PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jubilejna ^Primorskega dnevnika" bo še ves ta teden v prodaji v vseh razprodajalnicah časopisja in na sedežih okrajnih odborov OF Uto VT Štosr 191 (\ R1 0\ PoStnlna Plačana v gotovini v 1 - Ote V. IZl Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 7. junija 1950 Cena 15 lir De Gasperijeva vlada v vedno večji zagati zaradi škandaloznih odkritij posl. Viole Gasperi bi hotel ves škandal, v katerega so zapleteni njegovi ministri, praviti iz parlamenta pred redno sodišče in preprečiti imenovanje preiskovalne ^misije, ki pa jo bo moral parlament jutri po pravilniku vseeno imenovati Bihl, 6. — Danes je na seji Wiskeaa parlamentu demo-JlsUknski pjslunec Viola, ki Z sš sumi demokristjani pred izključili jz sVojie parla- . c,i!arne skupine, ker je obto-1dva ministra zaradi raznih LlTrav4nosti in zlasti zaradi J&jjb®ije, ponovno govoril ter fvois obtožbe celo razširil, če-so s® obtoženi ministri jpzilj pre(j sodiščem. Viola ie da ie obtožil ministra IcK *?• da Se ie polastil agen-1^6 «RAI». O tem mu je prvi 5?e.dal poslanec. Proia, ki je I?08! dolžan pred parlamenta povedati, od kod je to iz-■JjM. Glede obtoženega Bono-j8 Viola dejal, da ima ze-v ,r®d lažne pozicije in se je Jr58’ med male posestnike, fie-^ v to ni nikelj bil. Bonopii-tudi izvolili v Fedorcon-jvn. kar ie nepravilno. Zdru-jrjj® malih posestnikov je pod BV*^dstvom Bonomija z otrobi Zaslužilo 50 milijonov lir in jjpa vpraša, kam so ti mili joto sli. in poudarja, da je J! združenje prejemalo vrč jS>ov kot pa dve drugi zdru-nh. Uprava Federconsorzia SSJf Pustila, da se je pok daril v,. » kar bo stalo 400 lir za $tal' Viola da je imenoval čelo vrsto 'ovnih svetovalcev, k j ni* dalje obtožuje _ Bono- «K3čf .Potrebni, da je odpuščal in J,, oščal osebje v svoje ošeb-Pj ®v,rhe. Viola je zahteval raz-v upravnega sveta «Fe-tiov.?1?ne eonsorzi agrari», ime-j8sI*nJe komisarja, ki bi raz* Jul to vprašanje. 'Mo je viola govoril o »prt-j Bt Spatara«. Dejal je. da ie Jr. Večkrat poskušal obtožiti (J?lstra Spatara pred parla-6 „ari>o demokristjansko sku-fj"10. Pod katero ir spadal: da-, - Pred demokristjansko stran-nai„i)reci vlado, toda vedno je Itaru na n da bi se za kontrdlorje j-«,.;; 0(J ra- sa —eca avora, kot je predpi-i* hstanove. Dri katerih “ržava zainteresirana. To čl tunll)vali revizorji u,‘*ega dvora, kot °,za ustanove. Sb d:" ila^rovo stališče daje slutiti, te «, ?' n' *1° Pld upravi BAT to Slede na to, da ima Spata- ka^ Sln- mladenič 25 let. v ro-tj ki kit Qrayno zastopstvo plemen-* hidroelektričn** diužbe. "! njena lastnica RAL ^ Scataro skočil pokonci fcistg‘r besedah Viole je mi- udarjati , l- «Nl roS! Tn s pestmi po «Ni res! To ie Je lažs Viola nadaljeval in listni du ip Spaturo prodajal V dobrodelnega zavoda 'I n^11. kateremu so prebival-ito6 .čmon- dan polovhvi svo- u ‘hlhtia. •j q, u fe Viola obtožil poslan-^atli Ci°. 1“ bil šestkrat na-in dvakrat anniestrrnn ^ložii Ru’ ker ič prepozno beg ‘ * račun o upravi ogrom-iou0dj0lja. pri katerem je iil 'jT^testrutor. Nato je obto-•hu J°nzorcij Canapa, katere-bl. L®redscduje poslanec C .sn-Sti rc«m Viola očita hvred-^ uv upravljanju te ustano- V C,1 ie nabrala 3 jnilijaide VhT' !NA in INAI, ki fi-Nn?n B n>' prav določene fi- družbe, in Banco popoln Rimu. j5eJtoncu ie Viola navede1 \ r zahteve, katere miidst*-jHL.i sprejelo, za uvoz pro-j.1 k lev «Victor» iz Amerike, s lik s.° kljub temu prišli v c j, Viola je nato povedal ^ v°,bU mnogo grozilnih pr j| katerih ga opominjajo, b^^tntorii takšen konec kot Ali tli). Vioia je nato p«-'*csti • 4 Pa se ne Je boji odpovor ie gov oril sam De Ate,'iipejkl je, da je dovolj, a., 'kandal preišče sodnija, i-.tVf.rt So Violove obtožbe iii ’ je alJlošhega značaja«. «Ni *«'blei 2-avDil Viola, obtožbe so .uta' Nato Je De Ga-tl v; !&.hU: «Potem se čudim, Ate 'ki nosite odlikovanje krč »US ,’i®) nočete sprejeti S ste .3nikofti odgovornosti, i i je' naprtili.)) De Ga-da nato med vpitjem de- vsak način spraviti Veš škandal iz parlamenta pred sodišče, da bi ga na ta način Zmanjšal ter da bi njegova vlada iz njega izšla čimbolj poceni. Dejal je: «Treba je dokazati predvsem, da je italijanska demokracija moralna sila«. Viola je nato odgovoril De Gasperiju in dejal: «Tudi vaš brat ima zlato medaljo in vztraja na parlamentarni preiskavi. ne pa samo na sodni«. Nato je De Gaspari poudaril težo obtožb poslanca Viole, ki bi utegnile prekiniti kariero l-judi, ki so y. škandalu vmešani, in poudarja da je prva dolžnost tožitelja, da obtožbe dokaže. Obtoženi Bofiomi je nato izjavil, da bo razširil obtožbo proti Violi, ki jo ie bil že prei vložil pred sodišče tudi Zaradi Violovih obtožb, ki jih je iznesel danes, in sicer obtožbe, da je izzval aretacijo in streljanje nekega partizanskega poveljni- ka. Neki demokristjanski po. sianec je med vpitjem kričal ob k°ncu seje, da ni res, da širil fotografske posnetke nekega pisma, katerega je Viola leta 1928 poslal Mussoliniju. Predsednik parlamentaGron. chi je končno c-bvestil, da bo predsedstvo po pravilniku jutri imenovalo posebno komisijo. Na današnji seji senata pa je senator Grisolia prečital članek poslanca Viole, ki je -kandal odkril in zahteval, da se začne parlamentarna preiskava, ter je poudaril, da je takšna pre-iskavu bolji važna kot pa 'sodba sodišča, pred katero bi hoteli demokristjani spraviti ves škandal. Nato je govornik omenil glavne obtožbe, ki'jih je iznesel Viola. Nato je vladni predsednik De Gasperi zatrjeval, da ni potrebna parlamentarna preiskava, pač pa d.a se mora o tem izreči sodstvo. Dejal je tudi. da ima pravico smatrati za poštenjake može, ki si jih je izbral za sodelavce v svoji vladi. Nato je De Gasperi pozval Violo, naj prekliče svoje ob-tožbe, in je pripomnil, da Če je potrebno paziti, da s; prepreči korupcija, je tudi potrebno odpraviti razvado, da Se na splošno obtožujejo detižni, ki imajo katero koli javno, službo. Glede .specifičnih obtožb pa je De Gasperi dejal, da je potrebno razpravljati o njih ločeno v okviru posameznih uprav, al; pa pri razpravljanju o tozadevnih interpelacijah ali posameznih proračunov. Če odgovori ne bi bili zadostni, se bj lahko šele mislilo na parlamentarno preiskavo. Odgovoril mu je senator Grisolia, ki je izrazil mnenje, da De Gasperi ni razpršil dvomov. Demokristjan Cingolani pa je pozval Violo, naj «pokaže kot borec na bojišču isiti civilni pogum, s tem da prekliče zgrešene obtožbe«. Uradno poročilo VUJE o prometu med obema conamaSTOja lilad 1800 oseb dnevno pnluje ime A v Islrsho okrožje I« nazaj Neresnična in tendenciozne vesti italijanskega in tržaškega tiska imajo zgolj namen podpreti neupravičene teritorialne zahteve Italije v jugosl. coni STOja Han hloombke kultufie Trst - Stadion „Prvi maj" - 11. junij Vojna uprava JA v Koptu je izdala sledeče uradno poročilo o prometu med obema conama Tržaškega ozemlja: ((Italijanski fn nekateri tržaški listi so širili v zadnjem času neresnične in tendenciozne vesti, kakor da je Vojna uprava jugoslovanske armade za jugoslovansko cono ustavila promet med cono A in jugoslovansko cono STO ter da izvaja blokado jugoslovanske cone STO. S tem v zvezi sporoča Vojna uprava Jugoslovanske armade sledeče: Promet med cono A in jugoslovansko cono STO ni bil nikdar ustavljen in se razvija normalno. Samo v obdobju od 1. do 26. maja 1950 je prešlo iz cone A v jugoslovansko cono 24.674 potni- Sovjetska vlada krši konvencijo o režimu svobodne plovbe po Donavi Vojaški manevri sovjetske podonavske vojne flotilje na Donavi ovirajo plovbo trgovskim ladjam -Protest zunanjega ministrstva FLRJ pri sovjetskem poslaništvu v Beogradu in pismo donavski komisiji BEOGRAD, 6. (Tanjug). Na podlagi dobljenih informacij je sovjetska podonavska vojna flotilja začela 16. maja manevre na gornji Donavi in to na tak način, da onemogoča prost prehod trgovskim ladjam. Ti manevri se izvajajo vsak torek, sredo, četrtek ih petek od 7. do 20. ure. a pogo-tudi preko te ure, pri čemer je za ves ta čas prepo-vedaha plovba na tem sektorju. Zaradi tega'trpita jugoslovanska plovba in donavska plovba sploh znatno materialno škodo, ker so lad.ie prisojene Ves ta čas č‘nkati. Pri tem se še dogaja tudi to, da Zaradi nepravilne in neredne signalizacije dospejo ladje nri prehodu v ognjeno linijo sovjetskih vojnih ladij, kakor je bil primer 17. maja z jugoslovansko ladjo «KriV6š:je». Jugoslovansko rečno ladjevje je bilo obveščeno o teh manevrih šele 26. maja. V uradni objavi, ki so jo izdali krajevni avstrijski organi po naredbi sovjetskih vojnih oblasti, se ebjavTj«, da bedo ti manevri trajali «do nadaljnjega«, torej brez vsakršne časovne omejitve. Ce se upošteva, da trajajo ti manevri, Vj onemogočajo neoviran prehod lad- Petričevič in Dapčevič obsojena na 20 let BEOGRAD, 6. — Vojaško sodišče V Beogradu je danes popoldne izreklo sodbo pioli Branku Petričeviču in Vladu Dapčeviču. Obadva sta bila oh sojena na 20 let odvzema svobode z 10 leti prisilne* >» de In Petričevič je izjavil č® ic s sodbo zadovoljen in A. n- bo vložil priziva. Tudi Dapčevič ;e pokazal zadovoljstvo nad tem. ker sodba ni prestroga. / jam, nepretrgoma 4 dni v tednu, je jasno, da sovjetske vojne oblasti s takimi ukrepi ovirajo prosto plovbo po DonaVi. Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve je izročilo protestno noto sovjetskemu prsla-ništvu v Beogradu zahtevajoč, da se te ovire odstranijo, ker sovjetske vojaške oblasti s takim svojim postopanjem kršijo določbe konvencije o režimu plovbe po Donavi c,d leta 1948, ki jamči svobodno plovbo po vsem plovnem toku Donave od Ulma do Črnega morja. Delegacija FLRJ je poslala pismo donavski komisiji in zahtevala, naj komisija podvza-ms potrebne ukrepe, da sovjet- ska vlada preneha s temi motnjami. Od komisije je hkrati zahtevala, naj jugoslovansko delegacijo obvesti o podvzetih ukrepih. lO točk liteve spomenice LAKE SUCCESS, 6. — Glavni tajnik Trygve Lie je objavil besedilo spomenice, ki jo je izročil ministrom za zunanje zadeve ZDa, Francije, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Spomenica obsega 10 točk. Ta dokument, ki je naslovljen 59 delegacijam držav, ki so članice OZN, bo objavljen istočasno tudi v tisku. Lie je svoj načrt za dvajsetletni mir, ki ga je predložil v preučitev voditeljem štirih velesil, izro-cil tudi vsem članicam OZN. HAAG, 6. — Jugoslovanski . poslanik Zaučer, ki zapušča svoje službeno mesto, je bil w.a..v^ kraljic; Ju- lijani. 