Stev. 50
TRST, sobota (9. februvarja I9IO.
Tečaj XXXV.
IZHAJA VSAK DAN
tail ob Mdeljab in praznikih ofe 5-, ib ponedeljkih rt 9. zjutraj. Posamične Stev. m prodajajo po 3 nvfl. (6 stot.) t mnogih tobakaroah ▼ Trsi« in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrožiai, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-6 ini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 a tč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti l kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. tnaa, • smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodor po 20 st. mm Za ogia>e ▼ tekstu lista do 5 Trst 20 K, vsaka oadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprava .Edinosti". —- Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - —:..... .. Plačljivo In utofljivo v Trstu.--=■
tm	■ v	m ^^ T mn^iujp
Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko.
V edinosti je moč!
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Maroonln* na nedeljsko lzdanj« „EDIJfOSTI" itu«: za o*lo Isto Kron 5'SO, za pol l«ca Kron J 80.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uHca Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
■	Giorgio Galatti štev. 18.	.........
PoStno-branilnltni račun It 841 652. TELEFON It 11-57.
Politično društvo „EDI H OST"
sklicuje
za JUTRI, dne 20. fcbr. 1910
dva javna shoda
in sicer ob pol 11. uri predp v dvoraui
„Konsumnega društva" v Rojanu
in ob 4. uri popoludne v dvorani Gotpodarsk. društva v Skednju.
Dnevni red : Poročilo državnega poslanca d.ra Otokarja Rybara o delovanju državnega zbora.
ODBOR politič. društv. „Edinost".
Slovenski delavci iz mesta in okolice!
Podraženje stanarine pritiska vedno hujše na vse sloje tržaškega prebivalstva. To velja v posedi meri za Vas, delavce! Izročeni ste na milo-t in nemilost monopolu hišnih gospodarjev, ki liki pijavke izsesavajo iz Vas zadnji novčič krvavo zaslužene plače.
V zadnjih dneh 80 hišni kapitalisti priredili norv naskok na Vaše življenske interese. Protestirajmo odločno proti temu in odbijmo z združenimi močmi ta atentat.
Podi«'sana ,Nar. del. organiz." priredi v ta
aame > JUTRI, dne 20. februvarja 1910 točno ob 10. uri dopoludne VELIKI
protestni shod
v gledališki dvorani „Narodnega doma"
V Trstu s sledečim dnevnim redom :
99
Dajte nam cenih stanovanj 4.
SLOVENSKI DELAVCI iz mesta in okolice! Do vas je, da izpregovorite odločno, jasno in glasno!
TRST, dne 17. februvaija 191®.
ODBOR
„Narodne delavske organizacije".
BRZOJfll/NE VESTI.
BOSNA.
Proglašenje bosanske ustave.
DUNAJ 18. — V soboto bo proglašena bosanska ustava in sicer predpoludne v Sarajevu in na Dunaju, popoludne pa v Budimpešti. V Sarajevu proglasijo ustavo na slovesen način s streljanjem iz topov.
Sprememba na bosanski vladi.
SARAJEVO 18. Kakor poroča „Večerni Sarajevski list" je cesar na mesto vpokoje-»ega sekcijskega načelnika Hormana imenoval sekcijskim načelnikom prezidijalnega načelnika deželne vlade, dvornega svetnika barona Pitnerja.
Zakonske osnove za bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 18. (Iz poluradnega vira.) Proglašenje ustave se pričakuje z veliko napetosjo. Vlada ima polne roke posla, da dovrši čimpreje preddela, ki so potrebna za izvedbo ustave. Dela se pridno na zakonskih osnovah, ki bodo predložene deželnemu zboru. Med drugimi zakonskimi načrti se
PODLISTEK.
Največe razočaranje.
Povest.
(Italijanski spisal Gavino Boy, poslovenil Rip.)
In Bianca je bila ravno ena teh izvoljenih, izbranih duš ter je, trdna v svoji veri in svoji ljubavi, ostala verna in zvesta svojim idejam, zvesta svojim načrtom, ne-emahljiva v svoji prisegi.
In ko jej je on, po desetih letih odsotnosti, nekega dne pisal, da se slednjič vrne*), ni bila ona v prvem hipu ne presenečena, ne iznenadjena in ne razbuijena. Saj je vendar vedela, da mora enkrat napočiti ta dan, in tega Je vedno potrpežljivo
■*) Zločin tatvine zapade v Italiji, kakor tudi h. pr. ti a Ogrskem, po 10 letih v preskripcgo.
