cena 40 dinaijev številka 33 (787) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 29. avgusta 1985 23. mednarodni kmetijski živilski sejem v Gornji Radgoni Letos prvič dan Gorenja V okviru 23. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Radgoni, odprt je do 1. septembra, je bil zadnji ponedeljek, 26. avgusta, prvič DAN GORENJA. Predstavniki Gorenja so zbranim novinarjem spregovorili o dosežkih in razvojih hotenjih zelenega programa Gorenja. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje se z uresničevanjem zelenega programa vse aktivneje vključuje v prizadevanja za pridobivanje in dodelavo hrane, prav tako pa tudi za sodobno urejeno okolje. Posebej ; na manjših površinah, ki so težko dostopne za običajno kmetijsko mehanizacijo, si hitrejšega razvoja kmetijstva, zlasti pa še . večjega pridobivanja hrane, ta-korekoč ni mogoče več zamišljati brez Gorenjevih kmetijskih strojev, pripomočkov, naprav in orodja. Gorenje pa je tudi vse pomembnejši proizvajalec opreme za pridobivanje in hlajenje mleka, prav tako pa tudi opreme za klavniško in mesno predelovalno industrijo. Zeleni program Gorenja sesta-: vljata dva osnovna podprograma, in sicer kmetijska tehnika in živilska tehnika. Cilj, Gorenja je ..postopno kompletiranje proiz-^. vodnje z izdelki, namenjenimi za uporabo v družinskem vrtu, za pridobivanje hrane predvsem na hribovskih kmetijah in za sodobno urejanje okrasnega vita in širšega bivalnega okolja. Gorenje pa iz leta v leto povečuje in dopolnjuje ponudbo sodobne opreme za pridobivanje in hlajenje mleka ter opreme za klavniško, mesnopredelovalno in drugo in-* dustrijo. Uresničujeta pa Gore-njev zeleni program delovni organizaciji Gorenje Muta, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov ter Gorenje Fecro, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec. Na 23. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je Gorenje predstavilo več novosti zelenega programa. Gorenje Muta, na primer, razstavlja mini traktor, univerzalno uporaben z raznimi. delovnimi priključki. Gorenje Fecro pa predstavlja enostavno izvedbo sistema molze v vrč, mobilno mol-zišče za drobnico z ukleščenjem, sistem molže na paši ter izvedenko bazena za hlajenje mleka BNH 100 (za ločeno hlajenje mleka). Sicer pa razstavlja Gorenje Fecro na sejmu v Gornji Radgoni še opremo za predelavo rib ter stroj za izdelavo luskaste-ga ledu, ki je uporaben v mesni, konzervni, ribji in kemijski industriji. V okviru 23. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni pa je Gorenje predstavilo tudi dosežke in modelne variantne rešitve Gorenje-ve opreme za pridobivanje in hlajenje mleka krav in drobnice. Šoštanj vabi Veliko prireditev v turističnem tednu Z nedeljsko otvoritvijo cvetlične ta lovske razstave v Kajuhovem domu (ob 10. uri), se bo pričel šo-itanjski turistični teden. V ponedeljek bo nato koncert harmonikarjev Svobode Šoštanj in sicer ob 17. nri na vrtu Kajuhovega doma, ob 18. uri pa bo v avli doma kulture otvoritev razstave likovnih del Jožeta Svetine in Pavlete Fe-rage. V kulturnem programu bo sodeloval Šaleški oktet. V torek se bodo ob 16. uri na .rokometnem igrišču .najprej v malem nogometu pomerile ženske ekipe, nato pa bo ob 18. uri tekmovanje gasilskih enot v vlečenju vrvi za pokal turističnega društva Šoštanj. Zanimive prireditve se bodo vrstile tudi v sredo in četrtek in sicer bo v sredo ob 17. uri koncert tamburašev na vrtu Kajuhovega doma, ob 18. uri pa bo v Kajuhovem domu Kino 16 predvajal dokumentarne in turistične filme. V četrtek ob . 18. uri pa bo v Majerjevi vili ponovljena razstava fotografij Druž-mirje nekoč, katere avtor je Lojze Ojstršek. Najpomembnejše prireditve se bodo ob letošnjem turističnem tednu v Šoštanju zvrstile v petek in soboto. V petek bo od 9. ure dalje pred blagovnico Merx odprt zanimiv kramarski sejem, ob 18. uri pa se bo pričela parada, kulturni program in uradna otvoritev evropskega prvenstva v castingu. V soboto pa se bo ob 19. uri pričela Šoštanjska noč. Na bazenu bo igral ansambel Veseli planšaiji, na vrtu Kajuhovega doma pa ansambel Eho. Obeta se skratka zanimiv program prireditev, v katerem bo zlahka vsakdo našel tudi kaj zase. Kar najbolj varno v šolo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, si je že sredi počitnic zastavil več aktivnosti, da bodo prvi šolski dnevi za prvošolce in šolarje kar najbolj varni. V tej akciji, ki ne bo potekala le en dan, temveč v vseh jesenskih mesecih, bo sodelovalo več dejavnikov, ki skrbijo za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Seveda pa bodo morali tudi starši storiti vse, da bodo njihovi šolarji prišli kar najbolj varno v šolo in domov. Podrobno o vseh aktivnostih »varno v šolo«, pa so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje skupaj z ostalimi delavci, ki bodo sodelovali v tej akciji, spregovorili na zadnjem sestanku v torek, 27. avgusta. (b.m.) Termoelektrarne Šoštanj Pričenjajo remont IV. bloka V letošnjih sedmih mesecih so v šoštanjskih termoelektrarnah proizvedli 1950 GWh električne energije in 219 GWh toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja. To je. bilo le 94 odstotkov načrtovane proizvodnje, vendar potrebe zaenkrat niso bile takšne, da bi morali delati z večjo zmogljivostjo. Kot nant je dejal v. d. predsednik KPO Jaro Vr-tačnik pa bo verjetno plan, ki je bil podan ž elektroenergetsko bilanco izpolnjen; to pa je 3517 GWh električne energije, kar je sicer precej manj kot je rekordna zmogljivost termoelektrarn, ki so je dosegli lete 1983, ko so proizvedli več kot 4000 GWh električne energije. Seveda je proizvodnja električne energije odvisna predvsem od razpoložljivih količin premoga. Za proizvodnjo v prvih sedmih mesecih je bilo TEŠ dobavljeno 2612600 ton premoga, od tega iz RLV 2345700 ton. Sedanje zaloge na deponiji ob nadaljnji normalni dobavi premoga zagotavljajo nemoteno proizvodnjo termoelektrarn tudi v naslednjem obdobju. Leta 1977, ko je pričel obratovati V. blok šoštanjskih termoe- lektrarn, so te pokrivale polovico potreb po električni energiji v Sloveniji. Sedaj se je ta odstotek že nekoliko spremenil, še vedno pa po zmogljivosti nudijo 50 odstotkov termoenergije v SRS in 33,8 odstotka celotne električne energije, oziroma so v letošnjih sedmih mesecih dale 54,2 odstotka termoenergije in 35 odstotkov celotne električne energije. (Dalje na 3. strani) kovinotehna Prodajni center Prevalje Vse za vas in vaš dom V nedeljo je bilo na Graški gori zelo živahno. Na tradicionalni prireditvi — Srečanju narodno zabavnih ansamblov, se je zbralo več kot 5000 obiskovalcev, nastopilo je 13 na-rodnozabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin, predstavljene pa so bile tudi štiri nove pesmi o Graški gori Toplovod do občinskega praznika Udarniških akcij v zadnjem času "v krajevni skupnosti Staro Velenje res'ni manjkalo. Zadnje dni so jo pripravili krajani zaselka Za gradom in sicer so opravljali zaključna dela pri izgradnji mestnegd toplovoda. Dela bi namreč radi končali do letošnjega občinskega praznika. Zatijujejo, da jim bo to tudi uspelo, če bo jim le vreme naklonjeno in če bodo pravočasno dobili potreben denar. Ob tem je treba povedati, da so krajani te krajevne skupnosti opravili xsa zemeljska in gradbena dela udarniško. L. O. Radio Velenje Odslej oddajanje programa ob ponedeljkih, sredah in petkih (s pričetkom ob 16. uri) ter nedeljah, od 11. do 12 JO (govorni del) in od 14.45 ure dalje čestitke. Poiščiter nas na ultra kratko-valovnem območju na frekvencah 97,2 in 88,9 megaherca. Občina Velenje Teden upokojencev Zveza društev upokojencev občine Velenje bo tudi letos od 2. do 7. septembra pripravila teden upokojencev. V prvih dneh od ponedeljka dalje, se bodo upokojenci pomerili v športnih igrah, peti dan bo na vrsti petje na vasi, sklepna slovesnost pa bo tudi letos na Rogli. Program bo letos še pestrejši od lani, potekal pa bo po naslednjem vrstnem redu: 2. septembra bo streljanje z zračno puško v Šmartnem ob Paki. 3. septembra bo tekmovanje v balinanju v Titovem Velenju, 4. septembra bo šahovski turnir v Šoštanju, 5. septembra bo najprej tekmovanje v kegljanju v Pesju, isti dan popoldan pa bo tekmovanje v ulovu rib ob ve- lenjskem jezeru. Osrednja prireditev v tednu upokojencev bo v petek, 6. septembra, ko bo v krajevni skupnosti Šentilj »Petje na vasi«, s pričetkom ob 16. uri in 30 minut. Poleg ženskih, moških in mešanih zborov društev upokojencev, bosta na petkovi prireditvi sodelovala tudi rudarska godba in folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki. Svoj teden pa bodo upokojenci sklenili v soboto, 7. septembra, na Rogli, z zabavnimi in rekreativnimi igrami, ki so med upokojenci še posebej priljubljene, Podrobneje o vseh omenjenih prireditvah bomo še pisali v Našem času. (b.m.) 2. stran * !od četrtka do četrtka! Titovo Velenje » 29 avgusta 1985 Iztekel se je turistični teden v Titovem Velenju Vtkati več izvirnosti* in doživetij »Pa je za nami,« so si prejšnjo nedeljo zjutraj oddahnili turistični in gostinski delavci, ki so trpeli vso noč, tisto Noč ob velenjskem jezeru. Bilo je zares toliko obiskovalcev, kot jih naše mesto privabi le poredko, presenetilo je celo največje optimiste. Vse se je začelo v soboto dopoldan s teniškim turnirjem, nadaljevalo pa popoldan s tekmovanjem jadralcev na deski, z nastopom harmonikaškega orkestra, ansambla Zvok tišine in plesne skupine Kaos. Naval obiskovalcev pa se je začel po 19. uri. Kolone avtomobilov in pešcev so hitele proti prizorišču obljubljene zabave. Marsikoga je privabil Zdravko Čolič, nekatere ansambel Savinjskih sedem, nekatere je premamila zvedavost, vsi pa so iskali predvsem primerno zabavo, družabno srečanje, kar je Noč ob jezeru obljubljala. Množica obiskovalcev je dokazala, kako manjka takšhih prireditev, pokazala pa je tudi, da naši gostinski delavci pogosto ignorirajo želje občanov, jim vsiljujejo svoj odnos do dela in do gostinske ponudbe. Na prizorišču se je zbralo nekaj tisoč obiskovalcev, ki so tu preživeli bolj ali manj prijetno noč, saj je najbolj zagnane pregnal 4ele jutranji dež. Sedaj je seveda navdušenje nad velikim obiskom že mimo in zato je čas za trezno analiza opravljenega dela. Pokazale so se namreč številne pomanjkljivosti, ki zahtevajo predvsem več dobre volje in določene izkušnje, pa bolj malo sredstev. Začelo se je že pri pobiranju tako neželjene vstopnine, kjer so, ob neprimernem prostoru, močno zatajili tudi pobiralci. , Prihodnjič se bo tega vprašanja potrebno lotiti bolj premišljeno, morda pa se vstopnini tudi odreči, še posebno, če bo tako kot tokrat, ko je tudi sedežev in miz primanjkovalo, tako da je marsikdo, ki je plačal vstopnino, na koncu taval od omizja do