4» PARIZ, 6. — Obveščeni krogi javljajo, da se bodo pogajanja med Francijo, Zahodno Nemčijo, Italijo, Belgijo, Luksemburgom in Holandsko glede Schumanovega načrta začela med 20. in 25. junijem. kov in iz jugoslovanske cone v cono A 22.662 potnikov. Skupno število potnikov je torej v navedenem obdobju, 47.336, kar pomeni povprečno nad 1.800 oseb dnevno v obe smeri. Organi Vojne uprave Jugoslovanske armade izvajajo, kakor so delali to tudi nrej, normalne nadzorstvene ukrepe, ki so v navadi povsod v podobnih primerih prometa med dvema conama. Ti ukrepi imajo namen, da se prepreči vstop v jugoslovansko cono osebam s ponarejenimi izkaznicami, o čemer ima Vojna uprava Jugoslovanske armade več dokazov; dalje da se prepreči nezakonito prenašanje orožja in streliva, kakor se je to dogodilo s parnikom «Vet tor Pisani«, da se prepreči nedopustna trgovina in tihotapstvo med obema conama itd. Ti upravičeni in razumljivi ukrepi Jugoslovanske vojne uprave, ki so bili podvze-ti samo zaradi zaščite varnosti cone in koristi njenega prebivalstva, skušajo nekateri krogi v Italiji in Trstu z določenim namenom zlorabljati, tako da prikazujejo v napačni luči postopanje Vojne uprave Jugoslovanske armade, namene Jugoslavije in da s tem podprejo neopravičene teritorialne zahteve Italije na jugoslovansko cono STO. V Kopru dne 6. junija 1950. Vojna uprava Jugoslovanske armaden Francoski vojaški ataše izgnan iz Budimpešte BUDIMPEŠTA, 6. — Madžarska vlada je izgnala majorja Georgesa de Lanmiriena, francoskega vojaškega atačeja v Budimpešti. Major, kateremu je madžarska vlada dala 24 ur času za odhod, je danes popoldne že zapustil Budimpešto. Propagandistični značaj sovjetske resolucije o delovni sili Izjave jugoslovanskega delegala dr. Vil(ana na seji Evropske gospodarske komisije OZN BEOGRAD, 6. — Ministrstvo za pošte in teltlgraf je ob tednu otroka izdalo 3-dinarsko znamko. Znamka je rdeče oranžne barve in bo v prodaji do 10. junija. ŽENEVA, 6. — Evropska gospodarska komisija je danes zaključila debato o vprašanju brezposelnosti in polhe Zaposlitve. Z 10 glasovi proti 7 je komisija zavrnila sovjetsko resolucijo, ki -je predlagala, naj tajništvo pripravi poročilo, namenjeno odboru za delovno silo, o ukrepih, ki naj pripomorejo k zmanjšanju brezposelnosti. Nato je komisija sprejela z 11 glasovi proti 6 resolucijo francoske delegacije, ki poudarja, da mora delovanje Evropske gospodarske komisije stremeti k dosegi polne zaposlitve, in priznava, da je Mednarodni urad za delo pristojen. da se bavi z vprašanji pomoči brezposelnim. Resolucija pripominja, da ie treba najti pripomočke proti brezposelnosti v gospodarski ekspanziji in priporoča delovnim skupinam Evropske gospodarske komisije, naj se orientirajo k razvoju proizvodnje in trgovine- Na včerajšnji seji ie namreč sovjetska delegacija predložila skupaj tri predloge za resolucijo o vprašanju brezposelnosti in o vprašanju diskriminacije v mednarodni trgovini. V tej resoluciji se omenjajo ZDA kot država, ki izvaja to diskriminacijo. Nič pa ni omenjena gospodarska blokada, ki jo Izvajajo SZ jn njeni sateliti nasproti FLRJ, in predlog za resolucijo p pomoči malemu in srednjemu kmetu. Mej razpravo Je spregovoril tudi predstavnik Jugoslavije dr. Vilfan in rekel: ((Jugoslovanska delegaciia je mnenja, da je vprašanje brezposelnih pomembna stvar, kateri mora komite za delovno silo posvetiti vso pozornost in izdelati poročilo o ukrepih za rešitev tega vprašanja. Drug« stvar pa je tor kaj misli jugoslovanska delegacija o tem. da je takšen predlog, za resolucijo podal sovjetski delegat, ki je isti dan podal tudi predlog za odpravo diskriminacije v mednarodni trgovini. Pri tem ga nič ne moti to, da njegova vlada omejuje trgovino s posameznimi predmeti in je celo pretrgala z mojo državo vse trgovinske stike ter izvaja nasproti FLRJ popolno gospodarsko blokado. Razumljivo je tedaj, da je jugoslovanska delegacija zelo rezervirana glede na nagibe, ki so predstavnika SZ pripeljali do tega, da je podal resolucijo o vprašanju delovne sile. Prepričani smo, da je bil sovjetski predlog podan v propagandističnem namenu, da se tako še bolj raZpali hlad-na vojna. Predlog torej hi bil podan iz neposrednih in iskrenih hagibov za pravilno rešitev vprašanja in zato to ne olajšuje, ‘ampak otežuje izpolnitev naše naloge. Vendar je jugoslovanska delegacija mnenja, da ni izhod v tem, da bi odgovarjali na te propagandistične ukrepe z. nasprotnimi propagandističnimi ukrepi, am-pak v tem, da se začnejo stvarno obravnavati posamezna vprašanja in da se poskusi najti sporazumna rešitev.Vprašan je brezposelnosti obstoji in bi se zato bilo treba lotiti razčlembe tega vpraianja. Jugoslovanska delegacija misli, da je' mogoče In potrebno najti takšno formulacijo, ki bt> Olajšala objektivno stvarno razčlembo*. Ko je ugotovil, da se s temi vprašanji ukvarjajo tudi Ekonomsko socialni svet OZN ter druge mednarodne organizacije in posebne agencije, je dr. Vilfan opozoril na to, da bi se 'tudi Ekonomska komisija za Evropo kot regionalno telo lahko ukvarjala z vprašanji iz področja, ki spada v njeno pristojnost. Ni pa potrebno, da bi se moralo to zgoditi v dveh mesecih, kakor se to predlaga. Dr. Vilfan ie končal z besedami «To je splošno stališče jugoslovanske delegacije o predlogu za resolucijo, ki ga je pedala sovjetska delegacija-Jugoslovanska delegacija nima v tem trenutku drugih pripomb ln se strinja s tem, da se prouči vprašanje brezposelnosti in položaja brezposelnih«. V razpravi so sodelovali številni delegati, vendar pa se dopoldne ni končala. Delegati tistih držav, ki so na strani Sovjetske zveze, In nekateri drugi predstavniki so med drugim omenili tudi veliko število brezposelnih na Zapadu in so navajali svoje številke. Francoski predstavnik pa je sprožil vprašanje stanja v SZ ir. v državah pod njeno kontrolo in poudaril, da je on sam prvi podal kritični pregled stanja v lastni državi. Zato pričakuje, da bodo tudi drugi to storili. SOBOTA, 10. junija ob 20.30 Drama Mire Fucove: OGENJ Izvaja Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje. Režiser. Milan Košič. M NEDELJA ob 16. uri NEDELJA, 11. junija VOIOGRAFSKA RAZSTAVA NAŠI KRAJI IN LJUDJE Otvoritev ob 10.30 v dvorani stadiona „Prvi uiaj“ Pri otvoritvi sodeluje pionirski pevski zbor iz Dijaškega doma v Trstu ir/.aško-lokoličanske, gorisko- v okoličanske, beneškosloven- REVIJA NARODNIH NOS £ ske, prekmurske in belokranjske. domačih pevskih zborov in zborov iz Koroške, Goriške in Istre ter združeni pevski zbori NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN Tržaško-okoličanski plesi, gorenjski plesi, venec srbskih kol, brsko opašilo, panonski svatbeni ples, venec hrvat-skih kol, prekmurski delavni plesi, štehvanje in visoki rej, rajanje pod mlaji. Zaključna točka:POLKA IN MIMOHOD VSEH SKUPIN Položaj v Belgiji še vedno zamotan BRUSELJ. 6. — Belgijska vlada je podala ostavko. Princ regent je popoldne že sprejel predsednika vlgile Gastona Eyskensa. Politični krogi mislijo, da bo regent po pci vetova-njlh, ki jih bo imel s predsedniki strank in obeh zbornic, poveril mandat za sestavo nove vlade Jeanu Duvieusartu, ministru za zunanje zadeve dosedanje vlade in seveda članu krščanskosocialne stranke. Krščanski soclalci. so Že nekam nestrpni in si želijo čimprej rešiti vladno krizo. Stranka, ki je za brezpogojni kraljev povratek na oblast, ima v senatu absolutno večino, in Sicer 89 mandatov od skupnih 175, v parlamentu pa prav tako 108 od skupnih 212. Na vsak način pa je politični položaj v Belgiji ostal še naprej tudi po teh volitvah zamotan. Edini rezultat, ki ni povzročil nobenih nasprotovanj, je splošno mnenje, da je komunistična partija doživela poraz, izgubila je polovico glasov in mandatov. Ta poraz belgijske KP pripisujejo preveč odkriti ((sovjetski in ko-minformistični politiki« belgijske KP, ki si je kot drugod v zahodnih državah tudi v Belgiji odtujila simpatizerje. Tudi krščanskosocialni strah-ki, ki je sicer dobila večino v parlamentu, ne prerokujejo bog ve kakšnih uspehov. Gotovo je, da v državi nima večine. Morda bodo socialisti v bodoče skušali doseči razpis novih volitev, da bi tako utrdili svoje uspehe, ki so jih dosegli na nedeljskih volitvah. V tem precej zmedenem položaju se bodo torej začela politična pogajanja. Mnenje angleškega lista «Daily Telegraph« je, da bi bila edina mogoča rešitev v tem položaju ta, če bi kralj začasno izročil oblast svojemu sinu. Tudi če bi kralj sprejel vabilo izključno le krščanskih socialistov, bi se po svojem povratku znašel v težkem položaju, kajti vsak njegov obisk v industrijskih in rudarskih predelih Belgije v Liegiju, Monsu in Charleroiju bi brez-dvomno izzval nemire. »Daily Express» pa naravnost piše, da Leopold še vedno odklanja abdikacijo in noče razumeti, da ga polovica Belgijcev ne ma-ra in ga tudi ne bo marala nikdar več. Politični krogi v Bruslju menijo, da bi bila že jutri lahko sestavljena homogena krščanskosocialna vlada. Popoldne je regent sprejel predsednika senata in parlamenta, jutri pa mislijo, da bo Sprejel predsednika nekaterih političnih strank- Takoj nato naj bi princ Karel poveril mandat za sestavo nove vlade Duviesartu ali pa Eyskensu. V nekaterih krogih že domnevajo, da bo Leopold prišel v Belgijo v prvi polovici meseca julija. Odgovor rimskim »Dalmatincem" in »Julij cem" v uredništvu fašistične »Difesa Adriatica" hi, si1 mt)ra izključiti mi • d® bi morali isti ml- jih jp Viola obtožit, lltrj a?«i S* ™ jp vrni tn,vtzuj., ayko, in da se vlada Iti. e u,,J Rovor|ti na vse ob-ltf.r Je jJn^hegn značaja, na a« Vsel pris^jen priznati, da Vbblb»\t,e!nu ostane sploš. ta j-htaini' a' ležl nil V8e1 farsi!?11 Posl c,<‘m°kraciji. Nato S*«. sailanci vpili: ^ na vas,,. asPeri je |10tel lorpj na Neki nav čltatelj, ki »c je podpisal Mn vero aiuliavo trlestinn (e non Giuliano rpmanoJ« nam je poslal v italijanščini prepis pričujočega dopisa, ki Sla je poslal uredništvu fašističnega cdso- pisa J Rimh A' driatica», ki pravi, da je ((tednik Julijcev jn Dalmatincem)- Ta tednik sicer v vsaki svoji številki vsaj desetkrat ornemu nuj niP delavcev na anglo-ameriškem področju STO-ia. Ukaz je pred krotkim podpisal glavni rav"a'eF za civilne zadeve pri ZVU Ukaz sprem;nja člen ukaza št. 85 z dne 25. aprila 1949 in daje delodajalcem možnost, dazadnev. na ali priložnostna dela najamejo d“lav’e brez posredova-nja urada za delo, če so ti d >-lavci vpisani v seznamu b? z-posehrih in je delo nuino. Delodajalci, ki od časa do č~sa najemajo dninarje, moraio zaprositi sntnšnn pooblastilo od urada za delo, kat-r?mu je Dre-puščena ores?ja v t'i z devi, Ce urad za d°!o jzda m pooblastil?,__bo moral deVda^alec predložiti vsakih 15 dni seznam delavcev, ki so zanos1??; rv-r njem. S z am mora vsrbojv.-t: vse c?eb~e nr-d-tke del-vcev, kak?r tu^i dobo zanositve. Ukaz stoni v v ljavo na da? objave v Uradnem listu, verjetno 11. junija 1950. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling- 6950-7000. papirnati šterlins 1550-1570, dolar 627-631 dolar (telegrafski) 636-638 J00 francoskih fran- kov 174-^78. «ADRfA - EXPRESS» IZLETI 25. JUNIJA IZLET i< Pahtofno \ pisovanje do 10. junija. 