Op. prevajalca.
j izdeluje tudi kazenski zakon, ki bo baje vrlo liberalen. Posebno bo čuval politiško [svobodo, po drugi strani pa bo nudil garancije, da bo zaščitena ustava. Osobito bodo oj-tre kazni proti zlorabi v volilni akciji. Dalje se dela na reformi sodstva, meničnega prava, o prometu čekov in reformi konkurznega reda. Dalje se izdeluje davčni in agrarni zakon.
Važna Izjava barona Bienertha o rekonstrukciji kabineta.
DUNAJ 18. Danes je bilo predsedstvo poljskega kluba zbrano na konferenci pri ministerskem predsedniku. Konference, ki je trajala od 3. do 6.30, sta se udeležila tudi ministra Bilinski in Dulemba. Predsedstvo poljskega kluba se je z ozirom na sedanji položaj dotaknilo tudi vprašanja rekonstrukcije kabineta. Po dovršeni debati o skupnem političnem položaju je bilo govora o potrebi dogovora za obširen delavni program in v svrho naj . bi se po možnosti razširila sedanja večina. Ministerski predsednik je izrazil ž ljo, da bi se pričela pogajanja z vsemi strankami v svrho, da se ublažijo politična nasprotstva in da se ustvarijo politični predpogoji za razširjenje večine. *
Predsedstvo poljskega kluba je vzelo to namero miništerskega predsednika na znanje ter izjavilo, da hoče ostati toliko nasproti vladi, kolikor nasproti zborničnim strankam pri politiki svobodne roke, ki jo je doslej zasledovalo.
Poljaki za zahteve „Slovanske enote".
DUNAJ 18. Predsednik poljskega „Kola" Glombinski se je izjavil odločno za pariteto v ministerstvu, to je za zahtevo „Slovanske enote". Posebno zahteva poljski klub odstop ministra dr. Schreinerja, ker je glasoval proti Krek-Kramafevem predi, glede reforme poslovnika. Zbog tega stališča, ki ga je zavzel poljski klub, je položaj popolnoma spremenjen. Ako bo poljski klub vstrajal pri zavzetem stališču je padec Bienertha neizogiben.
Škof dr. Nagi na Dunaju.
DUNAJ 18. Dr. Nagi je danes obiskal namestnika v njegovi vili in se delj časa razgovarjal ž njim. Dr. Nagi ostane na Dunaju 6 dni. Potem se vrne zopet v Trst. f FZM Fiedler.
DUNAJ 18, — Generalni nadzornik čet FZM Fiedler je umrl popcludne ob 3.30.
Stanje dr. Luegerja.
DUNAJ 18. Župan dr. Lueger je imel zelo nemirno noč. Bolečine so bile znatno veče. Zdravniki so dr. Luegeija danes vdru-gič operirali.
Nemški kancelar v Rimu.
BEROLIN 18. Neki turinski list poroča, da pojde nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg meseca marca v Rim in to še pred sestankom nemškega cesarja z italijanskim kraljem. Nemški kancelar obišče o tej priliki tudi papeža.
Berolinski mestni svet proti nameravani volilni reformi. Župan proti policiji.
BEROLIN 18. Sinoči je bil sklican berolinski mestni svet v sejo, da bi manifestiral proti nameravani volilni pravici. Policija se je bala da ne bi se manifestacije prenesle iz mestne zbornice na ulico. V tem svojem strahu je poslala močan policijski oddelek, ki je zasedel, hodnike mestne palače.
Čim se je to doznalo, je zadevo naznanil mestnemu svetu nek socijalno-demo-kratični svetovalec. Župan je odgovoril: „V dvorani ima samo župan vzdrševati red. Tukaj ni masto, kjer bi zapovedovala policija. (Živahno odobravanje). Odredil sem,
čakala, zaupajoča v bližajočo se bodočnost. Kajti niti za trenotek jej ni bilo prišlo na um, da bi jo mogel Ožbalt varati, da bi se on mogel izneveriti svoji prisegi.
Kakor je bila njena ljubav globoka in resnična, tako je ona mislila, daje resnična in globoka tudi njegova ljubav do nje. Vsled tega se je čutila, ko je dobila pismo, s katerim jej je naznanjal svojo povrnitev za prihodnjo nedeljo, v enem samem trenotku poplačano za vse muke prošlih desetih let, za vse bitke, ki jih je morala tekom desetih let vojevati, za vse bolesti, za vse skrbi, ki jih je bila prestala tekom tega dolzega mučnega čakanja.