omizja. Naslednji problem je bilo plesišče, ki ni bilo na pravem mestu niti dovolj veliko. Tudi nastopajoči niso imeli dovolj ustreznega prostora, saj se jih med množico gledalcev, ki so obkrožili oder, še videti ni dalo. Gostinski delavci so se zelo truditi, da bi goste kar najhitreje in najbolje postregli, a kaj, ko jih je bilo pol premalo, premalo pa je bilo tudi prodajnih mest. Nekateri so pač imeli velike oči, delu pa niso bili kos. Določenih negodovanj pa je bila prireditev deležna tudi zato, ker ji je manjkalo marsikaj, da ne bi izgledala le kot veselica. Pripomb se je torej nabralo precej, nekatere namreč še ' omenili nismo, turistični delavci pa obljubljajo, da jih bodo v kar največjem številu upoštevali in že prihodnje leto pripravili resnično takšno Noč ob jezeru, ki bo vredna ogleda, še posebno, ker je kljub vsem tem pomanjkljivostim, že ta prvi poskus pokazal, kako potrebna je takšna zabava tudi v našem mestu. Precej vprašljiv pa ostaja tudi ostali del turističnega tedna, saj so bile prireditve razen Gra-ške gore in morda večera na RTC Trebeliško skromne in jih lahko štejemo le kot prijetno dopolnitev turističnega tedna, njemu samemu pa še vedno manjka marsikaj, da bi nam trajneje ostal v spominu. Boris Zakošek Občina Velenje Najprej državno, nato še evropsko prvenstvo V Šoštanju se bodo v soboto oziroma v nedeljo zbrali najboljši ribiči na državnem prvenstvu v ca-stingu. Tekmovanje bo organizirala ribiška družina Paka, pred katero bo teden dni za tem noya organizacijska preizkušnja — organizacija evropskega prvenstva v suhem ribiškem tekmovanju. Slovesna otvoritev državnega prvenstva bo v soboto, 31. avgusta, GABERKE Živinorejska razstava ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj pripravlja v Gaberkah veliko živinorejsko razstavo, na kateri bodo kooperanti te temeljne organizacije razstavili najboljšo živino ter tako predstavili tudi svoja velika prizadevanja za kar naj- Ribe v malem jezeru V malo turistično jezero ob restavraciji Jezero' so ribiči vložili že kar precej rib. Tako je v njem 3S0 kilogramov krapov, 250 kilogramov »ruskih krapov« in 2 amurja. Število amurjev bodo še povečali, da bodo pojedli travo, ki se je v jezeru zelo razmnožila. Topli vrelec v Lajšah Sodelovanje 0K SZDL Velenje s slovenskim KUD »Kajuh« iz Uhingena v ZRN Sodelovanje matične dežele z našimi delavci na začasnem delu v tujini je pomembno zaradi obnavljanja jezikovne in narodnostne identitete, prizadevanj po selektivnem vračanju naše delovne sile v tujini nazaj v domovino ter mnogih ukrepov za ohranjanje socialne in kulturne identitete še zlasti otrok in mladine. OK SZDL Velenje je skupaj s TGO Gorenje prevzela pokroviteljstvo nad SKUD Kajuh iz Uhingena v letu 1979. ob 18. uri na Titovem trgu v Titovem Velenju, tekmovanje pa bo naslednji dan, v nedeljo, 1. septembra s pričetkom ob 8. uri pri ribiškem domu (troboj) in na igrišču Usnjarja (peteroboj). Približno ob 11. uri bodo nadaljevali tekmovanje na letališču v Lajšah. V prihodnji številki bomo podrobno predstavili urnik tekmovanja evropskega prvenstva v castin- gu- večjo proizvodnjo mleka in pita-nega goveda. Razstava bo 7. septembra, popestrili pa jo bodo tudi z družabnim srečanjem, na katerem bodo igrali Štirje kovači. (bz) Zadnje analize, pravijo ribiči, so pokazale, da je ph vode še vedno precej velik, da primanjkuje planktona, kisika pa je dovolj. Pomanjkanje planktona in visok ph preprečujeta, da bi se odločili še za nadaljnja vlaganja. (bz) Verjetno še marsikdo v naši dolini ne ve, da je bil v Lajšah odkrit vrelec tople- vode, ki ima 47° C. Rudnik lignita Velenje je že naročil podrobnejšo raziska- vo, da bi ugotovili, če je možno to vodo (vir naj bi imel moč 20. l/s) porabiti za ogrevanje stanovanjskih objektov v Topolšici. (bz) Sprva je sodelovanje potekalo zlasti na kulturnoumetniškem področju, kjer smo večkrat priskočili v pomoč pri pripravljanju proslav ob državnih praznikih z našimi kultumo-umetniškimi skupinami ter na področju sodelovanja otrok OS Miha Pintar-Toledo z otroki v klubu Kajuh. Zbrali smo slovenske knjige, Ka-juhove bralne značke, bralne izkaznice in navodila za izvedbo tekmovanj ter z njimi pomagali slovenski tovarišici pri izvedbi tekmovanja otrok naših delavcev za Kajuhovo bralno značko. Prav tako smo v letu 1980 in 1981 organizirali dva obiska med otroki OŠ MTP in otroki iz kluba Kajuh. V letu 1983 smo organizirali srečanje otrok iz Uhingena z učenci OŠ bratov Mravljakov in ga obogatili z dopolnilnim poukom iz slovenščine, bivanjem otrok pri vrstnikih, kulturno-umetniškim programom ter spoznavanjem pomnikov naše revolucije in NOB v občini Velenje. Dogovorjen je bil program sodelovanja med OŠ BM in klubom Kajuh, ki se dosledno izvaja in vsebuje stalno dopisovanje otrok, organizacijo skupne razstave likovnih in literarnih del otrok OŠ BM in kluba Kajuh, izmenjavo didaktičnega gradiva-za dopolnilni pouk in scenarije za proslave ob republiških in državnih praznikih, kot pomoči pri organizaciji proslav v klubu. Po zadnjem srečanju je zaradi kadrovskih sprememb v klubu Kajuh prišlo do prekinitve sodelovanja oz. je to potekalo zelo individualno mimo OK SZDL. 21. avgusta smo imeli na OK SZDL Velenje delovni sestanek z novim vodstvom kluba Kajuh, ki je veliko bolj organizirano in poenoteno v samem klubu prevzelo delo in odgovornost za boljše stike z matično deželo ter s tem z našo občino. Na sestanku smo skupno začrtali nove poti sodelovanja, ki bodo temeljile na nadaljnjem sodelovanju OŠ bratov Mravljakov z otroki kluba Kajuh, vključevanju otrok v letovanje na Debelem Rtiču skupaj z otroki naše občine, vključevanju otrok v zimsko šolo v naravi in v mladinske delovne brigade, v širjenju bralne kulture med našimi zdomci z zbiranjem slovenskih knjig, na kulturno-umetniškem sodelovanju s pomočjo pri organizacijah proslav ter razvijanjem folklorne umetnosti, na poslovnem sodelovanju z Gorenjem, zlasti na po- dročju inovatorstva, na seznanjanju s prostimi šolskimi kapacitetami v občini ter možnostmi štipendiranja ter na rednem obveščanju o prostih delovnih mestih v občini in možnostih zaposlovanja. V občini Velenje bomo nabavili prapor za društvo, Gorenje pa športne drese za balinarsko ekipo. Oboje jim bomo predali na proslavi ob 29. novembru v Uhingenu. DELAVCEM, ZAPOSLENIM PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH OBČINE VELENJE Srečanje delavcev na mednarodnen) obrtnem sejmu v Celju Delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih v občini Velenje obveščamo, da bo tretje srečanje delavcev Slovenije 14. septembra v Celju. Od 9. do 12. ure bo ogled mednarodnega sejma obrti, zatem pa srečanje delavcev pri Miinarjevem Janezu na Teharjih. Iz Titovega Velenja bomo za udeležence srečanja organizirali avtobusni prevoz. Odhod avtobusa bo ob 8.30 izpred Rdeče dvorane, povratek vTitovo Velenje pa predvidoma ob 20.00 uri oziroma po dogovoru z udeleženci. Delavce, zaposlene pri obrtnikih vabimo, da se udeležijo srečanja v čim večjem številu. Prijave zbira Občinski svet ZSS Velenje, Prešernova 1, Titovo Velenje (stavba sodišča), do 9. septembra 1985. Prijavite se lahko tudi po telefonu, in sicer na telefonsko št. 855/712. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE Odbor za inventivno dejavnost OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE Odbor za inventivno dejavnost razpisujeta * Nagradni natečaj 85 za najuspešnejše inovacije v občini Velenje s področja: . a) razlakovalno-razvojne dejavnosti b) množične inventivne dejavnosti v OZD e) ustvarjalnosti društev (LT, DIT) in posameznikov Izven OZD d) najuspešnejše TOZD na področju Inventivne dejavnosti NAGRADNI SKLAD SESTAVLJAJO: ped a) — nagrada 60.000,00 din — nagrada 40.000,00 din — nagrada 20.000,00 din pod b) — nagrada 30.000,00 din — dve nagradi po 20.000,00 din — dve nagradi po 15.000,00 din pod e) — nagrada 15.000,00 din — nagrada 10.000,00 din ped d) — pismeno priznanje Vsi nagrajenci denarnih nagrad prejmejo tudi pismeno priznanje. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci OZD, skupnosti, društva in posamezniki izven OZD, katerih rešitve so v letih 1984 in 1985 prispevale (oziroma bile v letih 1984/85 sprejete na samoupravnem organu) k... — povečanju produktivnosti dola — porastu dohodka — povečanju varnosti pri delu j — izboljšanju organizacije dela — varstvu okolja — ustvarjalnosti na tehničnem in naravoslovnem področju, in TOZD oziroma enovite DO, v katerih na področju množične inventivne dejavnosti dosegajo zelo dobre rezultate. Inovacije predlagajo: , poda) — razvojno-raziskovalne službe oziroma sektorji podb) — komisije za inovacije iz OZD oziroma DS OZD, ki predhodno opravijo ožji'izbor med množičnimi inovacijami (maksimalno 3) pod c) — upravni odbori društev in posameznik pod d) — delavski sveti-ali konference OOZS na nivoju DO, ki predhodno opravijo izbor (maksimalno 1 TOZD) Ob prijavi predlagatelji dostavijo naslednje podatke oziroma dokumentacijo: osebne in splošne podatke (ime in priimek avtorja oz. avtorjev ter morebitnih sodelavcev, izobrazba, opis del in nalog, ki jih avtor opravlja oziroma jih je opravljal v času izvedbe razvojno-raziskovalne naloge oz. inovacije, TOZD oz. delovna skupnost, kjer je zaposlen) poda) — poročilo o opravljeni razvojno-raziskovalni nalogi z ustrezno dokumentacijo in prilogami, iz katerega se bo dala oceniti naloga po naslednjih kriterijih: 1. izvirnost — naloga bazira na dobro znani ideji — uporabljena znana ideja, vendar dopolnjena ali pa je uporabljena manj znana ideja — naloga bazira na izvirni, doslej neznani ideji 2. povezanost z Inventivnostjo — z nalogo ni povezana nobena inovacija oz. patent — z nalogo je povezana ena inovacija ali patent — iz naloge sledi več inovacij ali patentov 3. področje uporabnosti — rezultati so uporabni le v lastni OZD — dosežki so uporabni tudi v drugih OZD — naloga je uporabna na širokem področju 4. skladnost z razvojnimi usmeritvami d rutbeno-politične skupnosti — naloga se ne vključuje v razvojne usmeritve — naloga se delno ujema z razvojnimi usmeritvami — naloga se popolnoma vključuje v razvojne usmeritve občine Velenje 6. aktualnost — naloga je malo, srednje ali zelo aktualna) 6. realizacija naloge — potrebni veliki napori in sredstva — realizacija srednje zahtevna — realizacija enostavna in poceni 7. ekonomski učinek (lahko se navede tudi-predviden — na enoto proizvoda) podb) kratek opis in skico inovacije z naslednjimi podatki: 1. izvirnost — inventivnost predloga — opisati stopnjo izvirnosti predloga 5. dohodek — letno ustvarjena gospodarska korist; navesti tudi prihranek na enoto proizvoda (Izdelka) 3. varnost pri delu in izboljšnje delovnih pogojev (preprečeva nje ali zmanjšanje nezgod na strojih in napravah, fizično lažje delo, čistejši zrak, boljša osvetljenost, zmanjšanje oziroma odprava hrupa ter prepiha itd). 