29. JUNIJA IZLET i' £/ifI*/{rni(* Vpisovanje do 12. junija. 29. JUNIJA IZ! ET v Skocijansko jamo Vpisovanje do 24. junija. SLU l/H IVI S K 0 li /IIIIIU l\i II lil.EIIALIŠCE Tržaško uzutnlje za V četrtek 8. junija ob 16- uri gostovanje v kinodvorani v NABREŽINI z Molierovo komedijo: „TARTUFFE“ il RADIO H* JU60SL. C0HE TBSM (Oddaja na srednjih 212.4 in ali 1412 V> SREDA 7. 6. 195« 6.30: Jutranja glasba; ročiia v ital. in objava SP?L v 7.00: Napoved časa - porot«* slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski konter’ 12.30: Zabavna glasba; 12.45. ,a; ročiia v ital. in objava sP?jla v 13.00: Napoved časa -slov.; 13.15: Igra violinist Ai Dermelj; 13.45: Gospodarski v -gled (Slov.); 14.00: Igra vf^ kvintet: 14.30: Pregled tissa , ital.; 14.45: Pregled tiska v ^ 17.30: Politične aktuaW°S (ital).; 17.45: Lahka itaUJ^ glasba; 18.00: Z našim lju“sh lni (ital.); 18.15: Borodin: .G0,^ kvartet v D duru, nato 1*5« glasba; 18.45: Poročila v hrv«*. ni; 19.00: Glasbena mejn*. 19.15: Poročila v ital.; t®-? ,-,Ke ročiia v slov.; 19.45: Partizilan-pesmi; 20.00: Iz slovenske roj!‘A tične zakladnice; 20.30: Rafbte. obzornik (ital.); 20.45: Rossin'ic ve uverture; 21.00: Literarna . daja: Dve črtici padlega P*. ^ zanskega pisatelja Boga Fla»“ Klusovega Jože; Cenda I\iuauvcgd (JU(CC) L-Cliua t uer: Pod svobodnim soncem, vaja orkester Radia Ljubljane ' v. Alija Dermelja (slov.); Igra zabavni orkester Ljubljana; 22.00: 2ivljenje J«v slovanskih narodov (ital.)', *'qq! Koncert simfonične glasbe; Zadnja poročila v ital.; .j; Zadnja poročjla v slov.; Je-Objava dnevnega sporeda za ■ slednji dan; 23.15: Plesna g135 LJUBLJANA, MARIBORiJ rel. postaja NOVA GORIC* (Oddaja na valih 327,1; 1®* ' 212,4; 202,1 m.) SREDA 7. 6. 1950 6.15: Napoved časa, Por?ava vremenska napoved in dnevnega sporeda; 6.30: v e zvoki; 7.00: Napoved časa, F". . čila in radijski koledar; '•*et-8.00: SlovensKa narodna in'1" na glasba. .. 12.00: Opoldanski ko(Jif[}; 12.30: Na-poved časa in po4-12.40: Klavir v ritmu; 13.0°-,jo: daja za ljudske odbore; Igra orkester mariborske >* ske postaje; 14.00: Zabaval Ir j «Veseli ’ kvintet*; 14.30: KUll%( pregled; 14.40: Virtuozne skl* jt za klavir; 15.00: Napovedi čaS:*,» poročila; 15.10 - 15.30: Duete ^ venskih skladateljev pojeta jp pranistka Štefka _OdarjevafaKj, mezzosopranistka Sonja ler, pri klavirju Pavel Sivic. plir 18.00: Glasbena oddaja za -,j; nirje; 18.20: Ljuaska univ« 18.40: F.Mendelssohn: Scherzo , «Sna kresne noči*, J. Brz« Z) Rapsodija za alt; 19.00: NaP®# časa in poročila; 19.15: V spored izvaja Tamburaški OLj; ster KUD-a »Fran Levstik* - »jo: 19.50: Jezikovni pogovori; * ;0v Skladbe italijanskih klavicem izvaja pianistka Zorka Br,< oO: va; 20.20: Literarna oddaja; * jj; Iz slovanske simfonične 81 aa-21.30: Igra Zabavni orkester y dfa Ljubljana; 22.00: Prenos L; ročil Zvezne postaje Beo* 22.15: Zazibalke: 22.30: Iz <*£„ tona Lajovica; 23.30: Poročil3- KINO R— setti. 16.00: #Zaročenka B. Grable. jair Excelsicr. io.30: ((Pahljača*. J ne Crain, Madaleine Carom.^ Fenice. 16.30: ((Kleopatra*, deite Colbert. Filodrammauco. 16.00: «Gn tuin v Chicagu*, Alan La|)' ♦ »i rtC*' Aiabarda. 16.00: «Ltsičjl Tyrone Povver. M(0V' Garibaldi. 15.30: Rdeča 1 nica*. ..lit*' Ideale. 16.00: ((Začarano na5 Stanlio in Olio. , loipero. 16.00: «Vsaka ml3U s, želi moža*. Gary GraiJ-jjH1 Italia. 16.00: Operacije nar kirurgov v turno. „ase*' Viale. 16.00: »Življenje Je , R. Joung. jjJP Viltorio Veneto. 16.00: llV oegun*, Alan Ladd, Helen ker. « Adua. 15.00: «Kri v sanjah*'cej, Arraonia. 15.30: «Rdeče sc John Wa,yne. . Ajzurro. 16.00: »Večna h3 ja», P. Huni. k' ilelvedere. »Beneški ljubim« Cunisnings. I Sv. Vid. )8.30: »Znak križ311;. ' j Lumiere. 16.30: ((Nepoznan San Marinu*. ctJr I »Ob morju*. 16.00: »Kon* Zaslan*. \9"' t Marconi: 15.30: »Satanov > S* Msssimo. 16.00: »Pustolovci ■* Mari-ie”- -,,»me* I Novo Cine. 16.00: «Pla,iit'r. | džungli«, John VVeissniU'j„ja*’ Odeon. 16.00: «Bela grašča Eleonor Parker. „ilnJ3 Radio. 16.00: »Mama, sP°" „ se tc». ,stavil , Savona. 15.30: «Cas se je u ŽOg311' ] Venezja. «) i mož in ena »Biser*, P. Armenlariz. I Viltoria. «Alahovo znance ^43. I Ljudski vrt na nrosUh1-»Božič v taborišču ll*»-j(,a 0 Kino na gradu. 21.00: «ue I leanska», Ingrid Bergm MEHANIČNA DELAVNICA 66 99 T R S T ULICA DFLIA TESA izdeluje stresne žlebove, odtočne cevi ter instalira vodo in P^lf1 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11, nadst. - 1 elefon 1L32 Po sledovih propadlih terorističnih režimov V Čedadu so aretirali pet zavednih Slovencev Tovariše so po temeljitem zasliševanju izpustili na svobodo - Načini, ki se ponavljajo 0 teh stvareh bomo vedno poročali V zvezi s čedadskimi dogodki srno izvedeli še marsikatero zanimivo stvar, ki jo hočemo v *aclaljnjem opisati, da bo vsem Slovencem ter vsemu naprednemu svetu čimbolj jasno kakš-nih -sredstev se poslužuje kle-zoiSSistična in jezuitska De ^asperijeva Italija, da bi za-jda svobodoljubno in pravico-ijubno misel beneških Slovencev. V včerajšnji številki našega lista smo poročali, c}a so poli-cijske sile aretirale tri naše tovariše. Danes pa smo izvedeli’ da ne gre samo za tri, ampak za pet oseb, in sicer so oddelki «Celere» aretirali, tajnika DFS za Benečijo tov. Mazija Konta iz Ažle, Rino Bir- iz Podbonesca, Nina Birtiča fz Podbonesca, Dreščaka Jožefa 'z Grmeka in Zanina Aleksandra iz Skrutovega. . Cim so omenjene tovariše Pripeljali na orožniško postajo, 80 jih najprej preiskali in jim Pobrali osebne dokumente. Na-,0 so jih zaprli v varnostno celico. Med policaji pa je bil 'udi neki Hrvat, ki je pobegnil Pred ljudsko sodbo, ter grozil •ovarišici Rini Birtičevi. da jo b» ubil. Nato se je pričelo zasliševali6, ki sta ga vodila komisar kvesture in pa kapitan orcš &ikov iz Čedada. Najprej so ji-prevedli gesla s transparen-ov> ki so jih beneški Slovenci P°kazali ministrskemu pred-6edniku. Med razgovorom je ?®.kdo od policije dejal, da za-evajo Benečani (pri tem je Pozabil povedati, da so ti ljud-Slovenci) mir. Nadaljeval •e' da bo mogoče doseči samo 0 teh stvareh (o zasliševa-op. ur.) ne bodo poročali rimorskemu dnevniku in Soči. °b Zakljflčku zasliševanja so Pretirane tovariše vprašali, če “Tfjo kaj prjpomniti. Odgovo-*' so jim, da ravnajo oblasti fhotiustavnc« in da je treba are-* raft trlkoloriste, ki so pričeli napadati in pretepati. Ob zaključku je kapitan o-rožmkov dal še eno izjavo. Rekel je, potem ko je skušal do- kazati, da to zavedni beneški Slovenci nepravilno ravnali, da Italijanska KP ni v zvezi s prihodom De Gasperija v Čedad ničesar organizirala. Z drugimi besedami je hotel reči, zakaj tudi mi, beneški Slovenci. ne sled'mc njenemu zgledu. O italijanski kominformistič-ni partiji, zlasti pa o njenem vodstvu smo že večkrat pisali ter pokazali na oportunizem in revizionistične or,klone, ki se ivjevljaj-; v n.enih vrstah po zaslugi protirevolucionarne prakse voditeljev boljševiške partije. Zaradi tega nam je popolnoma jasno zakaj videmska federacija italijanske komis-fo-rr.'stične podružnice ni or ganizirala ob prihodu italijanskega ministrskega predsednika v Čedad nobenih demonstracij. Zato upravičeno sklepamo, zlasti še ker je imel prihod De Gasperija v te kraje mednaroden političen pomen, katerega namen je dokazati italijanstvo Nadiške doline, da se vodstvo, videmske kominfor-mistične federacije popolnoma strinja z namenom, ki ga skuša italijanska vlada doseči s prisotnostjo samega De Gasperija v Čedadu. Italijanski kominformisti so torej na isti liniji kakor kle-rofašistični pridigarji, skupno z njimi trobijo v isti rog, da v beneških hribih in dolinah ne prebivajo Slovenci, ampak da so ti kraji od. nekdaj italijanski ter bodo kot taki ostali nedeljiv sestavni del Italije. Po temeljitem izpraševanju so po več urah zapora omenjene tovariše izpustili. Ob teh dogodkih se nam je misel nehote povrnila v dobo fašizma ter njegovih »manifestacij« v zvezi s prihodom višjih državnih predstavnikov. Tudi takrat so oblasti mobilizirale vse razpoložljive policijske sile ter navadno že nekaj "dni pred manifestacijo aretiral# vfe .sunjljive. o?,et)e. Enako delajo tudi danes. Zaradi tega se ne moremo otresti prepričanja, da med prakso, ki jo je izvajal režim polpretekle do. IZPRED SODIŠČA Oproščena tihotapca -Zatožno klep sta zasedla 55-*-lru Tolloi Izidor in 46-letni *~icotti Marij iz Cervignana. Pba sta bila obtožena, da sta ^hruarj-a letos pripeljala v Go-*!°o llo litrov o'ja brez carin ?kesa ju ga potrdila. Financarji so ustavili v bližini našega me-Oba sta se izgovorila, da za olje že plačala carino in sta potrdilo pozabila doma. °ba financarji so ju k jub tele!1 prijavili sodnim oblastem, rti* rai 30 iu na soriškem -o-Js"u . oba oprostili, in sicer j Hoia ker ni zakrivil dejania “? Piccottija pa ker ni zakri-kaznivega dejanja. ni vedel, kaj dela Cne 25. januarja letos je že-, a I- P. iz Jamelj 1 gla zgodaj hi .Počitku. Vhodna vrata svoje ker .. le pustila odprta Jf-n mož še ni vrnil dnino v. .‘°g polnoči so jo prebudili i rihuljenj koraki na dvorišču — na Dislila je, da se mož vrača, sto je slišala, da je nekdo pre-. flno odprl vrata v vežo in ^5 nupotil naravnost v shram-■ Poklicala je moža po ime- lU o ‘n ker se C urno vstala odi čno zagra-za stolico in šla v shram-kjer je bilo shranjeno vse komaj zakl.nzga praši-j ' Hu je zasačila vaščana, ki 40 . a| v rokah prašičevo steg-ž .'n je očividno nam raval jjijim popihati. Ko je zagledal ur ni nihče oglasil >odinjo na vratih, je gnjat , stil na tla in jo z milim ala- j zov. som vprašal, zakaj -je vstala. Gospodinja ga je poslala iz hiš in ga obdolžila tatvine. Mož je na njene grožnje, da ga bo prijavila orožnikom, izjavil, da mu nima zameriti, ker da je pijan. Včeraj so ga zaradi nam ra-vane tatvine na goriškem kazenskem sodišču obsodili na 4 mesece zapora in plačilo 300) lir globe ter poravnavo sodnih stroškov, toda pogojno, Vino mu je zmešalo glavo Marca letos se je 37-letni Maraš Leopold iz Steverjana vrnil domov pozno ponoči pijrn. Zc-na ga je, kakor po navadi, malo okregala, morda malo ostreje, ker je M:: raj /adnje čase bolj pogo-to zahajal v gostilno. Ze pri prvih ženinih be-e | sedah se je Maraš -silno razburil in ji zagrozil, da jo bo do krvi pretepel. In ker je malo manjkalo, da ni izvedel svoje grožnje, je ž na pre trašena stekla pa pomoč k vaškim orožnikom- Ti so jo spremili domov in Maraša v deli, ki je svojo jezo zlival na svoiega sina in taščo. Orožniki so ga aretirali in ga prijavili sodnim oblaslem. -Pred sodniki se je včeraj Maraš. k. je bil zaradi pretep nja žene Že obsojen, zagovarjal, da se m nikdar dotaknil žene, ki ga pa stalno n dlfgdje, če se vrne domov pijan. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja doka- be in med prakso sedanjih o-blastnikov vsaj v tem pogledu ni bistvenejše razlike. Tako prvi, kakor drugi so »sumljive osebe« aretirali. Ce že obstaja razlika, je ta razlika samo v tem, da je propadli režim iz varnostnih razlogov «sumljive osebe« aretiral nekaj dni pred »manifestacijo«, medtem ko se sedanji oblastniki zadovoljijo s tem, da zavedne beneške Slovence, ki izražajo samo svoje narodno prepričanje, torej prepričanje v zmago pravice in resnice, aretirajo za časa manifestacije, in to šele potem, ko so jih šovinistične škvadri-stične tolpe preteple. To je italijanska demokracija in De Gasperijev klerofaši-stični pekel, v katerem po pisanju šovinističnega tiska. vlada brezmejna osebna svoboda človeka. | Kmalu bo zasvetila luč v Šmarjah pri Pomjanu Na lanski gospodarski razstavi smo videli načrt za elektrifikacijo številnih vasi v našem okrožju. Razumljivo, da so se obiskovalci iz vasi, kjer še ni bilo električne luči, zelo ustavljali pri tem načrtu. Polno je bilo vprašanj: «Ali j-e tudi naša vas zaznamovana, da bo dobila luč?« To zanimanje je bilo povsem upravičeno. Nobene stvari si Istran ne želi bolj kot luči, vode in drv. To so tri tako potrebne stvari, da brez njih' ni mogoče naprej. Da pri nas ne ostaja samo pri načrtih je dokaz delo, ki ga vršijo ljudje te dni pri napeljavi elektrike v Šmarje in Pomjan. Lhpo je videti kako postavljajo drogove čez Planjave -do Sergašev in Gažona. Pri tem delu je zaposlenih 11 .delavcev - domačinov. Ce bi -ne bilo težav za dobavo potrebnega materiala, bi bilo io delo napravljeno že lani v oktobru. Nekaj od tega dobijo iz Jugoslavije, nekaj iz Kopra ostalo pa napravijo samj 'pri kovaču. Vse to vzame precej časa, toda do 20. junija hočejo na vsak način elektrificirati Šmarje in Pomjan. Računajo tudi, da bodo kmalu za tem dali luč tudi v Sergaše in Gažon. Prav tako pripravljajo tudi za Koštabono in Puče. Pri elektrifikaciji pomaga ljudstvo s prostovoljnim delom pri kopanju jam in postavljanju drogov. Vodja tega dela je tov. Me-mon Dušan, ki je zelo priljubljen med ljudstvom. Poznajo ga kot dobrega in poštenega delavca. V Pomjanu še. pozno zvečer napeljuje po hišah potrebne žice za luč. Od 11 delavcev je devet Po-mjančanov, kateri so se sproti priučili dela. S prihodom luči pride v vas tudi napredek. Življenje dobi vse lepši smisel. Svet, ki ga ljudje prej niso poznali, se prične odpirati. Oglasi se radio-aparat, čitalnice prosvetnih društev oživijo, dogodki v svetu odpirajo politično obzorje, tako da ljudstvo razume še bolj svojo današnjo borbo. Naravno, da je ljudstvo teh vasi zadovoljno, ker bo dobilo luč. Pod fašistično Italijo so leta in leta poslušali samo obljube. danes pa jim ljudska oblast postopoma pripravlja to kar so si najbolj želeli. Ko bo zasvetila luč v teh vaseh, bodo zadovoljni vsi, posebno pa delavci in električarji, ker so pomagali tem ljudem, da bodo imeli več udobnosti in olajšav. TO SO TRANSPARENTI Z NAPISI, Ki SO JIH BENEŠKI SLOVENCI VIHTELI NAD GLAVO DE GASPERIJA V ČEDADU ,KO JIH NI HOTEL NITI SPREJETI, DA BI MU USTNO POVEDALI KAJ ZAHTEVAJO. Šovinizem tudi v cerkvi «To ponedeljski» jezuitski list je na goriški strani objavil tik pod glavo člančič, v katerem «P rebivalci okraja Sv. Rok« protestirajo proti uporabljanju slovenskega jezika ob poroki slovenskega para. Zvedeli smo, da je slovensko. petje dovolil tamkajšnji Župnik, prav tako pa je neizpodbitno tudi dejstvo, da je v okraju Sv. Roka večina Slovencev zlasti še, ko so bile priključene nekatere hiše, ki so svoječasno spadale pod občino Sent Peter. Pisanje jezuitskega lista, ki mu je nauk Jezusa Kristusa nad vse, nas upravičeno čudi. Prav dobro poznamo njihovo ideologijo, ki naj bi bil nauk. ki ga je pred tolikimi in tolikimi leti oznanjal rešs-nik. Kolikor nam je iz pisanja znano, ni njihov učitelj nikoli silil ljudi, naj govorijo samo v enem jeziku, ampak je celo rekel: Pojdite in učite vse narode. Seveda pa si je vladajoči razi ed to teorijo že teliko prikrojil, da je popolnoma obledela. Postala, je sredstvo za vladanje nad revnimi, postala je v rokah jezuitskega sloja in kapitalitičnega razreda izraz njihovega nebrzdanega šovinizma. IZ SVOBODNE GORIŠKE Gradnja Nove Gorice napreduje Pripravljalna dela so pričeli v letu 1948. Takrat so mladinske brigade naredile prvi korak — zamah na pusti močvirnati ravnini,, kjer so najprej uredili izsušitev terena in naredili glavno cesto bodočega mesta. Gradbena dela je pričelo SGP «Primorje», dela nadaljuje oblastno GP «Soča»- Na južnem delu mesta stoji 6 štirinadstropnih stavb. Dve sta končani in tudi že naseljeni. Ostale štiri bodo tudi v najkrajšem času dovršene. Zidajo še štiri štirinadstropne hiše ki bodo do zime dozidane. Vsaka stavba ima po 24 družinskih stanovanj, skupno torej 240 družinskih stanovanj. Vsaka hiša ima v gornjih prostorih po 30 samskih sobic. Sta. novanja so lepo izdelana in u-dobna, so dvo- in trisobna s kuhinjo, dvema shrambama, predsobo, straniščem in kopalnico. Vsako stanovanje ima tudi balkon. Podi so parketni. Predviden je v vsakem stanovanju tudi hišni telefon. V gradnji je stavba oblastnega ljudskega odbora. Dela dobro napredujejo. Pritličje je izdelano iz naravnega kamna do prvega nadstropja. Vhod, portal pa je do tretjega nadstropja kamnit. Kamenje obdelujejo res vešči kamnoseki. Stavba ima tlorisno površino 2400 kV. m in bo štirinadstropna. Letos bodo pričeli graditi po- slopje za oblastni komite, ki bo visokopritlično § štirimi nadstropji. Pričela se bodo tudi dela za kino in restavracijo. Trgovine jutri Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da se bodo vse trgovine v naši pokrajini držale jutri na praznik sv. Reš-njega telesa sledečega urnika: pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 7.30 do 12.30, cvetličarne od 8 do 12, mesnice od 6 do 11. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Julri vsi na mladinski pevski koncert Jutri četrtek 8. t. m. ob 16. uri zvečer priredi mladinski pevski zbor učencev in učenk v Standrežu na prostoru, kjer so uprizorili »Veroniko Dese-niškon pevski koncert. Na sporedu bodo eno in večglasne pesmi in tudi solospevi. Zastopani bodo sledeči skladatelji: Emil Adamič, Marij Kogoj, Matija Tomc, Božidar Kunc, Stanko Premrl, Ciril Pregelj in Saša Santel. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cešare Battisti 2 - 1 elefon 70 iso nas m Skrb ljudske ob asti za mater in otroka Teden od 4. do 11. junija je namenjen propagandi vprašanj o zaščiti matere in otroka. Toda ne samo propagandi, ampak izvedbi določenih nalog in reševanju vprašanj, ki so življenjskega pomena za mater in otroka. Vsako drugačno reševanje 'tega za nas’ tako važnega problema ne bi rodilo tistih sadov, ki jih pričakujejo tako ljudska oblast kakor tudi matere in naša mladina od javne, kolektivne akcije. Ponašamo se lahko z naprednim zakonom, ki ureja svet Za zaščito matere in otroka. Ponašamo se lahko z našo napredno zakonodajo, na prvem mestu z ustavo, ki je uzakonila celo vrsto odločb, katere zagotavljajo materi mnoge pravice. Od enakopravnosti žene z možem do najbolj sodobnih pravic delovne žene in matere v nosečnosti, ob porodu in dojenju otroka. Mnoge zakonske določbe zagotavljajo zaščito otroka sirote, otrok padlih borčev v vojni, skrbništvo otrok in v splošnem zagotavljajo vsem materam in otrokom široko zdravstveno in socialno zaščito. Na te zakone smo upravičeno ponosni. Toda vse to bi ostala mrtva beseda, če ne bi mogli pokazati tudi na konkretne uspehe, na dejansko skrb, ki jo posveča ljudska oblast ženi — materi in otroku, za kar je vnesla naša ljudska oblast v proračun milijonske vsote. , Prvim jaslim, ki vršijo uspešno svojo zdravstveno in socialno nalogo v Kopru, bo sledila v kratkem ustanovitev modernih otroških jasli v Izoli in Piranu. Materinskim posvetovalnicam, v katere se zatekajo stotine mater k pediatru specialistu po zdravstvene nasvete, v Kopru, Izoli in Piranu, bo sledila v kratkem otvoritev enakih posvetovalnic v Bujah, Umagu in drugod na deželi. Te dni so pričeli ■z delom za ustanovitev pediatričnega oddelka v Kopru za naše najmlajše bolnike — dojenčke, ki bo moderno opremljen in ki' bo izpolnil občutno vrzel v našem okrožju. Se v tem tednu bodo odprta igrišča za naše malčke v kmečkih delovnih zadrugah na podeželju. ’ s temi ustanovami bodo naše matere kme-tovalke razbremenjene skrbi, kam naj dajo otroka za časa dela na polju in bodo na ta način opravljaie delo mirno, zavedajoč se,,jda.-,je poSlcrbljc*. no za varnost njihovih otrok, Teni obče koristnim 'ustanovam bodo sledil^ še druge v tem tednu in kasneje, kajti mati in otrok morata biti in ostati skrb ter vprašanje, za katero se mora zanimati tisa naša javnost. Ustanove, ki jih bodo ustanovile sedaj’in v prvi prihodnosti ljudska oblast in množične organizacije, so potrebe, ki jih narekujeta življenje jn skrb za najdragocenejše člane nušz skupnosti. P teh ustanovah bo prišlo dc izraza resno delo ljudske oblasti za človeka, za mater in otroka. DR. R. HLAVATY Koper Obvestilo mestnega 10 glede odvažanja smeli Prinodnje dni" bo mestni ljudski odbor v Kopru vpeljal odvažanje smeti in drugih odpadkov naravnost iz posameznih hiš Glede na to poziva mestn; LO lastnike hiš in njihove najemnike, naj si preskrbijo takoj primerne zaboje, v katere bodo stavili smeli in odpadke. V ta namen postavljeni uslužbenci bodo namreč dnevno spraznili zaboje ter smeti in odpadke odvažali na določen prostor iz mesta. Krkavče V počastitev partijske konference V počastitev okrajne partijske konference je delalo včeraj v soboto 30 ljudi y kamnolomu. Pripravljali so kamenje za gradnjo Ljudskega doma, ki ga bodo začeli kmalu graditi. Pustili so vsa nujna dela na polju in tako pokazali svojo hvaležnost tisti Partiji, ki je vodila osvobodilno borbo in jih rešila iz krempljev vseh izkoriščevalcev. To je odgovor ljudstva vasi Krkavče vsem tistim, ki obrekujejo ljudsko oblast v naši coni. Naši ljudje zelo dobro ob-čutijio kam merijo s takim pisanjem. Iz kamenja, ki ga bodo nalomili, bodo Krkavčani zgradili Ljudski dom, ki bo kot novo poslopje pričal, da v tej vasi živijo danes novi in svobodni ljudje, ki bodo še kaj drugega napravili in zgradili, ne samo Ljudski dem. Prvi javni nastop baletne šole ho IB. t. m. v koprskem gledališču Prihodnjo soboto, 10. junija ob 20. uri bomo imeli v gledališču v Kopru prvi javni nastop baletne šole iz Kopra in Portoroža. Spored, ki ga bomo objavili, nam bo potrdil, da so se naše mlade gojenke z veseljem in resnostjo oprijele baleta in da nam bodo pokazale že precejšnjo stopnjo svoje sposobnosti. Kadar omenjamo gojitev baletne umetnosti pri Slovencih, nas obvlada prijetno čustvo, da smo tudi na tem področju dosegli že zavidljivo višino. Priznati j,e trebo, da Slovenci do prve svetovne vojne nismo i-meli baletne tradicije kot na primer ostali slovanski narodi, zlasti Rusi, Poljaki in od Jugoslovanov v Prvi vrsti Srbi. Naj omenim od Rusov, ki so imeli cele generacije močnih individualnih umetnikov, samo Ano Pavlovno, Nižinskega, Fokino, ki so s svojo baletno umetnostjo vzbudili občudovanje vsega sveta. Poleg tega imajo vsi že zgoraj navedeni slovanski narodi I bogato folkloro. Bralci so goto- mati doji otroka v jaslih pri j^jetju, traja prekinitev dela dojenja praviloma pol ure. !i?e doji mati otroka v svojem tavanju aii ,,a kakem drugem in-d zunaj jasli pri podjetju, trajanje prekinitve dela Iicnj ji dojenja otroka direktor Ja, starešina ustanove ozi-**S1U drus Pr'510)"' voditelj po Je 8anju sindikalne organizaci-hetn e oa oddaljenost in pro-hies, zveze od kraja dojenja do te a d*la in sicer tako, da osta-' Pol ure časa za samo Ce- !a amezna prekinitev dela h|| ' dojenja otroka ne sme tra. hnsk ed kakor dve uri, čas de- I v zaščito matere in otroka Ot in iredbt doječi i o varsth i mater r u nosečih žen elovnem razmerju ki(j ^8a dela Gu^or ‘ II, n°ve pa skupaj ne sme na dan. i -'nov. Podjetja, starešina j 1ahk ali dfug pristojni vodi r'e8a ,, 0 1)0 zaslišanju pristoj- 2'kain radnega zdravnika in sln- i »late ?rfcanizacije dovoli doje-' _delov 5°ieiU'r1, da prekine delo zaradi atroka dnin.'