Pozabila je na vse, in če se jej je njena bodočnost zdela kedaj temna in negotova, videla jo je sedaj pred seboj iasno in svetlo, polno Še neznanega veselja in
nikdar mišljene sreče.
*
Ura je bila sedem, ko se je bila Bianca zaprla v svojo spalnico, da obleče obleko iz vijoličaste svile, ki si jo je bila dala narediti natašč za to, da pojde oni večer v gledališče. Zmotiti se nekoliko, potratitičas
da se oddelek redarjev, ki je zasedel ene stopnice, odstrani iz mestne palače. Moj ukaz je že izvršen."
Nato je bil sprejet predlog proti vladi predloženi volilni reformi. Sklep je bil napravljen enoglasno in manifestacija naravnost impozantna.
Francoski parlamentarci v Petrogradu.
PETROGRAD 18. Odposlaništvo fran-cozkih parlamentarcev pod vodstvom barona Constans d'Estournelles je dospelo danes sem. Na postaji so jih vsprejeli zastopniki državnega sveta, dume in mestnega sveta. Slednji so jim naznanili, da je mestni svet dovolil 30000 frankov za žrtve parižke po-vodnji. D'Estournelles seje zahvalil za vsprejem in darilo. Potem so posedli gostje v sani in se odpeljali v mesto. Med vožnjo so bili gostje predmet prisrčni ovaciji od strani prebivalstva.
fBolgarska carska dvojica v Petrogradu.
SOFIJA 18. Iz uradnih krogov se do-znaje, da bolgarski car in carica prihodnji teden oficijelno posetita ruski dvor v Petrogradu. Carsko dvojico bosta spremljala ministerski predsednik Malinov in minister za unanje stvari Paprikov, ki se v to svrho podasta na Dunaj.
Grški princi na potu v Atene.
PARIZ 18. Agence Havas poroča iz Pe-trograda: Govori se, da v kratkem odpotuje grški princ Jurij, ki se mudi v Rusiji že nekoliko dni.
DUNAJ 18. Grški princ Nikolaj je popoludne dospel semkaj iz Petrograda in je ob 7.30 zvečer odpotoval preko Trsta v Atene.
FRANKOBROD o. M. 18. Grški prestolonaslednik je danes, neznano kam odpotoval od tukaj. Govori se, da je kralj Jurij sklical svoje sinove na rodbinsko posvetovanje.
Turčija.
CARIGRAD 18. Naučni minister predloži v kratkem parlamentu zakonski načrt o rešitvi vprašanja o nemohamedanskih osnovnih in srednjih šolah v Turčiji.
Vstaja v vshodni Indiji.
ALLAHOBOD 18. V angležki vazalni državi Bastar je prišlo do vstaje. Odšlo je tja 100 mož policijskih čet. Oba zapoved-nika moštva sta se podala 16. t. m. v Jag-dapur, kjer je središče ustaškega ozemlja. Ko so se urojenci pri prehodu neke reke postavili v bran, je bilo pet mož od njih ubitih. Danes je prišla iz Jagdapura vest, da oblega mesto na tisoče urojencev, katerih število se pomnožuje dan za dnevom. Policijske čete pojdejo radi tega tudi v Jagdo-par. Tudi vojaštvo je bilo pozvano.
Ladija zgorela.
BREST 17, — Na skonerju „Jeanne d'Are" se je unel tovor celuloida. Kapitan in en mladi mornar sta zgorela, ladija je bila skoraj popolnoma upepeljena.
Smodnišnica zletela v zrak.
AUCKLAND 18. — Smodnišnica v San Lorenzo je vsled eksplozije zletela v zrak, Dvajset uslužbencev pogrešajo.
Potres.
KATANIJA 18. Danes ob 6.15 zjutraj je bilo čuti tukaj močan valovit potres. Tudi v Caltagirone, Minco in Pelagoniji so čutili potres, ki je silno prestrašil prebivalstvo.
SOFIJA 18. Tukajšnji observatorij je zabeležil danes ob 7. uri zjutraj močan potres, katerega ognjišče utegne biti oddaljeno 600 km južnozapadno od Sofije.
BRINDISI 13. Ob 6.15 zjutraj je bilo čuti tukaj močan valovit potres v smeri od severja proti jugu. Prebivalstvo se je zelo i prestrašilo. Škode ni nikake.
M1LETO 18. Potresni aparati so danes ob 6.9 zjutraj zabeležili zelo močan potres, katerega ognjišče je bilo oddaljeno kakih 200 km.