4. organizacija dela uvedena inovacija je prispevata k boljši in sodobnejši organizaciji dela ter s tem k boljšim rezultatom poslovanja 5. pojasnilo, da je inovacijo že obravnavala in priznala pristojna komisi-. ja, odbor ali delavski svet v OZD oziroma upravni odbbr društva Posamezniki izven OZD ali skupnosti, ki so navedeni v razpisu pod točko c), morajo priložiti še poročilo uporabnika inovacije o uporabnosti. Odbora bosta obravnavala predloge, ki bodo prispeli na Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje do 13/9-1985 In bodo dokumentirani v skladu z navedenimi razpisnimi pogoji. Nagrade in priznanja bodo podeljena v okviru praznovanja dneva inovatorjev Jugoslavije, 1.2. oktobra 1985 in praznika občine Velenje. Titovo Velenje, 26/8-1985 »NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik '»Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rotopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 29. avgusta 1985 * Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas * ^ 3 Nov delovni dosežek delavcev Sipaka Nakladalno razkladalna linija Delovna organizacija Sipak se ie Štirinajst let ukvarja s problemi pakiranja, povezovanja in transporta različnih izdelkov. Vsa leta si prizadevajo, da bi ponudbo na tem področju kar najbolj izpopolnili. Rezultat njihovega dela In lastnega znanja so popolnoma avtomatske linije za pakiranje (paletiziranje) različnih proizvodov, ki uspešno delujejo v številnih delovnih organizacijah po vsej Jugoslaviji pa tudi na tujem. Tako so med drugim izdelali in montirali linijo za paletizacijo za OKI Zagreb, več linij za povezovanje gospodinjskih aparatov, linijo za pivovarno Union, za papirnico Radeče, za vojno industrijo Kruševac in Kamnik, Tnidbenik Beograd, Borbo Beograd (povezovanje časopisov), za Sovjetsko zvezo so izdelali linijo za avtomatsko pakiranje kartonske embalaže in še bi lahko naštevali. Ob vsem tem je treba poudariti, da so edini proizvajalci tovrstne opreme v Jugoslaviji in da jo je doslej naše gospodarstvo uvažalo s konvertibilnega področja. V teh dneh beležijo v delovni organizaciji Sipak ponovno pomembno delovno zmago. Izdelali sonakladalno razkladalno linijo. Sestavljena je iz stroja za razkladanje (depalitizer), ki avtomatsko razloži zaboje. (Linija, ki so jo izdelali je za industrijo sokov Džakovica, uporabiti/pa jo je mogoče v proizvodnji alkoholnih tn brezalkoholnih pijač itd). Prazne palete se nato avtomatsko premikajo v skladišče, steklenice pa se premikajo naprej. Ko so steklenice napolnjene, jih nakladalni stroj naloži na palete, horizontalni stroj pa zaboje poveže s plastičnim trakom in so tako pripravljene za transport. polnoma avtomatiziran, saj ga vodi procesni računalnik*(izdelek Gorenja). Takšna linija torej predstavlja začetek in konec proizvodnega procesa v polnilnici. Omenjeno nakladalno razkladalno linijo bodo delavci Sipaka predstavili v prihodnjih dneh na mednarodnem sejmu Vino 85 v Ljubljani, z nekaterimi proizvajalci pijač pa tudi jedilnih olj pa se že dogovaijajo, da jih bodo izdelali tudi za njih. Nakladalno razkladalna linija je velik delovni uspeh delavcev Sipaka. Razvil so jo z lastnim znanjem in izkušnjami, s pomočjo delavcev Gorenja, ki prispevajo procesni računalnik, ki popolnoma avtomatsko vodi delo. To pa pomeni, da ta linija, ki jo vodi (nadzira) en sam delavec, opravi delo, ki ga je prej opravljala skupina delavcev v bistveno krajšem času, kar je vsekakor velikega pomena. M. Zakošek Nakladalno razkladalno linijo, ki so jo delavci Sipaka izdelali za tovarno sokov iz D^akovice, bodo predstavili tudi na vinskem sejpih v Ljnbljani Rek — 00 Elektrofiltrski elementi v Soštanjska tehnologija tudi v Prištini Pred približno dvema letoma so se predstavniki gospodarske zbornice Slovenije in Kosova dogovorili za skupno sodelovanje, in sicer da bi tudi v Prištini iz elektrofiltrskega pepela izdelovali zidake in malte, podobne izdelke kot jih proizvajajo v Rekovi delovni organizaciji Elektrofiltrski elementi v Šoštanju. Naloge sta se lotili delovni organizaciji Projekt Maribor in Efe Iz Šoštanja. Obe omenjeni delovni organizaciji sta se obvezali, da bosta storili vse, da bi načrtovan projekt uspel, ob tem pa naj bi Efe poskrbel za tehnologijo. Tudi prve poiskuse materiala iz Prištine so v Šoštanju že uspešno Opravili. Ob tem, kaj jih čaka v prihodnje, je direktor Rekove delovne organizacije Elektrofiltrski elementi Bogomir Zager povedal: »V naši delovni'organizaciji predelujemo elektrofiltrski pepel že dobrih petindvajset let, zato je povsem razumljivo, da imamo dolgoletne izkušnje na tem'področju, ki jih nima nihče drug pri nas ali v svetu. To je tudi glavni vzrok za začetek pogovora s predstavniki kosovskega gospodarstva, skupaj z mariborskim Projektom o izkoriščanju te vrste materiala. 2e ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega, smo. z -njihovimi materiali, pepelom, apnom in ustreznim plastifika-torjem opravili pri nas prve poz-kuse, ki so bili uspešni. Ugotovili Termoelektrarne Šoštanj Pričenjajo remont IV. bloka (Nadaljevanje s 1. strani) Konec letošnjega prvega polletja je bil končan remont V. bloka. Remont je trajal dva meseca in pol- blok pa je sedaj ponovno usposobljen za dvoletni obratovalni ciklus. V času remonta je bila opravljena prva' velika revizija turboagregata, vosokotlačne-ga in srednjetlačnega dela turbine ter odpravljene pomanjkljivosti na kotlu, ki so se pojavile med obratovanjem. Remont je potekal po planu, zaključek del in * uspešen preizkus naprav pa sta bila opravljena celo dva dni pred rokom. Sedaj pa se bo pričel remont IV. bloka, ki bo trajal dva mese-ca.Marjan Potočnik v. d. člana KPO za proizvodnjo in vzdrževanje ugotavlja, da bo ta remont IV. bloka precej obsežnejši in bo zahteval tudi večje angažiranje delavcev. Tako je bilo v obnovo V. bloka vključeno 400 delavcev, sedaj pa naj bi jih bilo več kot petsto. Ti bodo tu zamenjali pa-rovode sistema sveže pare, na katerih je bilo v zadnjem obdobju več poškodb in so tako postali prenevarni za nadaljnje obratovanje. Opravljen bo tudi večji poseg na aktivnem delu kotla, kjer bodo zamenjali ocevje drugega ponovnega pregrevalnika in večji del ocevja vrelnikov vode in upatjalnika kotla. Vsa ostala dela, razen velike revizije genera-toija, pa bodo opravljena v normalnem obsegu predvidenem za dvoletne remonte. Stroški opravljenih del so seveda zelo visoki. 2e obnova petega bloka je presegla 220 milijonov dinaijev, obnova četrtega bloka pa bo stala okoli 600 milijonov dinaijev. Ker vzporedno s temi remonti potekajo še remonti na skupnih napravah elektrarn, in sicer na pripravi vode, transportu pepela, transportu premoga, vodikarni ter na prvi in drugi toplotni postaji, pa so stroški višji še za nadaljnjih 500 milijonov dinaijev. Če k temu prištejemo še stroške investicijskega vzdrževanja katerih vrednost je bila ocenjena na 850 milijonov dinarjev, sedaj pa je že precej večja, šele vidimo, kako zahtevna in draga so vsa ta obnovitvena dela in kako pomembno je strokovno in skrbno opravljanje teh aktivnosti. Termoelektrarne Šoštanj so letošnje polletje sklenile z izgubo, ker je bil skupni prihodek premajhen tako, da so bjli stalni stroški in energetsko gorivo pokriti le v višini 76,93 odstotkov. Izguba je dosegla 260 milijonov dinarjev in če do konca leta ne bo prišlo do spremembe v bilanci in ceni energije, potem bodo poslovanje tudi takrat končali z izgubo. Stare težave torej, za katere tudi letošnje leto v republiki še nismo odkrili ustrezne formule. Boris Zakošek Ob pomanjkanju surovin še veliko zmanjšanje naročil V marsikaterem delovnem kolektivu Šaleške doline so zaposleni ob pregledovanju polletnih rezultatov gospodarjenja odki-mavali ž glavo. Njihovi napori, doseči kar najboljše, niso dali že-ljenih sadov. Prav nič dobro se ni v prvem polletju letošnjega leta »godilo« delavcem delovne organizacije Veplas. Dolgoletnemu pomanjkanju surovin za njihove izdelke se je sedaj pridružilo še hitro upadanje naročil skoraj za vse proizvode, ki jih izdelujejo, za druge tovarne. Za nameček se je v hudi krizi znašla še lesna industrija, na katero je vezan precejšen del proizvodnje. »To smo sicer pričakovali in se že poskušali preusmeriti k zanimivejšim programom, predvsem jadralnemu. Ta naš pravzaprav v neki meri že rešuje iz zagate. Vendar nam tudi na tem področju ne gre najbolje. Krivce iščemo v materialih. Cene teh so se namreč letos dvignile za 100 odstotkov, 30 odstotni prometni davek, ki je letos »prišel« na novo, cene izdelkom dvigne še višje. Novo jadralno desko si ob tej draginji in padanju kupne moči lahko privoščijo le še red-. ki,« opisuje nerožnat položaj direktor delovne organizacije Veplas Janez Navodnik. Nekoliko bolj uspešni so bili v tem kolektivu pri uresničevanju izvoznih načrtov. Precejšen izpad prodaje na domačem tržišču so poskušali v veliki meri nadomestiti s prodajo svojih izdelkov v tujini. Izvoz so povečali za nekajkrat in danes ta predstavlja več kot 12 odstotkov celotnega prihodka, kar je lep rezultat, Če ob tem vemo, da so izvozno zanimivi le nekateri izdelki iz njihovega programa. Kljul? vsemu je takšen izvoz premajhen, zato za- posleni namenjajo prodoru na še ne »odkrita« ttžišča veliko pozornosti. Izvoznim državam — Nemčiji, Italiji, Avstriji, Kanadi, Češkoslovaški, Sovjetski zvezi — so se pridružile še nekatere države v razvoju. »Jadralne deske in kadi, ki je edini naš izvozno uspešen proizvod, sta namreč izdelka, ki jih žal ni mogoče testirati na samem mestu. Zato so kupci zelo pazljivi in se počasi odločajo za nove • proizvode: Lahko rečem, sa se z jadralnim programom, tako po kakovosti kot tudi ceni, enakovredno kosamo z zunanjimi proizvajalci. Nikakor pa ne z njihovo propagando, za katero ti namenjajo precej več denatja kot ga imamo na voljo mi in s tem narekujejo prodajo. To pa je tudi glavni razlog, da vse bolj poskušamo izdelovati le dele, bodisi samo desko, jambor ali lok za proizvajalce, ki so se na svetovnem tržišču že dobro uveljavili.