..ure in ji tutJi čas za “troka še preden dopolni ?a,jša ac*jenje otroka lahko po jdheb 'ad pol ure, če Je otroku v. k dvJ??Sebna nega (nedono-itn dela ^i)- Pravico preklnit-noV0 do.^d' dojenja otroka bf^ecev n matere praviloma 6 °Jde£a pur(>du. Po mnenju Uradnega zdravnika se ta pravica lahko podaljša, vendar največ do konča 8 meseca po porodu. Za čas, ko doječa mati prekine delo zaradi dojenja otroka, ji gre ustrezna plača po času. Doječi materi, ki ne nosi otroka v jasli pri podjetju, čeprav je otrok zdrav in bi ga glede na oddaljenost in prometne zveze med stanovanjem in jaslimi lahko nosila, gre za čas, ko zaradi dojenja otroka ne dela, za vsako posamezno prekinitev plača PO1 za uro. 5. člen. Ce doječa mati v delovnem (uslužbenskem) razmerju ne more Izkoristiti svoje pravice in prekiniti dela zaradi dojenja otroka (4, člen), ker bi posamezna prekinitev glede na dejan, ske okoliščine morala trajati več kakor dve url, ali zato, ker bi dejansko delala skupno manj kot štiri ure na dan, se ji dovoli delat' skrajšani delovni čas do konca 6, meseca po porodu, oziroma če poda tako mnenje pristojni uradni zdravnik do konca 8. meseca po porodu. Doječim materam, ki bi sicer mogle izkoristiti svojo pravico in prekiniti delo zaradi dojenja otroka (,4. člen), lahko direktor podjetja, starešina ustanove oziroma drug pristojni voditelj po zaslišanju sindikalne organizacije dovoli, da dela zaradi dojenja otroka ne prekinjeno, temveč da delajo skrajšani delovni čas. Pri tem je upoštevati zlasti večjo oddaljenost in dejansko možnost uporabljanja prometnih zvez od stanovanja do otroških jasli oziroma od mesta dela do mesta dojenja otroka, dalje okoliščine, če ni v družini nikogar, ki pj mogel varovati otroka in okoliščina, te ima mati več otrok in je zaradi tega bolj obremenjena z domačim delom. Skrajšan delovni čas traja 4 ure dnevno. Delo v tem času se opravlja enkratno (v eni izmenjavi). Doječi materi, ki dela skrajšan delovni čas, pritiče poleg plače za dejansko opravljeno delo oziroma poleg dela mesečne plače, ki ji odpade na štiri ure dnevnega dela, še delno povračilo za nedoseženi del plače, in sicer: 1. Ce prejema plačo po delovnem učinku — povračilo, ki znaša polovico ustrezne plače po času za ure, ko ni delala. 2. Ce prejema plačo po času, — povračilo, ki znaša .polovico tistega dela plače, ki ji odpada na ure, ko ni delala. Vse druge pravice, ki jih ima na podlagi delovnega (uslužben-skega) razmerja, ali je to razmerje zanje pogoji, obdrži doječa mati tudi ves tisti čas, ko dela s skrajšanim delovnim časom. 6. člen. Materi v delovnem (uslužbenskem) razmerju, ki v družini nima nikogar drugega, da bi ji negoval otroka, lahko direktor podjetja, starešina ustanove, oziroma drug pristojni voditelj po zaslišanju sindikalne organizacije dovoli, da dela-okrajšan delovni čas v smislu prednjega člena* tudi še po preteku šestmesečnega oziroma osemmesečnega roka za dojenje otroka, in sicer ves čas, dokler otrok ne dopolni treh let in dokler ga mati sama neguje Dokler dela mati skrajšan delovni čas, ji pripada plača za dejansko opravljeno delo, oziroma tisti del plače po času, ki ustreza času, kolikor dejansko dela. 7. člen. Ce je po mnenju pristojnega uradnega zdravnika otroku izpod treh let zaradi akutne obolelosti začasno nujna potrebna nega in pomoč, ki mu jo mora dati samo mati, se ji da potreben dopust največ 15 dni s pravico do plače, ki se obračuna po 2. členu te odredbe. (Nadaljevanje sledi) vo že občudovali ritem poljske mazurke, krakov jaka, ali ritem ruskega kazačoka, trepaka ter neštevilna srbska, hrvatska, makedonska in bolgarska kola. Ravno te dni mi je pravil dober poznavalec folklornih plesov, da pozna že on nad 450 različnih narodnih kol, da pa ta še niso vsa. Balet smo pričeli gojiti Slovenci šele po'prvi svetovni vojni, vendar še vedno v skromnih merah. Iz Golovinove šole so prišli prvi naši umetniki v baletu kot Kirbos, Čarman in drugi. Zase stojita oba Mlakarja, ki pa sta prinesla svojo vzgojo iz inozemstva. Vsekakor pa je dvignil Pino Mlakar po osvoboditvi raven ljubljanskega baleta na takšno umetniško višino, da je praV gotovo dosegel umetniško stopnjo ba letov ostalih evropskih in dru-gih kulturnih narodov.' Jugoslavija polaga, kot na vseh ostalih kulturnih in umetnostnih področjih, tudi na balet veliko važnost. Saj slišimo iz listov ravno te dni o velikih uspehih folklornih - baletnih jugoslovanskih skupin, ki gostujejo v inozemstvu. Lahko rečemo, da se goji v Jugoslaviji balet sistematičnor saj i-mamo v vsakem večjem republiškem središču nižjo in srednjo državr.o baletno šolo, medtem, ko se ravno v tem času snuje tudi visoka baletna šola v Beogradu. Iz sporeda bomo spoznali, da je dala ljudska oblast v našem okrožju pobudo in materialne pogoje za ustanovitev baletne šole, in sicer v Kopru in Portorožu. Pri naši mladini opazimo veliko zanimanje za to področje umetnosti in trenutno je vpisanih v baletni šoli 40 učencev, zaenkrat same deklice orl 8 do 15 leta. Od teh je 13 gojenk/na šoli v Kopru in 27 v Portorožu. Sola je pričela komaj 1. decembra 1949, vendar kaže že lepe znake, napredka. Solo vodita Hiti Slavko in Kumar -Hiti Vuka, oba sta prava umetnika in rutinirana baletnika in oba sta bila člana baleta ljubljanske opere. Tov. Hiti Slavko se je izkazal tudi na pedagoškem polju ter je izven svojega poklicnega položaja z uspe- hom učil razne folklorne skupine, ki so nastopale predvsem Po sindikalni liniji. Enako nam ie znano delovanje njegove sedanje žene tov. Kumar - Hiti Vuke iz Gorice in Portoroža, kjer je prav tako prirejala baletne nastope. Tov. Hiti S. zasleduje v svojih nastopih in interpretacijah bolj folklorne - karakterne plese. kat priča, da ima za podlago svojega umetniškega snovanja klasično, šolo. Nasprotno se nagiblje njegova žena k moderni smeri baleta. Qbe smeri označuje predvsem to, da polaga plesalec v klasičnih - karakternih plesih pozornost na že ustaljene in določene gibe, ki so se izkristalizirali skozi desetletja, ah kot pri folklori morda že skozi stoletja. Moderna smer baleta pa se naslanja bolj ali morda celo izključno na čustvenost. Baletna šola ima prav lepe prostore, in sicer v Kopru v mali dvorani gledališča, v Portorožu pa v vili Pupini. Ljudska oblast podpira njeno delovanje tudi s tem, da ima šola na razpolago zelo dober klavir, gojenke pa so opremljene s potrebnimi rekviziti kot copatkami, oblekami in podobno. Želeti bi bilo, da bi baletno šolo obiskovalo čim več gojencev, kajti s tem bomo dobili ne le individualne talente, marveč tudi kadre za skupinske interpretacije folklornih plesov, katere je treba ravno v Sloveniji oživiti. S temi kadri bodo pridobile tudi naše kulturne prireditve na pestrosti sporeda. Opozarjamo naše občinstvo na zgoraj navedeno prireditev in mu priporočamo, da se odzove polnoštevilno vabilu. Naši delavci zgradili prvo tovarno V soboto so odprli v Sečjolski dolini prvo opekarno Pri Križišču y Sečjolski i poslenih 52 delavcev, ki Jney-dolinj je bilo v soboto 3. junija | no presegajo normo od 20 do vse živo. Delavci bližnje okoli- ce, ki so zaposleni v novi ope karni, so proslavljali otvoritev prve tovarne v našem okrožju. Kjer je nedavno rasla močvirnata trava, stoji danes prva opekarna, ki So jo zgradili naši delavci pod pogoji ljudske oblasti. Lani ob pričetku gradnje je marsikdo mislil, da iz tega dela ne bo nič. Toda motil se je. Začetek je bil res enostaven ter združen s težavami in ovirami pri delu. Toda trdne mišice naših delavcev s0 bile krepkejše in vztrajnejše. Se manj jih je oviralo kričanje nekaterih sovražnikov novega življenja, ki bi najraje kljub vsej stvarnosti svojim zapeljanim pristašem zatajili ia velik uspeh naših delavcev in naše ljudske oblasti. Tov. Kralj Franc-Petek je v imenu okrajnega LQ čestital delavcem za to veliko zmago in med drugim rekel: «Ta objekt je vaš, ker ste ga zgradili s svojimi lastnimi silaroj in tudi produkcija v tej tovarni bo odvisna od vas sajnih, kajti, če boste že nadalje delali tako kot ste, bo prav to v korist vseh vas in vseimu našemu ljudstvu. Zato ščitite vaš objekt, ki ste ga tako krvavo zgradili pred vsakimi poizkusi sovražnikovega zaviranja naše današnje stvarnosti. Pri tem vam bo tudi ljudska oblast nudila vso pomoč, kakor vam jo je d0 sedaj, da bomo s svojim delojn čimprej dosegli lepše in srečnejše žaljenje.« Nova opekama, ki že izdelu je opeko, in sicer z zmogljivostjo od 14 do 16.000 komadov opeke dnevno, je opremljena z modernimi stroji. Tudi lega tovarne je primerna, tako da n< bojazni, da bi zmanjkal jnale-■ial, V tovarni je trenutno za- OSEBNO IZKAZNICO JE IZGUBILA Vascotto roj. Druškovič Ar-gia, rojena v Brtonigli 1. 11. 