predstavništvih in pri zastopnikih ob sklenitvi katerekoli oblike kapitalskega zavarovanja (življenjsko, rentno, štipendijsko in prostovoljno pokojninsko zavarovanje) PODARIMO ENO MESEČNO PREMIJO.
Hkrati Vas vabimo na SVETOVALNI DAN, kjer boste izvedeli
VSE O KAPITALSKIH ZAVAROVANJIH, v četrtek, 17. septembra od 16. do 19. ure
v sejni sobi Zavarovalnice Triglav, d.d. Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, Celje.
OSREDNJO KNJ. CELJE