K ANE A 18 (Wolffov biro). Danes zjutraj je bil tukaj močan potres, ki je trajal 14 sekund in je imel vertikalno smer. Prevrnil se je vrh nekega minareta in razdejal kupolo mošeje. Podrlo se je več zidov in poškodovanih je bilo več poslopij. Poročila o škodah, provzročenih po potresu prihajajo tudi iz okolice. V Varipetroni je bilo pod razvalinami neke hiše zasutih šest prebivalcev. Sedaj razkopavajo razvaline, da bi jih rešili.
Poplava v Glasgowu.
LONDON 18. Čez noč je narasla voda v Glasgowu tako visoko, kakor ne že 10 let. Voda stoji štiri čevlje nad normalo. V gorenjem Clydu je napravila veliko škodo. Železnica je na nekaterih krajih pod vodo.
Dunaj 18. Namestnik princ Hohenlohe in predsednik Lloyda dr. Derschatta sta sinoči dospela semkaj iz Trsta.
Pariz 18. Seina utegne pasti v prihodnjih 48 urah za 30 cm. Z gornjega toka Seine poročajo, da voda pada.
Pismo iz Koroške.
XIV.
Številna društva, ki smo jih omenili, so priče živahnega narodnega gibanja med koroškimi Slovenci. Kažejo nam, da se po svojih močeh trudimo, da bi z združenimi močmi dosegli konečno enoisti cilj. Videli smo tudi, da so rodoljubi obrnili svojo pozornost posebno na kmetsko mladino, Mladina je mehka, občutna in pristopna novim idejam. Radi tega se lahko kaj doseza žnjo, lažje, nego z odraslimi, ki so se vživeli v svoje stare tradicije, in se jih trdo drže. Manjka nam seveda še najidealnejših mla-deniških organizacij, kakor telovadnih društev, ki tako lepo procvitajo med drugimi Slovenci in Slovani, osobito med Čehi.
Imamo sicer že mladega Sokola v Borovljah, ki je že povzročil toliko nemira v neraško-nacijonalnem sršenovem gnezdu, v Celovcu, kakor da more eno sokolsko društvo pogubiti vse Nemce na Korošcem. Iz tega je razvidno kakšnega pomena bi bila sokolska društva za nas. V novejšem času se snujejo „orli" in sicer v St. Jakobu v Rožu, v Celovcu, v Velikovcu in Pliberku. ! Vendar pa ni upanja, da bi v doglednem 'času ustanovili veče število telovadnih društev, posebno, ker nimamo meščanskega stanu. Pač bi se dalo še kaj opraviti vsaj v nekaterih krajih, kakor v Črni, v Prevaljah ali v Šmihelu in Pliberku, ker so to večji kraji in ker je tam radi industrije rudnikov .dosti mladine. Ali manjka nam voditeljev I organizatorjev :
Kakor s telovadnimi društvi je tudi s 'požarnimi brambami. V vsakem večjem kraju v slov. delu dežele obstoji pož. bratn-bovsko društvo, ali vse so v nemčurske, razun edinih dveh in sicer: v St. Jakobu v Rožu in v Globasnici pri Pliberku. Ravno tukaj je velika vrzel v slov. organizacijah.
V protest proti napadu ljubljanskega lista „Slovenec" na dr. „sv. Cirila in Metoda", se vpišite vsi v isto ali pa darujte vsak po svoji moči.
kar najhitreje možno, to je bila njena edina, stalna skrb onih dni nevstrpnosti, pričakovanja in skoro bojazni. Po tolikih letih ločitve se je bila skoro privadila odsotnosti ljubljenega moža, in mnogokrat tekom tega časa se jej je zdelo, da bosta morala preživeti tako vse svoje življenje, ne da bi kedaj napočil dan snidenja, a še manje dan zaželjenega združenja.
A sedaj, ko je vedela, da on potuje proti njej, da je vsako minuto bliže nje, da bo mogla Jutri govoriti ž njim, objeti ga in 'ga pritisniti na svoje prsi, sedaj se jej je zdelo vse to nekam čudno; zdelo se jej je celo nemožno, da bi bilo vse to res.