1904, sedaj stanujoča v Izoli Ul. Mazzini 17 (12), je včeraj popoldne izgubila v Kopru osebno izkaznico. Prosimo poštenega najditelja, naj najdeno izroči tovarišici na domu ali pa na naši podružnici v Kopru. in eitaite Ptimotbki dnei mik! 40 odstotkov. Delavci so razdeljeni v tri brigade. Ena dela pri kopanju materiala, druga pri strojih, kjer mešajo ilovico in jo sušijo, tretja pa dela pri pečeh. Do sedaj se je najbolje izkazala tretja brigada. Ob otvoritvi so bile najboljšim delavcem razdeljene nagrade za požrtvovalno in vztrajno delo. Med drugimi so bili nagrajeni; Pribac Karlo, Del-bello Gioacchino, Vidonič Mat-teo, Sikur Ana, Delbello Ana, Hassanese Antonio, Krmac Bruno, Pucer Virginija, Mejak Albin, Bonin Henrik, Vižintin •lože in drugi. Ta tovarna bo pomenila za Sečjolsko dolino nov gospodarski napredek, ki bo dal novega poleta vsemu gospodarstvu našega okrožja. Tovarna ile b0 ostala pri seaanii zmogljivosti ,ampak se bo razširila tako, da bo povečala od seda-niih 4 peči svoj obrat na 8 peči. Vse to predvideva že plan. Razume se, da se bodo skladno s tem in istočasno povečale tud; ostale naprave tovarne. Co pogledamo kvaliteto ročnih proizvodov, ki so jih pridobivali delavci, dokler niso postavili strojev, in če pogledamo današnie strojne proizvode, vidimo vsekakor veliko razliko. Sedanji proizvodi so najboljše kakovosti, ki lahko merijo z onimi iz tovarne »Nardone« v Izoli. Delavci vse to vidijo in so zelo ponosni na svoje prve uspehe, hvaležni pa sc tucvi ljudski oblasti, ker jim je nudila vse možnosti za d’> sego tega napredka. Lahko rečemo, da je to tovarna obenem odgovor sovražnikom ljudske oblasti in revizionistom marksizma-lenlmzma ter dokaz, da je nas«, ljudstvo sposobno graditi z lastnimi silami socializem G. B Delovne norme si utirajo pot v kmečke delovne zadruge Razvojni proces napredovanja v gibanju za čimvečjo storilnost v tovarnah in rudnikih je prešel tudi na zadružni sektor v kmetijstvu. Kmečke delovne zadruge nočejo zaostajati in hočejo imeti racionaliza-torje in novatorje. Z drugimi besedami pomeni to: znižati potrebo po delovni sili, poceniti proizvodnje, zvišati hektarske donose, oziroma zvišati*dohod-ke zadruge s smotrnejšo zaposlitvijo delovne sile in boljšim izkoriščanjem stroiev in živine. Nekaj novega m izrednega se pričenja v teh zadrugah. Ustvarjajo nov način dela in nagrajevanja. Nočejo več kar 1e starega, kar ne odgovarja in ne prinaša nobenih koristi. Daleč od vsega zastrupljenega ozračja, kjer israo govori in in pridigajo, se pri nas, kier vladajo socialni odnosi in kjer je delovno načelo «Vsakemu po njegovem delu«, ustvarlajo velike stvari Kmečke delovne zadruge so izrazile željo, da bi se sestali vsi predsedniki in brigadirji delovnih zadrug, da se pogovorijo o čimprejšnji uvedbi norm. Kaže, d» j<= bilo posvetovanje plodno, ker je kmečka delovna zadruga že pričela z organiza- cijo dela in uvedla norme. V Ankaranu so zadružniki že i-meli sestanek in so z 28. majem že uvedli delo po normah. Zadružniki na Krogu so na občnem zboru obširno razpravljali o tem '.n so tudi že uvedli norme. Ja pa neka napaka v razumevan.u norm, ker jih zamenjujejo za - kontrat. To ho treha praktično pojasniti, da ne bo motenj pri de'u. V nekaterih zadrugah — Babiči in Bertoki — pravijo, da nimajo sposobnih ljudi, da bi vodili to drlo. Tudi vprašujejo, kako bodo delali po normah tisti, ki so telesno šibkejši. Tem je treba pojasniti, da )e vec vrst norm ln Un se vse lahko presegajo. Za ppemogle in stare ljudi pa imajo vse zadruge socialni foni. Akn pa kaj malega pomagajo, se jim to plača še povrhu. Zelo veliko zanlmanle vzbudijo tudi proizvajalne norme v živinoreji. Vse delovne zadruge so sklenile, da jih bodo čimprej uvedle. Najbolj pa se za te brigajo KDZ Šmarje, Puče m Krog. Socializacija vasi napreduje Ut kot je razvidno Iz gornjega bodo uspehi zadružnega obdelovanja v prihodnje ie večji. more rešiti našega kmeta propasti ODGOVORNE OBLASTI BI MORALE SKRBETI ZA KMETIJSKO IZOBRAZBO IN ZA POVZDIGO KMETIJSTVA Ni težko ugotoviti dejstva, da se kmečkj živelj na Tr. žaškem ozemlju pod Zavezniško vojaško upravo počuti vedno 13013 ičezadovoljneifa s svojim poklicnim udejstvovanjem. Ce bi tako ne bilo, bi ne bili priča, kako se kmečki sinovi jn hčere vedno bolj odtegujejo kmečkemu delu na domači zemlji in si iščejo zaslužka v drugem poklicu, bodisi v mestu, bodisi na deželi sami. Čelo gospodarji sami sč izneverjajo zemlji in poklicu svojih prednikov ter skušajo priti do vsakdanjega kruha z lažjim zaslužkom izvčh svoje kmetije. Zakaj beže kmetje s svoje zemlje Ta pojav bega z zemlje in z dežele sploh je že precej star pr; mnogih narodih, ki so se povzpeli na višjo stopnjo industrializacije in s tem tudi na tako hvaljeno civilizacijo, da si oblastva in državniki že več desetletij belijo glave, kako bi ta pojav vsaj omilili, če ga že ni mogoče odpraviti. Z begom kmečkega življa z zemlje je v neposredni zvezi močan dotok tega življa v mesta in posledice tega poostritev mnogih vprašanj, ki se že itak rešujejo le z znatnimi težavami. Taka vprašanja so v današnjih razmerah predvsem brezposelnost, stanovanjska kriza in socialno skrbstvo ter še mnogo drugih, ki ao z njimi v neposredni ali v posredni zvezi. Druga znatna škodljiva posledica bega s kmetije je zmanjšanje delovne moči v kmetijstvu samem in s tem v »vezi skrčenje jn pomanjkanje kmetijskih pridelkov. Sicer je tržaški kmečki živelj že od nekdaj iskal postranski zaslužek v mestu, ampak to navadno samo potem, ko je obdelal vso svojo zemljo ali kadar je letina bila zelo slaba. Danes pa zapušča naš kmet na splošno svojo zemljo {n kmečka mladina se ne mara več pečati in ukvarjati s kmetijstvom. Vzrok temu tiči v dejstvu, ker kmetijstvo na Tržaškem ozemlju na slošno dandanes ni več gospodarsko donosno, kljub mnogo napornejšemu delu, ki ga ta poklic zahte-va v primeri z drugimi poklici posebno na kraškem svetu. Medtem ko imajo delavci in uradniki kakor tudi trgovci in obrtniki po večini svoj delovni urnik, ki je zmeren in Je njihov trud sorazmerno poplačan, mora kmet garati od ranega jutra do poznega večera. To garanje je večkrat brez zadostnega uspeha, ker mu slaba letina ali neurje uničita ves pridelek. Kadar ima dobro letino in doseže dovolj pridelkov tudi za prodajo, so Pa cene za njegovo blago vse prenizko v razmerju s trudom in s stroški, ki jih je moral utrpeti za dosego teh Fridelkov. Na drugi strani pa so cene njegovih potrebščin; ki jih mora neobhodno kupiti vedno težko dosegljive, kar velja posebno za oblačilo in obutev. Poleg tega ga tarejo še znatni davki in vsakovrstne pristojbine. K slabemu gospodarskemu položaju moramo prišteti še dejstvo, da je naš kmečki živelj Po ogromni večini pretrpel pod lažlzmom in posebno še za časa vojne ter osvobodilne borbe neprecenljivo moralno in 3tvarno škodo, da mora v mnogih primerih še vedno čakati na povračilo te škode, da se mu dela stalno nova škoda na njegovi zemlji, bodisi » strani vojaščine, bodisi s strani vsakovrstnih podjetij, ki opravljajo različna dela za javno korist in s katerimi ima ogromno posla in izgubo časa. Vse te okoliščine In ta dejstva mu še bolj grenijo njegov itak težak poklic. Poleg tega občuti naš kmet, da se mu godi huda krivica celo s strani onih oblasti, ki jih je zgodovinski in politični razvoj poklical, da ga ščitijo pred brezobzirnimi izkoriščevalci in skrunitelji osnovnih človečanskih krivic. Te oblasti še danes, pet let po zlomu fašizma, ne dopuščajo in niso ukrenile potrebnega, d'a bi mogel naš kmečki Živelj na svoji zemlji in v Uradih, ki so zrastll s pomočjo njegovih in njegovih prednikov žuljev, iskati pravico ter možnost gospodarskega obstoja in napredke, poslu-žtijoč se svojega materinskega jezika, kar mu je bilo dovoljeno {e pod nedemokratično AVstrijo. Ako pomislimo na vse te težave in krivice, na katere zadeva tukajšnji kmečki, po večini, slovenski živelj, pri svojem poklicnem gospodar- skem in splošnem socialnem udejstvovanju, je razumljivo, da se mu zagreni ne samo poklic, ampak večkrat tudi tukajšnje življenje samo. Ne more se ubraniti občutku, da se mu te krivice delajo tudi zlobno, da bi ga prisilili izseliti se z domače grude ali da bi se vsaj odpovedal svoji samobitnosti. Upravne razmere so vzrok propadanja domačega kmetijstva Gospodarsko in moralno propadnje tukajšnjega kmečkega ljudstva je pripisati v prvi vrsti pomanjkanju njegove splošne, posebno pa strokovne izobrazbe, kar je še žalostna dediščina fašistične dobe. Ze pri drugi priji-ki, ko je bilo v tem časopisu govora o potrebi «Kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom* za Tržaško ozemlje, je bilo poudarjeno, da so se kmečki sinovi in hčere iz Trsta in okolice, ko je še tukaj vladala bivša Avtrija (kije zapostavljala, kakor znano ttikajšnji živelj nemškemu) izšolati v najmanj štirikratnem številu v primeri z onimi, ki so Se izšolali za Časa vladanja Italije. To pa zaradi tega, ker smo imeli Slovenci pod Avstrijo tudi na Primorskem vsakovrstne srednje šole, katere je Italija vse odpravila in pa glede na to, da je šolanje pod Avstrijo na splošno stalo mnogo manj nego pod Italijo. „ Pod Avstrijo so bili naši kmetje deležni splošne izobrazbe in strokovnega pouka v svojem materinskem, to je slovenskem jeziku, kakor pač zahtevajo osnovna človečanska načela. Za časa Italije, in kar je najbolj žalostno, še danes, pa si mora naš kmečki živelj lomiti glavo in jezik po uradih in sploh v stiku z mestom v tujem italijanskem jeziku, kateremu se je moral priučiti šele v šoli ;n po uradih Bolj naddrjeni in odločni kmetovalci si gospodarsko še nekako pomagajo in vlečejo svojo naprej sicer z veliko muko in z naporom vse svoje družine ter S pomočjo raznih nagrad ih prispevkov, ki jih prejemajo tu pa tam od oblasti po kmetijskem inšpektoratu. Večina kmečkih družin pa životari in se komaj preživlja s tem, kar more pridelati z Veliko muko na domači, skopi zemlji, in s tem, kar zasluži z nestalnim in težkim ročnim delom pri raznih podjetjih. O kakem zdravem gospodarstvu na podlagi naprednega, svobodnega kmetijstva, kakršnega so poznali naši preaniKi na domači grudi, danes ne more biti govora pri tukajšnjem kmetijstvu in je jasno, da mora tako stanje prej ati slej privesti tukajšnji kmečki živelj v gospodarsko propast. Vsekakor stoji na razpolago tukajšnjemu kmetijstvu razmeroma velik ter z o-sebjem in s sredstvi dobro opremljen aparat. Toda koliko tukajšnjih kmetovalcev sploh ve, da obstaja v Trstu, poleg kmetijskega inšpektorata tudi kmetijski in gozdarski eksperimentalni center ter filopatološki observatorij? V tem aparatu, ki je že po svojem poslovanju za preprostega kmeta precej kompliciran, posluje osebje, ki je po ogromni večini njemu tuje in ne pozna njegovega jezika. Zato rit čuda, da zahaja naš kmet le nerad v vsakovrstne urade tega aparata celo takrat, ko gre za njegovo direktno korist. Saj je znano, da so oatali neuporabljeni znatni zneski denarja, ki so bili stavljeni na razpolago tukajšnjim kmetovalcem za razna tudi enostavna iziboljšanja zemljišč in kmečkih poslopij. Kljub splošno priznani nadarjenosti tukajšnjega kmečkega življa je njegovo strokovno znanje ostalo na isti višini, ki jo je doseglo že ped bivšo Avstrijo s pomočjo slovenskih potovalnih učiteljev in z raznimi kmetijskimi tečaji, seveda v slovenskem jeziku. Onj način obdelovanja zemlje, oni tehnični in kemični postopki v vinogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu, ki so bili našemu kmetu znani še pred 30 leti, so ostali v rabi ie danes. Le delno, v vrtnarstvu in y živinoreji, je mogoče zaznamovati nekaj napredka. Na splošno pa je tukajšnje kmetijstvo v primeri s kmetijstvom drugih