« Polletni rezultati gospodarjenja so v delovni organizaciji Ve-- plas ob vseh naštetih peripetijah skromni. Čeprav je bil načrt dokaj smelo sestavljen, so uresničili zadane cilje le 80-odstotno. V kolektivu pravijo, da kar dobro »lovijo« inflacijo, saj so prihodek in dohodek povečali za 100 odstotkov, kar pa je premalo. Stari proizvodi hitro izumirajo. Nadomeščanje teh z novimi terja svoje, zato ugotavljajo padec produktivnosti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Pri-gospodarili so minimalen ostanek dohodka, ki -pa so ga namenili le za obvezne sklade. Ostanek dohodka precej »žarirajo« obresti oziroma zaloge, ki jih ustvarja sezonski značaj izdelkov. »Kljub temu, da je jadralni program bolj vezan na spomlad, pri napovedih do konca leta nismo pesimisti. Izkušnje namreč kažejo, da več iztržimo v drugi polovici leta s prodajo izdelkov iz ostalih programov,« je končal razmišljanja direktor delovne organizacije Janez Navodnik. CRADITELJI OPEKARNA MARIBOR I RADVANJE IHn.a.n. --»*«»— ie marmor, otretfSKa i o a PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM 00160 Ion MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA« S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI smo, da je predelava mogoča in da omenjeni materiali ustrezajo takšni proizvodnji. Na osnovi teh raziskav smo s kosovskimi gospodarstveniki spregovorili še o izgradnji podobne tovarne pri njih kot jo imamo ^v Šoštanju. Naslednja naloga, ki nas čaka v prihodnje, je izvedba industrijske proge in pa velik industrijski preizkus predelave pepela, letoš-■ njega septembra v naši delovni organizaciji. Na osnovi dobljenih rezultatov bomo izdelali še ateste in pridobili vso potrebno dokumentacijo, nakar se bomo dokončno odločili o upravičeno- sti gradnje nove tovarne v Prištini. Menim, da do izgradnje tega objekta lahko pride že rihodnje-leto. Še v letošnjem pa bomo pristopili k izdelavi naložbenega načrta. Predvsem pa je naša naloga, da poskrbimo za ustrezno tehnologijo, unesti njihove kadre v proizvodnjo in podobno. Ob vsem naštetem moram omeniti, da bomo s širitvijo takih in podobnih tovarn v Jugoslaviji večji ,in močnejši. Najpomembnejše pa je to, da se čimveč elektrofiltrskega pepela, ki ga sedaj odlagajo na rodovitna polja, predela v uporabne materiale.« Gorenje GA — Tozd Kondenzorij Rogatec Načrti: novi programi, nova tehnologija V zadnjem času oživlja naložbena dejavnost tudi * v tozdu Kondenzatorji Rogatec delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati. Začeli so s pripravami za prenos tehnologije montaže sklopa termostata 090 B Dan-fos. Pripravljajo se tudi na gradnjo novih skladiščnih prostorov. Sicer si prizadevajo, da bi hkrati s posodobitvijo in obnovo strojne opreme osvajali tudi nove programe in uvajali novo tehnologijo. Za kar najbolj dosledno uresničitev tega cilja pa bo potrebno izboljšati tudi kadrovsko sestavo zaposlenih. Vso pozornost namenjajo izboljšanju kakovosti. Najbolj uspešni so bili v teh prizadeva- njih doslej pri dvigu kakovosti površinske zaščite. Sicer je v Gorenjevi tovarni v Rogatcu v občini Šmaije pri Jelšah 170 delavcev v prvem polletju izdelalo 455.559 kondenzatorjev in 128.714 termostatov. Z doseženo proizvodnjo so izpolnili polletne planske naloge. Več, kot so načrtovali, so izdelali podstavkov, za planskimi predvidevanji pa je zaostajala proizvodnja termostatov. Polletni dosežki pa bi bili zagotovo boljši, če v Rogatcu ne bi imeli težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli. Predvsem zaradi dobav z zamudo so morali opraviti precej nadur. Dolgoletnemu pomanjkanju surovin se je letos pridružil ie velik padec naročil' Telefon (062) 39-911 r sozd regijski energetski kombinat •dvarda kardelja, trbovlje. n. sol. o. X rudnik rjavega premoga senovo p. o. senovo »SOZD REK Edvarda Kardelja« DO RUDNIKI RJAVEGA PREMOOA SLOVENIJE TOZD Rudnik rjavega premoga Senovo objavlja prosta dela in naloge za: 1. glavnega Inženirja 2. tehničnega vodja DE aeparacije za nedoločen čas. Kandidati za zasedbo razpisanega dela oziroma nalog morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati pogoje opredeljene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Krško in naslednje pogoje: pod 1.; — dipl. rud. inženir — seznanitev z organizacijo in poslovanjem organizacifje — znanje teh. normativov In predpisov varstva pri delu ter rudarskega zakona — strokovni izpit — 4 leta delovnih izkušenj na predpisanih delih s podzemsko eksploatacijo — smisel za organizacijo in koordinacijo dela — sposobnost sprejemanja odločitev pod 2.; — srednja tehnična šola rudarske, strojne, elektro ali gradbene smeri — opravljen republiški strokovni izpit — 5 let ustrezne prakse — znanje in spremljanje tehničnih normativov in predpisov varstva pri delu ter rudarskega zakona ' — organizacijska sposobnost in smisel za delo z ljudmi Kandidati Imajo ob aklenltvi delovnega razmerja moi-noeti pridobitve uatreznega stanovanja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev na naslov: Komisija za delovna razmerja Rudnika rjavega premoga Senovo, 68281 SenOvo Rok prjjave: osem dni po objavi Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Srečno! 4. stran ★ HOS C3S NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje -k 29. avgusta 1985 # SREČANJE * SREČANJE # POGOVOR NA DELOVNEM MESTU Uspešno si utirajo pot med najboljše folklorne skupine v Sloveniji Lučka Hleb Kdor je prebral naslov tegale sestavka In ob sobotah zvečer večkrat stopil v Rdečo dvorano, je ob tem gotovo takoj pomislil r na velenjski ženski rokometni klub. * Prav nič se ni zmotil, saj sta bila celih 12 let ob prebiranju rokometnih vesti njeno ime in priimek zapisana na prvem mestu pri predstavljanju ekipe. Po letošnjem končanem spomladanskem delu prvenstva je Lučka dala temu športu dokončno slovo. »Odločila sem se; ne in zopet ne ter na tem vztrajam. Že lani sem dejala, da' imam vsega dovolj in da bi rada kaj časa porabila še sama zase. Pregovorili so me. Tokratna odločitev zagotovo drži,« je 'bil njen odgovor na prvo zastavljeno vprašanje. Lučka je začela igrati rokomet že v šestem razredu osnovne šole, aktivneje pa po končani šoli. Začela in končala je v vrstah velenjskega rokometnega kluba. »Vseskozi me je vodila le >sla< po igranju in družbi, nobenih ambicij ni bilo po sredi. Šport imam namreč že od nekdaj zelo, zelo rada.« Ko je Lučka zaigrala za klub, so dekleta nastopala štiri leta v slovenski rokometni ligi, od takrat dalje pa igrajo velenjska dekleta v družbi drugoligaških ekip. Kako gleda Lučka na delo in igro v klubu sedaj, ko je dala -rokometu slovo in takrat, ko je prvič stopila v gol? »Igranje v slovenski rokometni ligi je zahtevalo od igralk precej manj naporov, odgovornosti, bile smo bolj sproščene; tudi zavzetosti nam ni manjkalo. Igranje v višjem, zahtevnejšem razredu pa ... Kaj bi človek vse našteval, precej, precej več časa, odrekanja. Človek se sčasoma vsega naveliča. Pa saj je treba dati tudi mlajšim možnosti,jj kajne.« S soigralkami in klubskimi prijateljicami je sogovornica doživela v dvanajstih letih igranja marsikaj. Vsakokrat so bili* v ospredju rezultati, vzpenjati se vedno višje in višje proti vrhu lestvice. Slabi dnevi so jim seveda razpoloženje pokvarili: »Skozi zid človek ne more. Če pe moreš zmagati, pač ne moreš.« Ob zmagah je bilo veselje nepopisno, pesmi, smeha ... In kaj bo počela sedaj? Ne beli si glave, kako bo kar najbolje izkoristila prosti čas. Več bo potovala, če bo le v žepu kaj •več denarja, odslej pa bo tudi bolj pridna obiskovalka planin. Tudi njena mama potrebuje pomoč. Povsem na zadnjem mestu je ... le kaj drugega kot rokomet. »Sedaj bom zaigrala kdaj pa kdaj za veteranke. Končno bom imela malo več časa zase,« je končala pogovor Lučka Hleb, dolgoletna vratar-ka velenjskega ženskega rokometnega kluba. Krajevna skupnost Konovo Do zime se bodo greli Vroči dnevi in dopustniški čas so naredili svoje. Ker nas je zanimalo, kaj počne v teh dneh v krajevnih skupnostih Šaleške doline, smo pridno vrteli številčnico. Kamorkoli smo poklicali, smo skoraj povsod dobili enak odgovor: »Prav nič. Privoščili smo si počitnice. Bomo kasneje pošteno prijeli za delo.« Približno ob enakem času lani smo na straneh našega tednika pisali o Konovčanih, ki niso poznali počitka. Tudi letos je bilo tako. Izgradnja toplovodnega omrežja jim namreč še vedno ni dala miru. »Toplifikacija je bila največja in najobsežnejša naloga srednjeročnega programa krajevne skupnosti Konovo. V teh dneh jo počasi zaključujemo,« je ponosno povedal predsednik gradbenega odbora za izgradnjo toplovodnega omrežja Karli Stropnik. * Pisalo se je leto 1982, ko so krajani Konovega začeli pridobivati potrebno dokumentacijo za pričetek del. Leto kasneje so zasadili prve lopate ter krampe in se lotili najprej izgradnje sekundarnega dela. Treba je bilo napeljati preko 7000 metrov kinet z vsemi hišnimi priključki za 208 naročnikov. Lani pa so napeljali še primarni del. Zaradi lažjega pokrivanja finančnih obveznosti je krajevna skupnost podpisala samoupravni sporazum z vsemi naročniki ter samoupravnima stanovanjsko in komunalno interesno skupnostjo občine Velenje, Vegradom, delovnimi organizacijami Era, Farmin-Inženiring,. Cestnim podjetjem Celje, tozd Vzdrževanje in Vzgojnovarstve-nim zavodom Velenje. Samo izgradnjo so razdelili na štiri faze. Poleg denarnih obveznosti je samoupravni sporazum določal tudi, koliko prostovoljnega dela mora opraviti vsak naročnik. Za uresničitev te naložbe so morali Konovčani seči globoko v žep. Kar 210 milijonov dinarjev jih je stala izgradnja toplovodnega omrežja, seveda brez toplotnih podpostaj za industrijo. Ta številka bi bila višja za 38 milijonov dinaijev, kolikor je znašala vrednost prostovoljnega dela. Kjer je delo, so tudi težave. O, pa še precej so jih morali rešiti za uresničitev načrtovane naloge. Nagle podražitve materialov so jim precej ponagajale. Kljub te- mu so se dčcembra lani priključili na daljinsko toplovodno ogrevanje krajani Lemplovega vrha, v začetku meseca februarja letos pa še naročniki ostalih štirih podpostaj, Od 211 naročnikov je bilo tako na toplovodno-omrežje priključenih 140 gospodinjstev. »Marljivosti, dobre volje in prizadevnosti krajanom od vsega začetka ni manjkalo. Žal, pa je to bilo premalo za napeljavo kinet še v zadnjem delu krajevne skupnosti. V začetku aprila letos smo morali izgradnjo na področju vaškega odbora Selo prekiniti. Tokrat sta nam zagodla neurejena kanalizacija in neustrezno odvodnjavanje meteornih voda, ki bi jih graditelji morali urediti pri regulaciji Pake in izgradnji republiške ceste. Na to težavo so krajani opozatjali dalj časa, vendar so se morali vedno zadovoljiti le z obljubami. Prav med letošnjim dopustom smo to »vročo temo« uspešno rešili in pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo zadnje faze.« V lanskem letu so težave nastajale tudi zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti nekaterih podpisnic samoupravnega sporazuma. Nekatere pogodbe o izvajanju del tega so bile sklenjene nekoliko kasneje. • Delo je kljub temu teklo naprej. Vsa gospodinjstva so med-. tem časom pridobila potrebno uporabno dovoljenje, kar je bilo tudi veliko delo. »Zadnji list zajetne knjige o izgradnji toplovodnega omrežja v krajevni skupnosti Konovo bomo lahko obrnili, ko se bodo na daljinsko ogrevanje priključili še naročniki vaškega odbora Selo. Z Vegradom in Esom, izvajalcema del, smo izdelali terminski plan, po katerem naj bi se to zgodilo do letošnjega občinskega praznika. Do zime se bodo greli na ta način vsi do zadnjega jaška v Ve-montu.