In mej tem je jemala iz predalov omare svoje dragocene nakite, s katerimi se je kitila za posebne zabave in veselice, ki se jih je vdeleževala z očetom ali z bratom. Raz-postavljala je te svoje dragocene nakite po redu na malo japonsko mizico, ki se je vitko in koketno dvigala sredi spalnice. Ponosni ovratni nakit iz samih brilijantov je živo zablestel v zadnjih solnčnih žarkih, ki so uhajali skozi goste luknjice okenskih zaves iz čipk, a krasni dijadem neprecen-
ljive vrednosti, dar pokojnega strica, ki jej je zapustil vse svoje premoženje v svoji oporoki, ta divni dijadem je naravnost blestel v poljubu teh solnčnih žarkov.
Nikdar, ob nobeni priliki, ni bila djala na glavo onega dijadema, ki bi bil vreden kraljičine glave; in niti si ga ni namerovala djati na glavo oni večer za v gledališče. , Še le naslednji dan se je mislila ž njim okititi, da bi v očeh svojega ljubljenega Ožbalta izgledala Še lepša, nego jo je bila vstvarila narava. Namenila se je, da obleče — naslednji dan — belo svileno obleko, spredaj nekoliko odprto; na vrat da si dene | svoje najlepše ovratne nakite, a v lase oni dijadem, ki je blestel, kakor bi bila v vsakem njegovem kamenu skrita zvezda z nebes. Roke si je nameravala okititi z vsemi svojimi zapestnicami, a drobne prstke z vsemi onimi prstani, ki jih je z vsemi drugimi dragulji razvrščala na japonski mizici, veseleča se ob pogledu na njih, kakor se otrok veseli ob pogledu na predmet, ki ga je že dolgo časa želel in ki ga je slednjič vendar dobil.	„ v J (Pride še.)
Stran H.
„EDINOST" Št« 50.
V Trstu, 19. februvarja 1910.
Sicer obstojijo ta društva skoro izključno iz Slovencev, ali kakor tvorbe nemčurskih učiteljev. „Komandira" se v teh društvih v blaženi nemšt ii in člani se pozdravljajo medseboj s „Heil".
Po mestih in trgih je poleg večine nemškutarskega prebivalstva tudi večje ali manje število zavednih Slovencev, ki sicer nimajo posebnih društev, ali so vendar v stikih med seboj.
V to služijo takozvani klubni večeri. Imamo jih v Beljaku, v Celovcu (dva), v Velikovcu in Pliberku. Želeti bi bilo, da bi ti večeri vedno bolj procvitali in se razširje-vali, v čitalnice, dobre pevske zbore, ali pa diletantske klube. Posebno bi bilo to potrebno v celovški okolici in v Rožni dolini, kjer je slovenski živelj navidezno že mrtev, ali bi se dal še na kak način tu ali tam zopet vzbuditi. In k temu bi veliko lahko pripomogli izleti pevcev. Vsako nedeljo roma na tisoče Nemcev iz Celovca v Rožno dolino; vsa polja in travniki mrgolijo ob nedeljah od samih celovških hajlovcev. Ti polnijo gostilne in razlega se po lepem Rožu „Wacht am Rhein" in druge nemške pesmi. Človek dobiva utis, kakor bi bil blizu Berolina. Na domača tla pa bi ravno tako lahko prirejali izlete Slovenci iz Celovca ; saj jih je lepo število in bi lahko s slovenskim petjem razveseljevali Slovence, ki še stanujejo v teh krajih.
Pomudimo se lahko še nekoliko pri dijaštvu slovenskega Korotana. ;<akor povsod, so razmere tudi med dii tvom jako slabe. Imamo 3 gimnazije v - eželi, eno realko in možko in žensko učiteljišče, Medtem ko šteje na vseh gimnazijah skupno število dijakov nad 900, je Slovencev samo okoli 110. O realcih niti govoriti ni treba, kajti niti enega zavednega slov. dijaka ni na celovški realki. Pa se tudi menda na malo-katerem zavodu tako zasmehuje in sovraži slovenščina, kakor na celovški realki. Boljše je na celovški gimnaziji. Tukaj je še raz-merno precejšno število Slovencev; največ omogočuje to škofov zavod Marijanišče. Ta zavod je velikega pomena za dijaško mladino Slovencev. Stanovanje in vso postrežbo dobiva slovenski fant tukaj še precej ceno in tudi stiogo nadzorstvo in red dobro vplivata na dijake.