naprednih, agrarnih in ne-agrarnih dežel precej zaostalo v uporabi tehničnih in biotehničnih pridobitev zadnjih desetletij v vseh panogah kmetijstva. Samo strokovna izobrazba more rešiti našega kmeta propasti Vzrok tej zaostalosti tukajšnjega kmetijstva tiči v tem, ker ni bil naj kmečki živelj deležen v zadnjih tridesetih letih niti zadostne splošne in še manj strokovne izobrazbe v sodobnem kmetijstvu. V tem pogledu je bil in je posebno sedaj, po drugi svetovni vojni, njegov poklicni sotrpin v drugih deželah mnogo bolj srečen in upoštevan. Gotovo se kmet sam ne more zavedati te svoje strokovne zaostalosti in pomanjkljivosti izobrazbe, ki se izraža v praktičnem življenju predvsem kot gospodarska manjvrednost. Tako se tudi nepismen otrok ne more zavedati vrednosti, ki jo b0 pridobil zase In za človeško družbo, ko se bo naučil citati in pisati. Tudi ni pričakovati, da bo neveden človek silil in imel zahteve po nekem znanju, katerega vrednote sam še ne pozna. Toda kakor so dolžni starši že od nekdaj skrbeti, da postanejo njihovi otroci pismeni, tako lahko smatramo dandanes za sveto dolžnost odgovornih oblasti, da skrbijo za splošno in za čim boljšo strokovno izobrazbo kmetijskega prebivalstva. To velja tem bolj za tukajšnje upravne oblasti, ker bi morale te biti izraz res napred. rtih in demokratičnih držav. Gotovo so tem oblastem tudi znani uspehi, ki jih je rodila v njihovih državah in drugod prava in temeljita kmetska izobrazba, ki je edino mogoča V materinskem jeziku in v prvi vrsti z domačimi strokovnimi močmi. Dr. A. COK •• POGLED NA PODROČJE V SAVLJAH, KJER BODO UREDILI «INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE* PRED LETOM DNI (SPODAJ) IN DANES (ZGORAJ). RAZLIKA NI RAVNO VELIKA: NEKAJ MANJ BLATA IN NEKAJ VE C NASIPOV IN ZVEZNIH POTOV. NA TEM PODROČJU NE BO MOGOČE KMALU GRADITI NOVIH TVOR-NIC, TUDI CE BI ZE BILO INTERESENTOV DOVOLJ- ZAENKRAT NUDIJO SE NAJ-BOLJŠI PRIZOR IGRIŠČA ZA BASEBALL (ZGORAJ LEVO) KJER SKAČEJO TUDI V POLETNI VROČINI «YANKEE»—JI V RDEČIH MAJICAH.. gospodaest o FINA A/cO [ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • LAST BDI NOT LEflST: "24 ORE" o Trstu - mestu z evropskim življenjem ROB KUTO »KMTI O NAMENIH AMERIČANOV V TRSTU Last, buf not least — po naše: zadnja ne najslabša —1 tako bi ianko imenovali korespondenco iz Trsta Roberta Dentija milanskemu gospodarskemu dnevniku «24 ORE*. Ze v članku z dne 28. maja, ki je nekako poslednji v vrsti mnogih, raz-stresenih od raznih avtorjev v preteklem mesecu gonje o Trstu v časopisju republike, je inteligentni dopisnik nakazal Tovarna tehtnic v Celju izdeluje precizne in najtežje tehtnice Razen 60 tonskih mostnih, malih namiznih, čebelarskih, visečih in bnlančnih tehnic, bodo v tovarni tehtnic v Celju začeli serijsko izdelovati tudi precizne analitske tehtnice. Načrte zanje je izgotovil tehnični oddelek v tovarni. Razen tega bo ta delovni kolektiv izdelal Za železarno v Sisku veliko sto-tonško tehtnico, ki bo ena največjih preizkušenj sposobnosti tega delovnega kolektiva. Jakost jugoslovanskih postaj se je po vojni desetkrat povečala FRED VOJNO JE IMELA JUGOSLAVIJA SAMO TRI STAROMODNE ODDAJNE POSTAJE Zelo skromno dediščino je jugoslovanski radio podedoval od predvojne Jugoslavije: tri staromodne oddajne postaje s skupno jakostjo 26.7 kilovatov. Beograjska oddajna pestaja je imela 20 kilovatov. Ljubljanska in zagrebška pa skupfto komaj 6.7 kilovatov. Tik pred izbruhom vojne, v začetku leta 1941 je bila zgrajena v Skopju Četrta jugoslovanska oddajna postaja. Vse oddajne postaje so bile takrat last akcijskih družb, zato je samoumevno bil tudi program oddajnih postaj šesitavljen strogo po «okusu» takratnih vladajočih ljudi, kar najbolj dokazuje program beograjskega radia v prvih 6 mesecih leta 1937. V tem času je bilo 4.272 minut posvečenih reklami, 1.950 minut službenim In poslovnim obvestilom, 1.558 minut meteorološkim vestem in vestem o vodnem stanju, 1.365 minut borznim poročilom, 8.433 minut časopisnim vestem in poročilom ter 200 minut gledališkim pregledom in književnosti. Ostali del programa pa je bil izpolnjen s plesno glasbo in raznimi šla-* gerjl. Jugoslavija takrat tudi ni imela svoje radioindustrlje, uvoz radijskih aparatov iz tujine pa so ovirale visoke carine. Neke inozemske tvrdke za Izdelavo radijskih aparatov so sicer imele v Jugoslaviji svoje delavnice, kakor na pr. tvrdka Philips v Pančevu. V teh delavnicah pa niso izdelovali delov za radijske aparate, temveč so aparate samo sestavljali iz delov, ki so prispeli iz tujine. Vse te okolnostl seveda niso mogle ustvariti ugodnih pogojev za razvoj radia zato je tudi razumljivo, da je Imela Jugoslavija v tistih časih mnogo manj radijskih aparatov kakor danes. Tako je bilo v Jugoslaviji 1939 leta 115.113 radijskih aparatov, to se pravi, da je od Vsakih sto prebivalcev imel eden radijski aparat. Danes ima Jugoslavija že 22 oddajnih postal s skupno jakostjo 452.1 kilovatov V oktobru leta 1944 je jugoslo-vanska narodnoosvobodilna voj. 5ka našla v Beogradu na mestu, kjer Je bila prej radijska oddajna postaja, kup ruševin. Nemci so premišljeno uničili vse naprave. Borci pa so vedeli le eno: da je treba takoj in za vsako ceno, ne pričakujoč kakršne koli pomoči, organizirati v Beogradu oddajno postajo, ki bo v odločilnih dneh borbe bodrila borce na bojišču ter na osvobojenem ozemlju dajala pobudo za Čim hitrejšo obnovo dežele. Po devetnajstih dneh od osvoboditve Beograda je začela delovati beograjska oddajna postaja. To je bila prva radijska postaja v novi Jugoslavi. ji. Ze v letu 1945 pa je bilo usposobljenih in zgrajenih 15 radijskih oddajnih postaj v vseh ljudskih republikah Jugoslavije. Obnova dežele je pomenila tu-dl obnovo za radio. Leta 1946 je bila jakost jugoslovanskih ra-dijskih oddajnih postaj 48.8 kilovatov. Vzporedno z jačenjem radijskih postaj se je večalo tudi število lastnikov radijskih aparatov. Od 155.113 V 1. 1939 se je povečalo leta 1946 na 198 046 naročnikov. Petletni plan predvideva 32-kratno povečanje jakosti Jugoslo. vanskih radijskih postaj in ustva. ritev lastne radioindustrije. V zadnjih treh letih je bilo v tem že mnogo izvršenega. Danes ima Jugoslavija že 22 radijskih oddajnih postaj, med temi dve z veliko jakostjo. Beograjska oddajna postaja Ima jakost 150 kilovatov, zagrebška pa 135 kilovatov. Skup. na jakost jugoslovanskih radijskih postaj je danes 452.1 kilovat. Tudi Slovenija dobi v kratkem novo radijsko oddajno postajo, ki bo poleg beograjske in zagrebške eda izmed najmočnejših v Srednji Evropi Lani v jeseni so severno od Ljubljane začeli graditi veliko, prostorno zgradbo za novo ljubljansko radijsko oddajno postajo. Gradbena dela so bila dovršena v rekordnem času — 35 dneh. Zdaj monterji postajo opremljajo z na. pravami in aparaturami. Takoj ko bo postaja opremljena, bo začela poizkusno oddajati. Napredek, ki ga bo s tem dosegel slovenski radio, je zelo velik. Oddaje ljub-ljanskega radia se bodo slišale brez motenj in še enkrat močneje, kakor jih trenutno zmore le 15-kilovatnl ljubljanski oddajnik. ki je bil z vztrajnim delom domačih strokovnjakov sestavljen iz ostankov vojnega plena ter številnih izdelkov domačih amaterjev.' Nova ljubljanska oddajna postaja, ki bo imela jakost 135 kilovatov, bo srednjevalovna in bo po dogovoru evropskih držav o spremembi in določitvi valovnih dolžin oddajala na valu 327 metrov. Oddajnik bi imel le en visok antenski stolp. Do oddajne postaje sta speljana dva daljnovoda po 20.000 voltov. Vsi uspehi — rezultat truda in prizadevanj mladih domačih stro-kovnjakov kolektivih in kmetskih zadrugah. Kvaliteta oddaj se ne more primerjati s predvojno. Radio v socialistični Jugoslaviji izvršuje važ. no nalogo prevzgojltelja ljudstva in tej nalogi odgovarjajo tudi programi posameznih postaj. ' Iz programa so popolnoma izginile senzacionalne reportaže, plehka kavarniška glasba in bučna reklama. Zamenjale so jo mladinske, literarne in pionirske oddaje, politični komentarji. Radio pp. pularizlra izgradnjo dežele, razvoj kmetijskega zadružništva, daje prenose oper, življenjepise domačih in tujih glasbenikov, znan. stvenikov, književnikov, seznanja poslušalce z njihovimi umetniškimi stvaritvami, daje izbrane glas- Ker Jugoslavija prej ni imela svoje radioindustrije, je aparatu- bene programe . . dtile TSt,” n0V£ t D° ^nca petletke se bo število ral l ,.irl i Sav\Slf l novih oddajnih postaj še poveča-njln demokrat-icnln državah in v Sovjetski zvezi. Pred resolucijo -E *, se ^ Poveča a tudi Informbiroja je Jugoslavija preje-! Prolzyodnja radijskih aparatov, la nekaj delov za nekatere posta- ! V3*i *Je!? Pa bo izdelala oomača je, ki pa so prispeli z veliko za- mdustnJ*- kasnitvijo. Poleg tega oprema za radijske postaje ni bila poslana kompletna, ampak so ji v večini primerov manjkali glavni deli in načrti za montiranje. Namen tega ja bil očiten: hoteli so prisiliti Jugoslavijo, da bi montiranje novih oddajnih postaj prepustila so. vjetskim strokovnjakom, ki bi za te «bratovske usluga> zahtevali visoke nagrade v ameriških do-larjih. Tako je bilo na pr. pri gradnji 150-voltne beograjske radijske po. staje poslanih iz Sovjetske zveze 100 vagonov raznih delov, za mon. tažo teh delov pa ja Sovjetska zveza zahtevala 100.000 ameriških dolarjev. Poleg tega so sovjetski pošiljatelji «pozab!li» pošiljki pri. ložiti nekatere važne dele, radijsko anteno in električne sheme, brez katerih je bila montaža teh delov nemogoča. Kljub temu pa se je z velikim trudom in voljo domačim strokovnjakom posrečilo, da je radijska postaja začela delovati. Danes Ima v Jugoslaviji že okrog 250.000 naročnikov radijske aparate in če računamo, da vsak aparat poslušajo najmanj 4 ljudje, da to milijon poslušalcev, brez tistih, ki poslušajo radijske zvočnike v posameznih sindikalnih Tako bodo jugoslovanske radijske postaje vedno glasneje in moč neje pričale daleč po svetu resnico o velikih, edinstvenih uspehih jugoslovanskega ljudstva, o njegovi bitki za goskodarski in kulturni napredek — za sociali, zem. resne strani vprašanja tržaškega gospodarstva. Pri pogojih, v katerih je sodelavec lista, ki je glasilo določenih politično-ge-spodarskih krogov, nujno prisiljen, se rte smemo izgubljati ob naslovu članka, kjer je najprej poudarjen srednje-evrop-ski značaj mesta in življenja v njem, zaradi česar zveni nadaljevanje o gospodarski povezanosti z Italijo kakor brez zve-ze. Tudi mimo pohvale ERP-u danes tak časnikar ne moTe. Pri vsem tem pa se nam je odkupil z realistično oceno položaja tržaških ladjedelnic in povezave z zaledjem ter z, žal, bežno nakazano sodbo o načrtu «industrijske luke* (2. t. m.) Denti najprej ugotavlja, da je tržaško gospodarstvo v letih 1945—1948 občutilo najostrejšo krizo. Glede programa gradnje ladij iz fondov ERP ugotavlja, da so finančni pogoji