« Kaj lahko ob tem še zapišemo? Da so krajani Konovega vzeli nalogo zelo resno, da so dobro svojo vlogo odigrali člani gradbenega odbora, ki so pre-mlevali izgradnjo toplovodnega omrežja kar na 123 sejah. »Kamorkoli smo se obrnili po pomoč, nikjer nam je niso odrekli. S skupnimi močmi smo uspeli streti v teh časih tudi tako trd oreh.« Z uresničitvijo te naloge so krajani Konovega povsem uresničili srednjeročni program krajevne skupnosti 1980—85, kar jim daje lepe možnosti in dobra izhodišča za uspešno delo tudi v prihodnje. Poleg toplovoda pa so v tem času dobile lepšo »preobleko« tudi nekatere krajevne ceste. Brez pridnih rok tudi danes ne gre 33 let, več kot polovico svojega življenja, je Vlado Blatnik »preživel« v delovni organizaciji Veplas. Ob našem obisku v tem kolektivu sta beležnica in kemični svinčnik zabeležila tole njegovo . pripoved o delu, težavah, življenju, o njem samem,... »Ko smo začeli,----Ja, stro.- ji so bili precej bolj enostavni, veliko je bilo ročnega dela. Leta so hitela, z njimi se je spreminjala tehnologija, razmere. V kolektivu smo danes bogatejši za nove stroje, .ki pa še vedno ne dohajajo tovrstne proizvodnje v razvitem svetu. Resda so se' izboljšali delovni pogoji, vendar brez pridnih delavčevih rok tudi danes ne gre.« Pri tem ni pozabil omeniti stroja, ki so ga v delovni organizaciji kupili za povsem druge namene. Vladove dolgoletne izkušnje 'pa so delavcem, ki so brusili zaponke, gumbe, olajšale naporno delo in precej prispevale k boljšemu zdravju zaposlenih. Sogovornik je v Veplas prišel iz povsem druge »branže«. Izučil -se je za krojaškega mojstra. Leta 1952 seje zaposlil v Šoštanju in sicar v otroški konfekciji, nato so delali še težko konfekcijo. Tri leta kasneje je podjetje Šik zabredlo V težave in ... »Galanteriji in proizvodnji gumbov se je takrat napovedovala lepša prihodnost, pa sem tako prišel med delavce Veplasa, kjer sem še danes.« Vlado je skupinovodja petih ljudi, po potrebi tudi večim, ki iz poliestrskih smol v obliki palic in plošč oblikujejo zaponke, Vlado Blatnik gumbe ... To opravilo je kar . zahtevno, naporno, še vedno je precej ročnega dela. Obdelovanje polistrskih smol ni lahko in človek mora pošteno paziti, da ne naredi preveč »škartnih« izdelkov. »O, ja. Moram pohvaliti svoje ljudi. So kar vestni in pridni. Čeprav sem skupinovodja, poprimem za vsako delo, če je treba in ne le »koman-diram«. Starejši smo vsega vajeni; zato mi ni ničesar težko narediti. Človek pa se z leti vsega navadi.« S sogovornikom smo prem-levali še o tem in onem iz dela, sodelavcih, pogovor pa končali s vprašanjem o prostem času. Takole je nanj odgovoril Vlado :■ »Po napornem delu je treba malo počiti, sploh v teh vročih dneh. Človek je malo starejši in ga takšno vreme toliko bolj »zdeluje«. Sicer pa ga tako ali tako nimam veliko. Za konjiček — gojim namreč ju-' žno sadje — ostane bore malo časa. V vrtu in pri hiši je vedno treba kaj narediti. Morda pa bom imel malo več časa za svoje konjičke in zase prihodnje leto, ko bom odšel v zaslužen pokoj. Morda?!« Gasilci Pesja: Bogatejši za novo orodno vozilo Gasilsko društvo Pesje šteje okoli 100 članov, ki so od sobote dalje bogatejši za novo Tamovo gasilsko orodno vozilo. Veljalo je približno 270 starih milijonov dinarjev (kupili so ga še po stari ceni), dedar zanj pa so prispevali občinska gasilska zveza Velenje, interesna skupnost za varstvo pred požari, nekaj denarja je primaknila krajevna skupnost in sami krajani. Takšno gasilsko orodno vozilo, ki je zelo prilagodljivo, zlasti za zahtevna področja in opremljeno z vsemi pripomočki, so si gasilci Pesja želeli že dalj časa. • v Potrebe po nakupu takšnega vozila so se pokazale pred približno petimi leti in že takrat so se člani gasilskega društva resno lotili priprav za nakup. Dosedanje gasilsko orodno vozilo, z njim so gasilci tega kraja prevozili veliko kilometrov, staro pa je petindvaj- set let, je že krepko načel zob časa-. Gasilski avtocisterni, ki so jo dobili pred nekaj leti, se je tako pridružilo v njihovi garaži še sodobno orodno vozilo za gašenje zahtevnejših požarov. Sobotnega slavja ob prevzemu novega gasilskega orodnega vo- Z novim gasilskim orodnim vozilom bodo gasilci Pesja lažje in hitreje krotili »rdečega petelina« žila v Pesjem se je poleg gostov udeležilo tudi 46 »botroV«. Vsi govorniki, so v svojih govorih poudarili, da je novo vozilo za' gasilsko društvo Pesje izrednega pomena, saj je to tehnični pripomoček, ki bo gasilcem služil za uspešnejše in hitrejše gašenje morebitnih požarov ali pri reševanju v naravnih in drugih nezgodah. Predsednik tamkajšnjega društva pa se je vsem, ki so jim kakorkoli pomagali pri nakupu avtomobila, zlasti vsem »botrom«, iskreno zahvalil. Najbolj zaslužnim je gasilsko društvo izreklo zahvalo in podelilo posebno priznanje. Dolgoletni predsednik nadzornega odbora gasilskega društva Pesje Ivan Mele, ki je kljub svojim častitljivim 78-letom še marljiv član tega društva, je ob tej priložnosti povedal: »Kadarkoli smo gasilci prišli h krajanom, bodisi ob novem letu ali kakšni drugi priložnosti, smo bili zelo lepo sprejeti. Nobena prošnja ni naletela na gluha ušesa. Vedno so nam. ti radi pomagali. Poleg njihove pomoči smo tudi sami .s prostovoljnim delom, zlasti po vojni, delali veliko udarniško, če smo hoteli društvo ohraniti. Menim, da so tudi danes društva deležna precejšnje pomoči družbene skupnosti. Gasilska tehnika napreduje in ta novi gasilski avto, katerega sem zelo vesel, da ga .imamo naposled v garaži, je le korak dalje k posodabljanju gasilske opreme. . Ko smo se odločali za nakup, smo bili zelo zaskrbljeni, ali bomo našli denar zanj, ali ne. Pomagali so nam tudi drugi in zagrizli smo v kislo jabolko. Zato smo te pridobitve, ki je za nas zelo pomembna, toliko bolj veseli,« je sklenil pogovor eden najstarejših gasilcev v Pesju Ivan Mele, ki sodi tudi "med njegove ustanovitelje. v Folklorna skupina Oljka Šmartno ob Paki Nov program za praznovanje majhnega jubileja Folkioristi iz Šmartnega ob Paki si uspešno utirajo pot med najboljše tovrstne skupine v Sloveniji. Če bi ocenjevali njihovo delo po nastopih in gostovanjih, bi zapisali odlično oceno. »Kljub temu, da nismo v celoti uresničili zastavljenega programa, smo z letošnjo sezono tako člani folklorne skupine Oljka kot tudi odbor pri kulturnem društvu, zadovoljni. Pridobili smo precej mladih plesalcev in plesalk, jih uvedli v delo skupine in jih pripravili za nastope, kar nam je vzelo precej časa. V tej sezoni smo zaplesali, prikazali običaje, zapeli že skoraj pozabljene pesmi iz Šmartnega ob Paki in njegove okolice, res zelo velikokrat. Počitnic in dopusta nismo poznali. Največkrat smo se ljubiteljem tovrstne dejavnosti predstavili v občini ob raznih priložnostnih prireditvah, zaplesali smo tudi gostom iz drugih držav. Spomladi smo se udeležili ptujskega kurentovanja, kako plešemo in pojemo smo pokazali v Mokro- nogu na Dolenjskem na prireditvi Kolo 85. Dalj časa pa smo vadili za nastop v Gornjem gradu za goste iz Nizozemske,« je na kratko naštela le najpomembnejša gostovanja mentorica šmarške folklorne skupine Karla Podvra-tnik. Pred člani folklorne skupine Oljka je do začetka nove sezone še veliko gostovanj, med več je uvrščajo nastop na prireditvi Teden noš in obrti v Kamniku. Povsod, kjerkoli so folkioristi iz Šmartnega ob Paki nastopili, so jih gledalci lepo sprejeli in njihov trud nagradili z dolgim ploskanjem. »Smo skupina, ki hitro najde stik z gledalci, zato so naši nastopi tako uspešni. Plesnih skupin je v Sloveniji veliko in bi se med to množico izgubili, če ne bi uvrščali v svoj program tudi običajev. Ne iščemo več sami kje bomo nastopili, ampak drugi iščejo nas. Včasih kar težko vsem ustrežemo.« Vadili so skozi celo leto, na-študirali 10 in 50 minutne pro-< grame, ob tc)m še naprej pridno raziskovali stare običaje iz njihovega domačega kraja in njegove okolice. Našli so dva plesa, nekaj starih pesmi, običaj, ki jim bodo prišli prav za naslednjo sezono: Že lani so šmarški folkioristi hoteli naštudirati podoknice, vendar te naloge niso uresničili.-Lotili se jih bodo takoj na začetku nove sezone, konec meseca septembra. Na odru bi jih radi pokazali v začetku meseca marca prihodnje leto, ko bodo proslavi-ii majhen jubilej — 10. letnico dela. »Marljivo bomo vadili v novih prostorih obnovljenega kulturnega doma, ki smo jih že vsi nestrpno in težko čakali, — telovadnica v osnovni šoli za naše vaje ni bila najprimernejša — se naučili novih plesov, običajev in prepričana sem, da bomo jubilej dostojno proslavili,« je končala pogovor Karla Podvratnik. m Vt!«*51® Veselice/ veselice Obudili so star lovskf običaj Pretekli teden je bil v Šaleški dolini gotovo rekorden po raznih družabnih srečanjih, ki jim po domače pravimo veselice. Veselo je bilo v Pesju, kjer so ljudsko rajanje združili s prevzemom novega orodnega gasilske-' ga avtomobila, v Lokovici, kjer so razvili gasilski prapor, v KS Skomo-Florjan so mladi pripra- vili že tretji maraton v malem nogometu. Sestali sta se ekipi domačih mladincev in Levega brega iz Titovega Velenja. Po 24—urnem igranju nogometa je bil rezultat 148:119 v korist gostov. Na Trebeliškem so mnogi gostje preživljali večer pod lipco, veliko jih je v soboto popoldne odšlo oziroma se pripeljalo s svojimi vozili na vrh Ljubele k lovski koči, kjer so pripravili zabavo Čkalski lovci s predstavitvijo lovskega krsta. No, največ obiskovalcev pa se je zbralo v nedeljo popldne na Graški gori na srečanju narodno-zabavnih ansamblov. Gotovo je bilo veselo še kje drugje... kar 57 stopinj, železo pa je bilo tako vroče, da se ga brez rokavic še dotakniti nisi mogel. Na sliki gradbišče Klasirnice REK — delavci Gradisa. LO Poletje od čas, ki ga želijo gradbeniki kar najbolj izkoristiti. Delovni pogoji pa so bili letos včasih že kar neznosni in veliko truda in volje vsakega posamez- nika je bilo potrebno, da so premagovali velike napore. Temperature so bile zelo visoke, med jekleno armaturo je bilo vroče kot v kotlu, saj so namerili KAR 24 UR SO BRCALI 20G0 Živahno in zanimivo je bilo konec tedna tudi na mestnem kotalkališču v Titovem Velenju. Mladi domači kotalkarji so navduSili starše in gledalce in tudi sodnike, saj so pokazali najboljše kotalka nje Center srednjih šol TITOVO VELENJE IZLETNIK CELJE Tozd Turistična agencija Poslovalnica Titovo Velenja vas vabi na neom. sol. odgovornost