Srečanje z borci II. grupe odredov
Vsake Štiri leta je v določenem kraju zbor borčev 2. grupeodredov. Letos je bil v Celju. Sodelovala je tudi mladina.
Že nckaj dni prej smo zvedeli, da se bomo zbora udelcžili tudi delegati naše šole. in sicer: Mojca Robek, Mateja Šuštaršič in lngrid Boljka.
V sobolo smo sc zbrali na žcleznižki posiaji v Ivančni gorici. Presenečeni smo bili in veseli, da nas bo spremljal borec 2. grupe odredov, tov. Slavko Mcdved. Pot proti Celju jebila zatoše posebno zanimiva. saj smo že v vlaku zvedeli za marsikatero borbo in doži-vljaj v partizanih. V Ljubljani smo se pnkljuiili mladini iz O.Š France Bevk — LJ-Mostc-Polje in OŠ Mozirje. Z nami pa sia bili tudi učenki Ul Breda Antončič in Karmcn Štrubelj. Pot do Celja je hitro minila in prav nič nas niso motilc dcževne kaplje. ki so uda-rjalc na okna.
Ob prihodu v Celje smo si najprej ogledali Muzej revolucije. Tu so bili razstavljeni časopisi, ki so izhajali med drugo svetovno vojno, in pripomočki bolničarjev in zdravnikov, ki so jih ra-bili pri zahtcvnih operacijskih pose-gih. Kar verjcti nismo mngli, da so s tako slabimi matcnali lahko reSili marsikaiefo mlado življenjc. Pri ope-racijah ni bilo nobcnih sodobnih tne-
dicinskih pripomočkov, ampak lc zanesljivo oko in roka zdravnika, ki je operirala.
V  tem muzeju so razstavljene slike borcev in njihovih komandantov. O njihovih junaštvih so naži spremljeval-ci, borci 2. grupe odredov pripovedo-vali s ponobom in spošlovanjem. V sr-cih vsch smo čutili, da bi bili veliko bolj srcčni, če bi bili ludi tijunaki naše revolucije i nami.
V muzeju smo vidcli tudi razna sov-ražnikova obvestila in razgla.se. spor-očila. ki so jih prinašali kurirji. na zcmljevidih pa začrtane poti, kjersose gibali sovražniki.
Iz Muzeja revolucije smo odšli v Stari pisker, kjer so bili med NOB zapori in muiilnice za pripadnike OF slovenskega naroda. O nečloveškem in krutem mučcnju naših Ijudi so pričalc lotografijc in vklesana imena po stenah zaporov. Tu so bili napisani datumi in imena, ki so jih zaporniki pi-sali. ku so čakali na krivično sodbu sovražnikov. Pred vhodom v muiil-nicojcspominskaplošča. Vspominski sobi smo videli ključe zaporov, lescno žlico, kozarec za vodo, razne vrvicc in prtiče. ki so jih izdclovali zaporniki, želczen obroč, vcrigc. Tu so razstavlje-ni originalni plakali streljanj lalcev in
velika fotografija, ki je prikovala mrtve talce. Kot simbol trpljenja zapornikov in talcev so v steno spo-minske sobc vzidane zvezane roke.
Ob vstopu v dvorišče Starega piskra je v steni vzidanih 374 granitnih pl-oščic z imeni vseh ustreljenih talcev in 6 ploščicz datumi streljanj. Tu je tudi bronasii relief. v katercga so up-odobljeni vsi važnejši dogodki iz NOB v občini Celje. Pretrcseni in s tesnobni-mi občutki smo zapustili Stari pisker. V nas paje bila enasama želja: grozote vojne se ne smejo nikoli več ponoviti!
V celjskem kulturnem domu smo sc srečali z borci 2. grupe odredov, ki so razpravljali o problemih, ki nas mučijo vsak dan. Iz njihovih ust je prišlo veliko predlogov, kako bi izb-oljšali gospodarski položaj v Jugosla-viji. Nam mladim so svetovali tudi novo obliko nošenja kurirčkove tor-bice. Po razpravi pa smo si ogledali bogat kulturni program. ki so ga pri-pravili udcleženci srečanja.
Polni lepih vtisov in sklcpov, da bomo ohranili pridobitve naših bor-ccv, smo se v večernih urah vračali proti domu.
Mojca Robek 7.b OŠ Stična