določili posojilo v višini 40 odstotkov stroškov za vsako ladjo, ki se dovoli brodarju za dobo 15 let po nizkih obrestih in sicer iz protivrednpstnega fonda lir titiP za '1 ’rst. Sedaj spadajo gradnje ladij že v okvir Sara-gatovega zakona, toda nadalje-' vanje je zelo resno: «toda odslej se tudi te gradnje bližajo koncu in potrebno je vpraša• nje nanovo postavitis, češ da treba tudi misliti na 30-odstot-no večje proizvodne stroške (nasproti svetovmim cenam). Denti pravilno pravi, da bi to odpravili, ako bi zmogljivost ladjedelnic izkoristili v celoti, namesto z 50 odstotki (marec t. I.) pri Z.J.L. (CRDA) in s še nižjim številom pri manjših ladjedelrtičarjih. Razen o potrebi modernizacije naprav navaja člankar tudi izjavo mini. stra za trgovinsko mornarico Simoninija ob splavljenju v Tr. žiču, kjer je govorit tudi o «ri-dimensionamento* t. j. a prilagoditvi obsega ladjedelnic, kar zadeva tržaško kakor vso italijansko industrijo. Kaj se skriva za tem? Načrti Zapadne Evrope nasproti italijanski in- LJUBLJANSKI RADIJSKI ORKESTER JE PRI POSLUŠALCIH LJUBLJANSKE RADIJSKE POSTAJE ZELO PRILJUBLJEN V zgodnjem jutru stopa Vlasta med ruševjem navzgor in navzgor. Potem pride do sleča. Grmičje je polno polno rdečih cvetic, da se zdi, kot bi se vnele veje In gore sedaj z majhnimi plamenčki: planinski grmi. ki gore in ne zgore. Vlasta stopa navzgor in na vzgor in dospe na sedelce. Prekorači sedelce in sede na drugi strani na tratico, polno plavih enclanov in murk. Ozračje dehti okoli nje vse opojno- Vlasta upira pogled na steno Mojstrovke Stena se koplje v polnem zlatu vzhajajočega sonca. Zdi se, da ni iz kamena, ampak le iz zlate kovine. Počasi in vsa zasanjana »e bliža Vlasta steni po melišču. Zdi se kot bi stena visela čisto navpik do samega neba. Klin za klinom, navpik navzgor. NekoS jih je pomagal zabijati v steno Jeseničan s svojimi plezalci. Težko in naporno delo Je bilo to. saj visi stena bolj proti tebi kot od tebe. Vlasta se vzpenja po njih vise in više jn vedno globlji postaja prepad pod njo. Sredi vzpona Via /fr ir/ o nuli Šlltitjuinn 2 OJ IT (D H (j) (B M S) Sl (D OJ (9 § TJ [9 -.VW/ČAVV,7.W/.VZ1VOv/.VZ,V.V.Wč.V.W^.WVWč/1V.VAV.1.W.*.V.W.V1W.W.V .vw.v.vv.. sta obstoji in se okrene s hrbtom proti steni, da bi gledala v daljne pokrajine. Kot pokrajina Iz sanj leži vsa Koroška pod njo. Nad velikimi plavlml jezeri so nepremično zleknjene dolge meglice. Tam se Zilja druži z Dravo, ki se vije potem kot srebrna kača čez vso deželo- Na drugi strani se zeleni Gosposvetsko polje, sloven ska zibelka Na severu zakrivajo obzorje velikanske gore, Visoke Ture, nad njimi se je v samo nebo zapičil Veliki Klek, tisoč metrov višji kot Triglav. Vlasta strmi na pravljično lepo deže-lo. ki jo je našemu ljudstvu ugrabil tujec in v njenih očeh se leske-čejo solze srda in hrepenenja. Spomni se na mla- dino in oči ji zaigrajo v novem žaru. Mladina bo dopolnila delo svojih oče-tov in osvobodila svojo deželo. Tudi tam sl bo ljudstvo samo vladalo svojo usodo. Vlasta se dviga više in In više. Nad njeno glavo jadrajo zlate meglice kot jate divjih golobov. In že je Vlasta na vrhu- Z veliko ljubeznijo beži njen pogled na Bpik, Škrlatico, Triglav in v nedogled po vrhovih naših gora Nato se j zamakne v pravljično kamnito dolino zleknjeno med vrhovi in po pobočjih same Mojstrovke, njene ljubljene gore. Sedaj je sonce že visoko Stena na drugi strani kotline je kot orjaške orgije s sto- Kje je godec, ki bi znal ! Njena usteča so se počasi pri'arati silne godbe iz njih? Na dnu kotline leže kot hiše ogromni razmetani balvani, ki so se odtrgali od vrha in se zakotalili v globel Kje so velikani, ki bi se kamenč-kali z njimi? Tja naprej se širijo kamenita polja, vsa samotna kot polja na luni. Popolna tišina vse-naokoli, da bi zaslišal še-lest metuljevih kril, če bi metulj dospel sem gori. Vlasta je legla na sive kamne Ih zaprla oči. Cisto na lice Ji vise košate trepalnice. Po neizmernem plavem oceanu nad njo plava počasi počasi samo zlato sonce brez kapitana, brez mornarjev. Njegovi žarki poljubljajo terimi srebrnimi plščalmi. j neprestano Vlastin obraz- razprostrla v smeh. In že prihaja po kamnitem polju proti njej Zlatorog. Z vitkimi skoki preskakuje z balvaha na balvan in že se Vzpenja po strmem bregu proti njej- Oči mu žarijo kot dva zublja, zlato rogovje se leskeče v soncu, da tl slepi oči. Dospel je do Vlaste in pokleknil pred njo. Vlasta se je dvignila in mu objame vrat. Nič več ni oblečena v platneno bluzo, ampak dolga bela haljica ji pokriva vse telo-Vlasta se posadi na njegov hrbet in zagrabi z rokami zlato rogovje. Zlatorog se dvigne in drvi z njo čez kamnito polje skozi zrak. «V Trento vodi,* mu zakliče Vlasta. Zlato- rog beži s prelepo nevesto na sebi po sinjih bregovih navzdol in navzdol mimo cvetja in zelenih gozdičkov, ki so se prilepili na strmine, mimo belih griv slapov, naprej' in naprej tja do izvirov pravljične reke. Tam obstoji z Vlasto na sebi in njegove oči žare kot dva zublja naprej in naprej. Z vseh vrhov prihajajo bele žene s kitami cvetja v naročju, s kristalno čašo v desnici: cZlatorogova nevesta, prinašam ti pozdrav Triglava ■ ■. Prinašam ti pozdrav Mangarta . Prinašam tl pozdrav Jalovca ■.. Prinašam ti pozdrav Kanina ... Prinašam ti pozdrav Krna ... Prinašam tl pozdrav Bogatina .. •» ji še- pečejo- Pokladajo ji cvetje v naročje, s kristalnimi čašami zajemajo v viru Soče ter ji nastavljajo čaše na ustnice, da bi pila iz naših gora.» Tam v ozadju za Jalovcem visi v nebo vrsta stolpičev, stolpov, kupol in streh. Sončni žarki se v tisočerih pramenih lomijo v njih križem kraž-em, razsvetljujejo Zlatorogov grad, dom Zlatorogove neveste. Sonce jadra po neskončnem oceanu brez kapitana in mornarja in poljublja Vlastine ustnice- Vlasta odpre o”i, še vedno ji na ustnicah leži smehljaj. Oči so zastrme v rjavi obraz človeka, ki sedi poleg nje in se zamakne v njegov pogled. Tudi njemu leži na ustnicah smehljaj. —Bal sem se zate, Vlasta, da bi se ti kaj ne zgodilo in sem prišel za teboj. Ko sem te videl ležati na kamenih vrh Mojstrovke, pogreznje no v sen, sl se mi zazdela kot bela žena. kot duša naših gora,» ji tiho, tiho šepeta Jeseničan. KONEC dustriji upravičujejo mnew da treba Krid:mensionarnEtt^ imenovati pravilneje z dacijo* ali vsaj ((skrčenjem, V tem okviru utegnejo jutfi trditi, da tržiške in ev, tutt tržaške ladjedelnice ne mord® dobiti naročil, češ, tudi notrt. nje-italijanske jih ne itd. O vsem tem v tržaškem v/rea-nem tisku ne najdeš besedici in je Dentijit treba priznati, da ima dovolj poguma objektivno gledati na stvari. Zato kljub priložnostnim eokraskorn# poudarja geografsko funkcijo Trsta, ki je eminentno srednje• evropska (ali se je v ep. polemiki Airey-Cosulich postavil na stran poslednjega?) in pravi, da je «nujno, da Trst obnovi svoje zveze tudi z državami onstran ,železne zavese’ in ker si ne moremo misliti, da bi ostala Evropa večno razdeljena, &0 prav ako pri sestavljanju na‘ Črtov (za Trst — op. ur.) ne P°-zabijo na to nujnost*. Najzanimivejši je drugi članek, napisan na osnovi pog0‘ vora v zaključeni zasebni drui" bi. V tem krogu je neki visok predstavnik VU (ki nj imenovan) dejal, da je namen AnglO4 američanov, da predno zapusti Trst «podarijo Evropi mesto Trst kot industrializirano*. De1> ti poudarja, da ima izjava sš»i pomen, čeprav je izrečena ^ prijatelji, familiarno. Ves pM°' vor še je seveda sukal vsem okrog načrta za novo #in' dustrijsko luko» v Zavljah. Pv‘ stimo polemiko, od kdaj jc Ti5* že industrijsko mesto, ker resne ljudi nima smisla. Kakot čujemo, pa imajo odločilni čltd-telji namen, spraviti na prostot okrog 1 milijon kvadratnih metrov bodoče površine v Zavlj°h nove industrije. Da bi ta pr°' stor napolnili, je treba 8^ velikih industrijskih podjetli ter številna srednja in manjša-O le-teh, z izjemo cementarne> nismo čuli. Osrednja mlekarno sploh ne spada sem, glede pre' delave tobaka je še vse v zra" gu, čordova sestavljalnica t*1 popravljalnica avtomobil1^ prav tako (razen tega bi bili manjšega obsega kot ■e bil načrt v 1947) in verjetno načrt za tvomico čevljev tudi ni bil PrC‘ več resen. Res je sicer po drugi slranh da ni podcenjevati ugodnosti dVeh vrst, ki jih obetajo: fiskak ne in kreditne. Denti poroči) da bo tržaški Marshallov pl°n dajal posojila do višine 60 odstotkov novim industrijam v le) coni, ki uvozijo ameriške stroie za svoj obrat. To je vsekakot vabljiva stvar in bi dajala mo>‘ nost preizkusiti ikzv. aefekW ne strošken z modernimi stvol« o čemer se rado govori. Fiskalne olajšave doslej niso bile Izredne: iste kot jih navaja italijanski zakon iz 1904 za peli in pozneje za beneško «*X dustrijsko cono*, poda vse 1 ne odtehta gospodarskih rn0‘ mentov. Denti je to izrazil kole: «Ne nazadnje, se je tredt namreč vpašati, ali je ustvam te v novih industrij r esnitn ekonomska» t. j. ali jo pripCr°' čajo resni gospodarski P°9 |i( Na to vprašanje ni odgoVO* ' češ da je odgovor na to šanje preotisežen. Tako je v resnici. Z ameriške strani bodo 11 g dvbmno še naprej govorili «darilu Evropi* s tržaško i’l% sirijsko cono v Zavljah. kaj pomeni vrst, da misli)0 seji v Rimu dne 12. t. m., sc sestaja mešana gospodar*5 komisija zastopnikov VU , italijanske vlade, razprav u,u..jui.an.e utuue, razpiaVtj^^h, raztegnitvi fiskalnih ugod_n°ftjj namenjenih žaveljski «ind<‘ftr!, ski coni* na vse mestno P°^T?.), ■ __________________________... .. nflio' je? Je manj zaupanja v "Jgo- imajo kake nove predloge res hočejo le olajšati vsCtn • co HUVcJO ip UlU/OUH žašklm podjetjem umoderm-^ cijot? Do te bi nedvom"0 L davno prišlo — ako bi *e' obstajala potreba, ki j° L.u lalističnemu podjetju narenjeti-Ufpeh in ekonomska konve'< ca. O anamenih 2tnglb-aracr nov, ki hočejo izkorlstnt ravne možnosti področja ’n „ ciativno sposobnost i - unibati treba zaenkrat le ugibati , kan na - dejstva. Dokler . ni, imamo opravka s pro-pdO nlmt manevri. UREDNIŠTVU' ULICA MONTECCHI, St. b, III. nad. ““ Telefon Stev. 93 8U8. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI: od 8 30-12 In od 19-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim l stolpca, trgovski oo, flnanCno-upfavnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine X stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski aavod. — Podruž,: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battlstl 30ia-!, Tel. 70. MAftOCNlNA: Cona A: meseCna 260, Četrtletna 790, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesetno 70 din; FLRJ: izvod 4.30, ineseCno 90 d|n Poštni tekoči ratun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11.8374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska ' Ljubljana, Tyrševa 34 . tel, 49-63, tekoCI raCui pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7, — UdajB Založništvo tržaškega tfeka D.ZO.Z. • ^ _