Jezikovni tečaji - ANGLEŠČINA II - NEMŠČINA I in II - ANGLEŠČINA in NEM ŠČINA ZA ZUNANJO REGISTRA CIJO - PRIJAVE DO 12. SEP TEMBRA Gostišče Atelšek Posebnost - ameriška postrv Če vas pot zanese v Rečico ob Savinji, in če*se napotite še haprej v Dol Suho, boste ob robu pokrajine zagledali lep nov objekt, ob katerem so tudi ribniki, v katerih kar mrgoli postrvi različnih velikosti. Prišli ste do novega objekta —gostišča Atelšek v Gornji Savinjski dolini. Gostišče bodo odprli v soboto dopoldne ob 10. uri. in Milica Atelšek pravi, da vsem, ki bodo prišli na otvoritev, pa tudi kasneje še kdaj zašli k njim, gotovo ne bo žal. Dobro bodo postreženi, za nameček pa gostišče leži v prijetnem okolju, obrkoženem z gozdovi. Tisti, ki se bodo odločili, da bodo pri njih preživeli tudi kakšen dan dopusta — kasneje bodo oddajali tudi sobe — se bodo resnično lahko spočili v lepi naravi in mirnem okolju. Že nekaj let pri Atelškovih gojijo ameriško postrv in ta bo tudi glavna jed njihovega jedilnega lista. Kot posebnost za otroke pa naj omenimo, da bodo lahko ti dobili tudi sladoled. TURISTIČNA POTOVANJA — DUNAJ—TULLN — »Cvetlična razstava« — 1 dan — 31. avgust — DUNAJ — Razstava »Sanje in resničnost« — en dan ali dva dni — 7. in 14. septembra — ŽABLJAK POD DURMITORJEM in DOLINA TARE - šest dni - 10. septembra — KLASIČNA GRČIJA — sedem dni — 4. oktobra — M0NCHEN — »Oktoberfest« — 21. in 28. septembra ter 5. oktobra — PADOVA — »Cvetlična razstava« — 21. september _ LASTOVO — »posebni program za ribiče« — pet dni — 25. septembra — MINI KRIŽARJENJE — pet dni - 25. septembra STROKOVNA POTOVANJA — RIED — »Kmetijaki aejem« — en dan ali dva — 6. september — VERONA — »Samoter« — za gradbeništvo — dva dni — 4. oktober - — BOLOGNA — SAIE — za gradbeništvo — dva dni — 25. oktober — VERONA — »EUROCARNE« — za mesno industrijo — dva dni — 25. oktober Še je poletje — še sprejemamo vsakovrstne rezervacije počitnic za posameznike ali skupine. Počitnice ob jadranski obali, v zdraviliščih ali kmečkem turizmu pa so prijetne tudi v posezonskih mesecih,- Zahtevajte programe v Izletnikovi poslovalnici na AVTOBUSNI POSTAJI V TITOVEM VELENJU! V mirnem naravnem okolju vas »motijo« le ribe 29. avgusta 1985 •k Titovo Velenje OD TU IN TAM 5 * stran 5 t ' Slovensko prvenstvo v kotalkanju Velenjski kotalkarji najboljši v republiki Gledalcem, ki so vsaj delček sobote in nedelje preživeli ob velenjskem kotalkahšču, gotovo tega ni bilo žal. Dan je bil prekrasen, ob lepi glasbi pa so spremljali lepo kotalkanje kar 80 tekmovalcev, ki so se zbrali na republiškem prvenstvu v Titovem Vlenju. Gostitelji — prizadevni delavci kotalkarsko drsalnega kluba Rudar so izvedli tekmovanje izredno dobro. Posebej je odlično organizacijo pohvalila tjudi generalna sekretarka Zveze drsalno-kotalkarskih organizacij Slovenije Mojca Pinterič v soboto popoldne pred začetkom tekmovanja v prostem programu. Da bo ocena tekmovanja popolna, je treba napisati Se najpomembnejše: Velenjski kotalkarji so se nadvse izkazali, saj so med posamezniki osvojili pet prvih mest (Štor, Šinkovec, Svoljšak-Marinič, Miletič in Oven), Olim-pija in Stanko Bloudek po štiri, prepričljivo pa so zmagali tudi v tekmovanju za pokal ine., Stanka Bloudka in v ekipnem tekmovanju. Ti uspehi znova potijujejo »VEGRAD« n. sol. o. T. Velenje Gradbeno Industrijsko podjetja 63 320 T. Velenje Prešernova »a Delavski svet TOZD Gradbenik, Ljubno ob Savinji razpisuje na podlagi določil statuta TOZD Gradbenik dela in naloge s poseb-nimipooblastili in odgovornostmi Vodenje TOZD Gradbenik Razen splošnih in z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba tehniške ali družboslovne smeri ali z delom pridobljene delovne sposobnosti — najmanj pet let delovnih izkušenj na erlakih ali podobnih delih — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi programi in smeri razvoja TOZD — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, ter pravilen odnos do samoupravljanja. ( Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev morajo kandidati poslati v 15. dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo z oznako »razpisni komisiji-za imenovanje vodje TOZD Gradbenik.« Vsi kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa v 30. dneh po odločitvi o izbiri vodje TOZD na DS TOZD, tudi zelo dobro strokovno delo v klubu in tudi zagnanost vodstva kluba. Prav zato je verietno razumljivo, da je v zadnjem času znova slišati pobude, da bi kotal-kališče dobilo streho (pred leti so v ta namen že zbrali nekaj denarja), saj bi s tem omogočili treninge in tekmovanja doma ob vsakem vremenu, kotalkaiji pa bi lahko trenirali tudi v zimskem času, ko bi kotalke zamenjali z drsalkami. Hkrati pa bi streha omogočila, da bi se z drsanjem za razvedrilo ukvarjali tudi mnogi drugi občani. Rezultati: med pionirji C so nastopili trije tekmovalci: 1. Kovač (Olim-pija) 28,6, tretji šumnik (Rudar T. V.) 22,4; pionirke C: I. Skoberne (Olim-pija) 35,8, 4. Šturm 33,7, 6. Sulek, 31,6, 8. Stres 31,4, 11. Podrzavnik 28,3, 12. Vidovič 27,5, 16. Lilija (vse Rudar T. V.) 22,7 — nastopilo je 18 tekmovalk; pionirji B: 1. Šinkovec (Rudar T. V.) 49,5 — trije tekmovalci; pionirke B: med 19 tekmovalkami je prvo mesto osvojila Klešnik (S.Blou-dek) 59,85, 5. Cater 51,3, 6. Praznik 51,3, 13. šlehta 47,05, 15. Belec (vse rudar T. V.) 41,9; pionirji A - trije tekmovalci: I. Štor 57,1, 2. šumnik 50,8, 3. Skešelj (vsi Rudar) 40,1; pionirke A — 10 tekmovalk: 1. Stanov-nfk (S. Bloudek) 63,65, 5. Novak 55,65, 7. Svoljšak 53,4, 9. Krmpotič (vse Rudar T. V.) 46,40; mlajil mladinci: 1. Klasinc (S. Bloudek) 127,9, 2. Marinič (Rudar T. V.) 96,1 - dva tekmovalca; mlaji« mladinke: 1. Oven 143,75, 4. Goličnik 126,55, 5. Majerič (vse Rudar T. V.) 122,85 — sedem tekmovalk; mladinke: 1. Miletič (Rudar T. V.) 147,25 - tri tekmovalke; pri članih je nastopil le Vilar (Olimpija) 171,8; med članicami pa je med tremi tekmovalkami zmagala Mordejeva (Olimpija) 173,85; med mlajSimi mladinskimi pari Ha kotalka-la le Svoljšak-Marinič (Rudar T. V.) 38,4; med štirimi pionirskimi pari pa je prvo mesto zasedeh par Kopač— Klasinc (S. Bloudek) 22,1, 2. Čater— Šumnik 18,7. 3. Praznik—Sešelj 10,1, 4. Šulek—Šinkovec (vsi Rudar T. V.) 17,3; Ekipno za pokal Stanka Bloudka: 1. Rudar 139 točk, 2. Olimpija 135, 3. 5. Bloudek 105, 4. Cinkarna 71, 5. Nova Gorica 17. Cvos KUPOVATI v ZADRUGI — market Pliberk — Avstrija Rudar:Kovinar 2:2 (1:0) To še ni »pravi« Rudar Slab začetek, dober konec, pravi pregovor. Ali bo ta trditev veljala tudi za nogometaSe velenjskega Rudatja. Ob koncu letošnjega prvenstva v slovenski nogometni ligi. Če ocenjujemo samo nedeljsko prvojcolo, je treba ugotoviti, da to šeni ekipa, ki bo enakovredno z drugimi igrala za sam vrh prvenstvene lestvice, pa čeprav je v njej kar sedem novih igralcev. Velenjčani so bili zlasti v prvem delu igre veliko boljši nasprotnik. Najbolj nevaren je bil levi branilec BuškoviČ, ki je poslal med tekmo veliko žog pred nasprotnikova vrata, vendar v domačih vrstah ni bilo pravega napadalca, ki bi jih znal poslati v mrežo. Hrnjič in Tubič, zlasti slednji, sta zelo hitra igralca, toda za sedaj preveč nespretna pred nasprotnikovimi vrati. Očitno jima manjka izkušenj. Ob takšni nemoči napadalcev, so njihovo vlogo morali prevzemati obrambni igralci. Omenili smo že izredno razpoloženega Buško-viča, ki je najbolj zaslužen, a je Rudar osvojil vsaj točko. Pred nasprotnikov gol je nenehno prihajal tudi kapetan Čelič. Tudi drugi visoki obrambni igralci niso zaostajati pri tem. Žal, so ti izleti imeli tudi svojo ceno, saj so gostje dvakrat zatresli mrežo novega Rudaijevega vratarja Tasi-ča. V 55. minuti iz enajsmetrovke zaradi prekrška nad Puhaijem, (Ta igralec je tudi izvedel prosti strel), v 79. minuti pa je v slalom akciji preigral nekaj domačih obrambnih igralcev,na koncu še vrataija in izenačil na 2:2. Rudar je povedel že v 26. minuti, ko je Buškovič izvedel enega izmed mnogih prostih strelov z leve strani. Lepo podano žogo je zadel z glavo Celič in gostujoči vratar je bil nemočen. Strelec drugega zadetka je bil Buškovič po akciji Hrnjiča v 58. minuti. Po izenačitvi so si Velenjčani na vso moč prizadevali, da bi le dosegli zmagoviti zadetek. Pri tem so nastajale luknje v obrambni vrsti in minuto pred koncem se je nevarni Puhar znova znašel na dobrem mestu. Na srečo domačega vrataija je silovito žogo poslal mimo desnega vratnika, že v 70. minuti pa so gostje zadeli (Vidovič) celo prečko. Gledalci, ki so pred začetkom srečanja ekipi nagradili s ploskanjem, tega niso. storili tudi na koncu. Niso bili zadovoljni z igro »novega« Rudarja. Igralci so se sicer zelo trudili, igrali hitro, vendar nevarnih strelov proti nasprotnikovim vratom oziroma , v mrežo je bilo v nedeljo za zmago premalo. Gotovo bo ekipa močnejše, ko bosta zaigrala še — prav tako nova igralca — Toskič in Marinček, in ko bosta trenerja * Krivošej in Zlodej še bolj uigrala enajsterico, igralci—napadalci pa spretnejši in natančnejši pri strelih na gol. V drugem kolu se bodo nogometaši Rudatja v gosteh sestali z Muro. JoCsrečanje bo šele v sredo, 4. septembra. (vos) Elektra Šoštanj Znova na trdnih temeljih Že nekaj let je od tega, ko so se koSarkaiji šoštanjske Elektre borili za vrh v slovenski košarkarski ligi. Zaradi slabega dela z mladimi ter vključevanja tujih igralcev in treneijev, je bilo domačih košar-karjev vedno manj. Povsem »zaposleni« niso bili tudi preostali igralci. Nekaj krivde nosi seveda celjska Libela, za katero je zaigralo precej najboljših oziroma visokih fantov. Kakovost šaleške košarke je tako v zadnjih letih vedno bolj padala. Lani pa si je izvršni odbor klu- ba skupaj z novim predsedniom Zvonetom Esom med prednostne naloge uvrstil načrtno delo z mladimi domačimi igralci in trenerji. K tej odločitvi je precej pripomoglo tudi marljivo delo trenerja kadetske ekipe Bukoviča iz Šoštanja. Mladinci Elektre trenutno vodijo v mladinski ligi celjske in zasavske regije. Ta ekipa bo skoraj v celoti zaigrala tudi v članski konkurenci. Skupaj s tremi ali štirimi starejšimi izkušenimi igralci jim bo ob prizadevnem delu morda uspelo znova priti v družbo najboljših v Sloveniji. Poleg Bukoviča, ki ho vodil mladinsko in člansko vrsto, zelo uspešno delata trenerja pionirjev in kadetov Kristan ter Breznik iz Titovega Velenja. Ob vestnem delu vseh igralcev in treneijev bodo sadovi dela v šaleški koroški gotovo kmalu vidni Franc Cerar Klančnikov memorial V teh dneh mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil odlični košarkar Andrej Klan-čnik-Luka. V njegov spomin bo organiziral košarkarski klub Elektra v nedeljo, 1. septembra, mladinski košarkarski turnir. Vse tekme bodo v telovadnici solidarnosti v Šoštanju. Razpored: ob 9. uri se bosta najprej srečali ekipi Elektre in Smelta Olimpije, ob 10.45 Libela (Celje): Jeklotehna Branik (Maribor), tekma za tretje mesto bo na sporedu ob 15. uri, za prvo pa ob 16.45. Organizatorji mladinskega turniija vabijo ljubitelje tega športa, da si v kar največjem številu ogledajo srečanja mladinskega košarkarskega turnirja v spomin na njihovega nekdanjega odličnega igralca Andreja Klančnika in skupaj z njimi počastijo spomin nanj. —I. B,— HOTEL VESNA vabi na šesto DRUŽABNO SREČANJE S KVIZ0M v petek, 30. avgusta, s pričetkom ob 20.30 v restavraciji hotela VESNA. Tekmovalni ekipi: EKO proti MODNEMU SALONU . — Kdo bo odkril skrivnostnega gosta večera? — Družabne igre — Lepe nagrade za obiskovalce Nasvldenje v Topolšici! v vseh erinih prodajalnah ž živili pričenjamo PRODAJO OZIMNICE NA KREDIT DO 30.000 DINARJEV i _ . od 2, septembra dalje 29. avgusta 1985 ir Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 7 KOLEDAR Četrtek, 29. avgusta — janež PETEK, 30. avgusta — ROZA SOBOTA 31. avgusta — RAJ-KO NEDELJA 1. septembra — TI-LEN PONEDELJEK, 2. septembra — Štefan TOREK, 3. septembra — DORA SREDA 4. septembra — ZAL-KA ■ M ALi OGLAS! ZAPOSLIM DEKLE za strežbo v norem »KARAKA BARU«. Telefon: 857-114. V BLTIK »FISCHER« zaposlimo izkušeno šiviljo. Telefon: 857-114. KARAKA-BAR odslej odprt tudi ob torkih. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da je gostišče PRI VIDI zaprto do vključno 15. septembra 1985 zaradi kolektivnega dopusta. ZAPOSLIM DEKLE z veseljem do strežbe. Nastop dela možen takoj. Telefon: 856-115. MLADA DRUŽINA išče sobo ali manjše stanovanje v Titovem Velenju ali okolici. Telefon: 854-615, popoldan. ŽENSKA sprejme delo na dom, lahko tudi šiviljska dela. Naslov v uredništvu. ZARADI SELITVE prodam otroško sobo — ogled možen od 20. do 21. ure. Kralj, Vrnjačke banje 3/IX, Titovo Velenje. MALO RABLJEN TROSED in 170-1. hlauifnik prodam. Informacije na naslov: Kidričeva 17, Titovo Velenje, stanovanje št. 33 od 17. do 19. ure, tel.: 853-886. ZASTAVO 750 lox, letnik 1982 ter Z 126 P letnik 1979 ugodno prodam ali zamenjam za rezan les. Informacije po telefonu: 856-867, dopoldne. LOKAL za mirno obrt v Titovem Velenju vzamem v najem. Naslov v uredništvu ali po telefonu 853-569. LOKAL na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju prodam. Telefon: 855-775 od 19. do 20. ure. »ISKRA« SERVIS Mozirje sporoča, da poleg servisiranja malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja opravlja tudi previjanje vseh vrst elektromotorjev. NOVO! Elektromotor za PS dobite v enem dnevu. Na zalogi imamo vse rezervne dele za male gospodinjske aparate Gorenje in Black & Dacker. Garancija 6 mesecev, solidne cene! Se priporoča Tone Grlica, telefon: 831-203. CRNO-BELI TV in dirkalno kolo Sprint prodam. Telefon: 858-472. RAČUNALNIK Commodore C 64, kasetofon, igralno ročko, literaturo in 400 programov prodam. Telefon: 856-649. RENAULT 4 TL, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 857-374 po 20. uri. PEUGEOT 204, registriran dQ maja 1986 in harmoniko Weltmajster 38 basov, prodam. Telefon: 857-668 od 19. do 22. ure. OSEBNI AVTO Visa super E, prodam. Telefon: 858-398, popoldan. DVE NOVI KOMPLETNI KOLESI za Zastavo 750, prodam. Knez, Vrnjačke banje 7, Titovo Velenje,"popoldan, tel.: 854-189. KOLO Seak>r in vrtno uto prodam. Gruber, Jenkova 25, Titovo Velenje. ZAMRZOVALNO skrinjo LTH, staro 7 let, prodam za 1,5 SM. Stropnik, Koroška 24, Titovo Velenje. KOMPLET omaTa-kavl in dvodelno omaro prodam. Tel.: 858-891. NK DELAVKO (priprava materiala za šivanje usnjenih izdelkov) zaposlim. Srečko Grobelnilc, Kavče 26 c, Titovo Velenje, telefon: 888-111. SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Informacije na telefon: 062 841-758. GAROSNJERO KUPIM. Naslov v uredništvu. TRI DIATONIČNE HARMONIKE (4 vrstna — nova B, Es, As, Des; 3. vrsta DGC, 3 vrstna B, Es, As), ojačevalec Simens 100 W in daljnogled za lovsko puško prodam. Janko Hudej, Lokovica 74, Šoštanj, telefon: 882-467. Z globokim obžalovanjem se opravičujem vsem, ki sem jih na kakršenkoli način prizadel dne 20. 8. 1985, ko sem bil močno vinjen in se nisem zavedal ter se ne spominjam svojih dejanj, za katere sem izvedel šele na Postaji milice po iztreznitvi. Posebej se opravičujem miličnikoma Janezu Skerlaku in Josipu Jovanoviču, katerima sem povzročil še posebne težave. Husein Češko, Prešernova 9 a, Titovo Velenje. Delovna organizacija Elektrokovi- narska oprema išče sobo z možnostjo uporabe kopalnice ali garsonjero v Titovem Velenju za mlad zakonski par z visoko izobrazbo (dipl. inženir in dipl. ekonomist) brez otrok. Interesenti naj naslovijo ponudbe na Elektrokovinarsko opremo, Kadrovska služba, Celjska cesta 9 c, Titovo Velen je. -*- GRADBENO PARCELO v Dramlju pri Crikvenici, 800 m oddaljeno od morja, 500 m", z vso dokumentacijo za gradnjo in nadstropno hišo, takoj vseljivo s telefonom v Pesju pri Titovem Velenju prodam. Samo resne ponudbe. pošljite na naslov: Jože Suk, Libig str. 31, 7000 Stuttgart 1 ZR Nemčija. Telefon: 9949-711-608918. DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: četrtek, 29. avgusta, dr. Menih Od 30. avgusta do 1. septembra, dr. Stupar Od 2. septembra do 3. septembra, dr. Menih SREDA 4. septembra, dr. Lazar DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 30. avgusta do S. septembra, Milan Matko, dipl. veterinar, Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322 KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 29. 8. in petek, 30. 8. ob 18. in 20. uri SOKOL NAPADA, ameriški, Jcriminalka. V gl. vi.: Francis Hu-ster. Ptek, 30. 8. ob 10. uri JAZ SEM POROTA — ameriški, triler. V gl. vi.: Armand Assante. Sobota, 31. 8. in nedelja 1.9. ob 18. in 20. uri JAZ SEM POROTA -ameriški triler. V gl. vi.: Armand Assante. Ponedeljek, 2. 9. ob 10., 18. in 20. uri ČAS NEŽNOSTI - ameriški. V gl. vi.: Shirly Meclain. Torek, 3. 8. ob 18. in 20. uri in sre-" da, 4. 9. ob 10., 18. in 20 uri DIVA -francoski, kriminalka. V gl. vi.: Fre-deric Andrei. Četrtek, 5. 9. ih petek, 6. 9. ob 18. in 20 uri HOKUS-POKUS - ameriški triler. V gl. vi. Gene Wilder. Petek, 6. 9. ob 10. uri SAMPIJONI POSTELJE - nemški, sexi. V gl. vi. Gunther Gleser. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 29. 8. ob 20. uri ŽIVLJENJE JE LEPO - domači. V gl. vi.: Rade Šerbedžija, Sonja Savič. Režija: Bora Draškovič. Petek, 30. 8. ob 20. uri LJUBEZENSKA PISMA S PREMISLEKOM. Domači. Režija: Zvonimir Berkovič. V gl. vlogi: Irina Alferova, Zlatko Vitez, Relja Bašič. Sobota, 31. 8. ob 20. uri HORVATOV IZBOR — domači, režija Eduaf Galič. V gl. vi.: Rade Šerbedžija, Milena Dravič. Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje išče garsonjero v Titovem Velenju. Interesenti naj naslovijo ponudbe na Center za informiranje, propagando in založništvo, FoitoVa 10, 63320 Titovo Velenje. OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice nujno išče mlajši moški. Ponudbe pošljite pod šifro »redni plačnik«. Nedelja, 1. 9. ob 20. uri TAJVAN-SKA KANASTA - domači. Režija: Goran Markovič. V gl. vi. Boris Kom-nenič, Neda Arnerič, Radko Polič. Ponedeljek, 2. 9. ob 20. uri BUTN-SKALA — domači, politična groteska. Režija: Franci Slak. V gl. vi.: Emil Filipčič, Marko Derganc. Torek, 3. 9. ob 20. uri DEDIŠČINA '— domači, družbenopolitična drama. Režija: Matjaž Klopčič. V gl. v.: Milena Zupančič, Polde Bibič. Sreda, 4. 9. ob 20. uri LJUBEZEN — domači, vojna drama. Režija: Raj-ko Ranfl. V gl. vi: Rok Bogataj, Lenka Ferenčak. Četrtek, 5. 9. ob 20. uri OVNI IN MAMUTI — domači. Režija: Filip Robar — Dorin. Vgl. vi.: Božidar Bu-njavec, Slavko Stimac. f KINO ŠOŠTANJ Sobota, 31. 8. ob 20.uri SOKOL NAPADA — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Francis Huster. Nedelja, 1. 9. ob 18. in 20. uri LAS-SITER — ameriški, pustolovski. V gl. vi.: Tom Seleck. Ponedeljek, 2. 9. ob 20.uri JAZ SEM POROTA - ameriški triler. V gl. vi.: Armand Assante. Sreda, 4. 9. ob 20. uri ČAS NEŽNOSTI — ameriški. V gl. vi.: Shirly Meclein. KINO BRASLOVČE ' Nedelja, 1, 9. ob 19. uri SOKOL NAPADA — ameriški, kriminal^. V gl. vi.: Francis Huster. Sreda, 4. 9. ob 20. uri JAZ "SEM POROTA — ameriški, triler. V gl. vi.: Armant Assante. Zbor dolavcov Centra za Informiranj«, propagando In saloinlitvo Vo-lonjo "r OBJAVLJA dela in naloge t STROJEPISKE (tajniška dela) za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — končana administrativna šota ali ekonomska srednja šola — dobro znanje strojepisja — eno leto delovnih izkušenj — znanje slovenskega jezika Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 TITOVO VELENJE, Františka Foita 10, v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Gozdno gospodarstvo Nazarje — TOZD Gozdarstvo »JELKA« SottanJ, Trg svobode 12 razpisuje na osnovi sklepa zbora delavcev z dno 21. 6. 1985 Javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: — 8 kom. motornih žag znamke Jonsereds • — 1 kom. kombi Zastava 1500 letnik 1981 — izklicna cena ,120.000,00 din — 1 kom. pisalni stroj Oliveti. Licitacija bo v ponedeljek 9. 9.1985 ob 7. uri v prostorih TOZD »JELKA« Šoštanj, kjer si bo mogoče motornežage, pisalni stroj In kombi ogledati pred pričetkom. Za sodelovanje je potrebno vplačati 10 % izklicne cene. Prometni davek plača kupec. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta srečka rijavca se toplo zahvaljujemo Faniki Velunšek, sostanovalcem Bračičeve ulice 2 v Titovem Velenju in družini Kikec, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in darovali cvetje. Najlepša hvala zdravnikom ZD Titovo Velenje in osebju Internističnega oddelka bolnišnice Topolšica, predvsem dr. Radmili Petrovič za pomoč in nego v poslednjih dneh njegovega življenja. Hvala tudi ZB Desni breg za pozornost in izraženo sožalje. Še enkrat vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi vilija pergovnika iz Zavodenj se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. e Posebej se zahvaljujemo za pomoč zdravstvenemu osebju bolnišnice Topojšica, dr. Menihu, društvu invalidov, pevcem za zapete žžtlostinke in duhovniku za opravljen obred. Družina Goršek Sporočamo žalostno vest, da sta tragično preminula brata franc laznik učenec 6. razreda in . jože laznik naš nekdanji učenec p. d. SLIVNIKOVA iz Zavodenj Ohranili ju bomo v trajnem spominu. Učenci in kolektiv OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj Šoštanj, 26. avgusta 1985 ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica cecilija lipnikar iz Plešivca pri Titovem Velenju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, CP Celje, šoferjem iz EKO Titovo Velenje, ki so.nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalja, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Hribarjevi za njeno večletno zdravljenje in dr. Zičkarju za nesebično pomoč, g. duhovniku za ganljive poslovilne besede in opravljen obred. VSI NJENI IZŠLA JE KASETA ZLATA HARMONIKA z najboljšimi posnetki tekmovanja harmonikarjev na diatoničnih harmonikah (frajtonaric) na Lju-bečni pri Celju. Kupite jo lahko v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje ali naročite po povzetju na naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, Celje * ■*- NOVO RESTAVRACIJO Blagovnice Gorica v Titovem Velenju, kjer ne bo manjkalo zabave ob dobri glasbi in odlično pripravljeni hrani Prejšnji teden smo tudi v občini Velenje pričeli obirati hmelj. Predelov, kjer bi lahko gojili to sicer donosno kulturo, v naši občini ni veliko, tako da je hmelj posajen le na 26 hektarjih površin in še to približno pol v družbenem sektorju. Po predvidevanjih naj bi bil pridelek približno 40 ton, vendar pa je neugodno vreme naredilo precej škode, tako da te količine verjetno ne bodo dosegli. V naši občini prevladuje sorta Golding, vendar pa je še precej tudi Atlasa in Aurorc. V prihodnje bodo ti dve sorti nadomestili z bolj iskanim Goldingom. Ročno obiranje tudi pri nas počasi izginja. Uporabljajo ga le še pri obiranju prvih letnikov in pa na kmetijah Ocepek in Tanjšek v Arnačah. Mi smo tokrat obiskali kmetijo Ocepek .in pokramljali s prizadevnimi obiralci in Brankom Ocepkom, ki skupaj s starši gospodari na tej kmetiji, Ocepkovi imajo hmelj posajen na njivi veliki 70 arov, lani so pridelali 1.300 kg vas vabi, da obiščete V MESECU SEPTEMBRU - »DANCE CLUB« ob petkih od 20. do 01. ure — PLESI ob sobotah, igra ansambel »ODMEV* od 20. do 01. ure — SPECUUJTETE KUHINJE: pariško ocvrti dagnjl, tkampi-buzara, ikoljke-buzara ter ostale spe-dalltete - VEČ VRST IZVIRNO PRIPRAVLJENIH KOKTAILOV t VABI VAS NOVA RESTAVRACIJA Blagpvnlce Gorica v Titovem Velenju i Predstavitev Graška Gora Titovo Velenje Zanimiva slaščičarska razstava Med ansambli, ki so pogostejši spremljevalci prireditev na GraŠki gori, je tudi ansambel Gorski cvet. Doslej je vedno tekmoval tudi za najboljšo pesem o GraSki gori, za kar so prejeli še posebno priznanje. s pesmijo Le malo je prireditev, vsaj v velenjski občini, ki pritegnejo toliko obiskovalcev kot se jih je zbralo zadnjo nedeljo na Graški gori. Veliko jih je prišlo zato, ker imajo radi narodno zabavno glasbo, mnogo je bilo takšnih, ki prihajajo tja, zato ker jim je Graška gora všeč in ker tu srečajo veliko znancev ... In kaj menijo o takšni pri- reditvi BRANKO RO- GELŠEK: »Doma sem iz Zavodenj, letos pa sem prišel tretjič na to prireditev na Gra-ško goro. Všeč mi je tukaj, ker imam rad takšne množične prireditve, ker srečam veliko svojih prijateljev in znancev. Tudi samo vzdušje tukaj je prijetno. Rad prisluhnem nastopajočim.« STANISLAVA HUDOURNIK: »Na Gra-ški gori sem bila doma, sedaj pa živim v Topolšici. Udeležim se vsake prireditve, ki jo organizirajo tukaj in redno prihajam tudi na srečanja narodno zabavnih ansamblov. Rada imam narodno zabavlto glasbo, še posebej pa z zanimanjem prisluhnem skladbam o Graški gori. Tudi v pri- ' hodnje bom na ta srečanja rada prihajala.« MARTINA REDNAK: »Mislim, da sem bila prav na vseh desetih srečanjih narodno zabavnih ansamblov tukaj na Graški gori. Sem sem prihajala skupaj s starši, zdaj pa pridem tudi sama. Rada imam glasbo, tudi narodno zabavnim skladbam rada prisluhnem. Sprehajam se po Graški gori, ki je zares lepa in zanimiva, vmes pa poslušam nastopajoče. Skladbe, ki sem jih slišala danes so mi ugajale, še posebej pa so me navdušile tiste o Graški gori, ki so zares izvirne.« VLADIMIRA LEPKO: _ »Do- i ^t^FjPi ditve na Graški gori. Dela je zares veliko, saj ni enostavno sprejeti več kot 5000 obiskovalcev. Trudimo se, da bi se počutili med nami prijetno in da bi radi prihajali tudi v prihodnje. Seveda nam največ'težav povzroča vreme, od katerega je pač vse odvisno. Danes smo vendarle imeli srečo, moram pa reči, da smo bili pri nabavi hrane in pijače malo v skrbeh saj vremenske napovedi niso bile optimistične in^verjetno nam bo marsikaj za toliko obiskovalcev, kolikor se jih je zbralo danes tukaj, zmanjkalo.« VINKO ŠMAJS: »Že vrsto let pomagam organizatorjem pri tej prireditvi, in sicer sem član strokovne komisije, ki ocenjuje predvajane skladbe. Mislim, da prireditev opravičuje svoj namen, kar najbolj priča zares množična udeležba. Po mojem mnenju pa bi bilo. prav, da bi organizatorji zahtevali, da vsi sodelujoči pripravijo za to srečanje lastno skladbo o Graški gori. Tako bi bila prireditev še privlačnejša, še bolj izvirna.« Anka Voh | Dragica Miklavžina Deseto srečanje Kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca je pripravilo pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega, sveta Velenje v nedeljo na Graški gori že deseto tradicionalno srečanje narodno zabavnih ansamblov, prireditev, s katero pritegnejo vsako leto na Graško goro nekaj tisoč obiskovalcev iz velenjske in slovenjgraške občine, radi pa prihajajo tudi od drugod. Graška gora je znana iz narodno osvobodilne vojne tudi kot gora iurišev. Tu je bila zelo hude boje Štirinajsta divizija. Krajani Plešivca so si želeli, da bi pripravili prireditev s katero bi pritegnili na Graško goro veliko obiskovalcev in se tako pred desetimi leti odločili za srečanje narodno zabavnih ansamblov. Začetki so seveda bili skromni. Na prvih prireditvah je nastopilo le nekaj skupin, pa tudi obiskovalcev je bilo malo. Vsako leto pa se je udeležba večala, tako nastopajočih kot gostov. Na letošnje srečanje, načrtovali so ga prejšnjo nedeljo, 18. avgusta, seje prijavilo kar 21 skupin iz številnih krajev Slovenije in zamejstva, kar sed.em pa jih je prijavilo tudi pesem o Graški gori. Organizatorji namreč vsako leto razpišejo tudi nagrado za najboljšo pesem o Graški gori. Žal srečanja prejšnjo nedeljo zaradi slabega vremena niso mogli pripraviti, to nedeljo pa vsi prijavljeni niso mogli nastopiti. Tako seje občinstvu, zbralo se jih je več kot 5000, predstavilo 13 skupin, štiri pa so naštudirale tudi svojo pesem o Graški gori. Najpjej so nastopili narodno zabavni ansambli in male vokalne skupine, ki niso pele na temo o Graški gori. Strokovna komisija je menila, da je bila med njimi najboljša skupina Kogras iz Spodnje Kungote. Vsi pa so seveda najbolj nestrpno čakali nastope skupin, ki so pele o Graški gori. Najboijši je bil vokalni kvintet Lastovka iz Polzele s V Amačah pri Ocepku Ročno obiranje redkost očetom ravno opravil prvo »mero«. Kar veliko so nabrali, je menil in bil .prepričan, da bo še bolje v soboto in nedeljo, ko bo prišlo še več obiralcev. Če jim bo vreme naklonjeno, bodo hmelj obrali v desetih dneh. Med delom smo zmotili tudi nekaj obiralcev. Devetletna Anka Voh že nekaj let obira hmelj pri starem atu. Denar ji seveda pride zelo prav, nekaj ga bo porabila za šolske po-, trebščine, upa pa, da ga bo lahko nekaj prihranila tudi za kolo. Od 8. do 13. ure je nabrala dva in pol škafa in bila kar zadovoljna. Tudi Dragica Miklavžina že nekaj let preživlja zadnje dni počitnic v hmelju. Nekaj želi sama prislužiti, saj denar vedno prav pride, še posebej na začetku šolskega leta. Dnevno nabere od 10 do 11 škafov. Delo pa je kar naporno', saj pride zgodaj zjutraj in obira do mraka. Vmes skoči le na kosilo, malica pa kar na njivi. Obiranje hmelja sicer ni donosen posel, saj dobijo obiralci za škaf le 59 dinarjev, tisti najbolj izurjeni pa ga pri Ocep-kovih naberejo do 22 škafov. Vendar pa je tu priložnost, da nekaj denarja zaslužijo tudi otroci. Mira Zakošek Zadnje nedeljsko popoldne se je tragično končalo za družino Laznik iz Zavodenj. V šo-štanjskem jezeru so izgubili dva sinova^ Anton Laznik je ob šoštanj-skem jezeru v nedeljo 25. avgusta lovil ribe, njegova mlajša brata sedemnajstletni Jože, učenec prvega letnika lesarske šole in trinajstletni Franc, učenec šestega razreda osnovne šole, pa sta se kopala v jezeru. Plavati je znal samo'sedemnajstletni Jože, Franc pa se je ulegel na poliuretansko maso, ki jo je našel ob jezeru in z njo »plaval«. Nenadoma pa se mu je ta izmaknila in padel je v globino. Brat Jože mu je skušal pomagati, vendar pa se ga je Franc očitno oprijel tako silovito, da sta oba potonila. Starejši brat Anton jima ni mogel pomagati, saj ne zna plavati. Čez čas je prišel Edo Vučina, ki je potegnil iz vode Franca. Nudili so mu prvo pomoč in ga odpeljali v bolnišnico, vendar je med prevozom umrl. Jožeta so našli šele čez pol ure, saj je bila voda kalna. ansamblov skladbo Graška gora, druga je bila skupina Gorski cvet (Na Graški gori), tretji pa so bili Ga-liški fantje s skladbo Pozdrav Graški gori. Letošnjega srečanja, s katerim so proslavili tudi štiridesetletni-co osvoboditve, se je udeležil tudi generalpolkovnik Ivan Dolni-čar Janošik. Uvodoma je pozdravil zbrane in Obudil spomin na izbojevano zmago nad fašizmom. Ko smo ga kasneje ogovorili, je izrazil navdušenje, in menil, da je to zares izvirna prireditev, saj jo organizira kulturno društvo iz hribovske partizanske vasice. Pozdravil je; da na tej prireditvi nastopajo amaterji, ki sami pišejo pesmi, še zlasti pa je bil navdušen nad tolikšno množico, ki se je zbrala na Graški gori. Dejal je tudi, da se bo zavzemal, da dobi ta prireditev na Graški gori širšo podporo, da postane še kvalitetnejša in še bolj obiskana. Utonila sta v Šoštanj-skem tega zelenega zlata, letos pa bo letina bolj slaba, saj vremenske razmere hmelju niso bile naklonjene. Pomladi je bilo dežja preveč, <čez poletje pa veliko premalo. Vseeno upajo, da bodo natrgali okoli tisoč kilogramov kobulov. Tistih, ki si želijo zaslužiti kakšen dinar z obiranjem hmelja, je vedno manj, v Šentilju pa so s hmeljem posajene premajhne površine, da bi se izplačalo nabaviti obiralni stroj. »Sosedje nas razumejo in pridejo pomagat,« pravi Branko, ki je v času našega obiska z Branko Ocepek Prejšnji teden so v KSC pripravili zanimivo razstavo slaščic. Škoda, da sta bila v razstavo vključena le hotel Paka in Nama, saj bi bila širša predstavitev slaščičarskih izdelkov in tudi mojstrov, ki so jih pripravili, izjemno atraktiven dogodek, ki bi ga lahko obogatili še s pokušino in prodajo takšnih redko vidnih umetnij. Tako so obiskovalci lahko občudovali le lepe in dobre slaščice slaščičarskega mojstra Jožeta Javornika. Razstava pa je tudi pokazala, da KSC še zdaleč ni izkoristil vseh možnosti za popestritev ponudbe. Končno enkrat dekorirana omizja in glasba, sta bili ob slaščičarski razstavi dovolj, da so gostje bolj zadovoljni kot običajno zapuščali ta lokal. Atrij KSC bi torej v poletnih mesecih zlahka topleje in širše zadihal tudi druge dni, če bi se očitno gostinskemu podjetju Paka le zahotelo. (bz)