Seveda v narodnem oziru tudi tukaj ne vladajo najboljše razmere. Predstojniki so pravcati nemško-nacijonalci ; pa vkljub temu se narodni čut lažje goji med dijaki, ker jih je več skupaj in starejši lahko vplivajo na mlajše. Precejšno število slov. dijakov pa stanuje tudi pri mestnih družinah, kar pa je v narodnem oziru vsekako bolj nevarno za nje. Veliko število se jih ponemčuje, ker vplivajo nanje razne okolščine od vseh strani, največ pa to, ker jih je že ljudska šola napojila z nemškim duhom skozi in skozi. Reči pa se mora, da se v Celovcu vendar večina — še posebno med gimnazijci — dijakov ohranja slovenski narodnosti. Posebno višjegimnazijci se zavedajo svoje narodnosti in se vkljub temu, da se od vseh stranij pritiska nanje, dobro držijo. Seveda je vzgoja bolj nemška, čemur pa se ni čuditi. Ko prihajajo fantje v prvi razred, ne znajo latinice ne pisati in ne čitati, o pismeni slovenščini seseda niti govora ni. Zato je tudi pouk v slovenščini prva leta jako težaven in minevajo leta prej, nego so se vsaj za silo naučili slovensko govoriti. Veliko je treba truda in potrpežljivosti učencu in učitelju, preden kaj dosežeta in izbrišeta črte, ki jih je vtisnila učencu nesmiselna ljudskošolska pedagogika. Na be-ljaški gimnaziji je le malo Slovencev, tako, da se niti ne izplačuje, da bi zanje posebej delili pouk v slovenščini. vUčijo se skupaj z Nemci. Ravno tako je -v Št. P avlu.
Slabe razmere vladajo na učiteljišču v Celovcu. Slovencev je le majhno število zavednih in še na te pritiskajo nemški učitelji na vse možne načine. Pouk v slovenščini deli učitelj vadniške šole, ki se menda ne zaveda posebno svoje narodnosti, še manje pa se odlikuje znanjem slovenščine. Na tem zavodu so učitelji najbolj prenapeti nemški kričači; bojijo se slovenskega gibanja med učiteljiščniki, kakor živega vraga. Tudi ravnatelj odklanja vsako leto skoraj samo slovenske prosilce, ker se boji, da bi dežela dobila preveč slovenskih učiteljev. Pa vkljub vsemu je ta nemško-nacijonalni zavod že produciral lepo število zavednih učiteljev in učiteljic.
Visokošolske mladine med koroškimi Slovenci ne štejemo dosti. Vendar pa so tudi akademiki po svojih močeh delovali za probujo naroda. V to svrho so ustanovili akademično ferijalno društvo „Gorotan", ki se je v novejšem času prelevilo v društvo z imenom „Gorotan"; pristopili so namreč tudi slovenski učitelji, in so sklenili skupno z akademiki delovati na polju narodne pro-svete. Iz mnogih stranij se očita Ak. fer. društvu „Gorotanu* da je spalo in ni delovalo nič; ali to očitanje je krivo. Kajti, vsak v svojem okraju so akademiki delovali po svojih močeh ; in ob razmerah, ki vladajo v deželi, nikakor ni smeti pričakovati bogve kakšnih vspehov. Pogrešamo pa vsekako tudi pri nekaterih akademikih agilnosti in truda; lahko bi v počitniškem občevanju z ljudstvom marsikaj dosegli, ali pa bi proučevali razmere in nabirali podatke za narodno statistiko.
Rekonstrukcija ministerstva.
Minuli četrtek je vsprejel ministerski predsednik Bienerth zaupnike „Slovanske enote", dra. Ploja, dra. Pacaka, dra, Su-steršiča, Hrubana in Udržala ter imel ž njimi posvetovanje, ki je trajalo dve in pol ure.
Zastopniki „Slovanske enote" so se sklicevali ponovno na svoječasni sklep „SI. enote" ter povdarjali, da bo delo v parlamentu možno še-le tedaj, ko se izvrši rekonstrukcija kabineta na parlamentariški podlagi.
Baron Bienerth je vzel izjavo zastopnikov „Slovanske enote" na znanje ter je izjavil, da bo njegovo bodoče vedenje odvisno od razmer, ki se razvijejo v parlamentu. On da je mnenja, da mora priti, in vlada stori vse možno, da tudi pride do delovanja parlamenta.
Voditelji „Slovanske enote" so mini-sterskemu predsedniku ob enem naznanili, da bi smatrala „SI. enota" za oškodovanje slovanskih narodnih interesov, ako bi kak Čeh vstopil v ministerstvo le v svrho spo-polnitve istega. Zato je tudi dr. Pacak odklonil mesto češkega ministra-rojaka, katero mu je bil ponudil Bienerth. — „Slovanska enota" zahteva namreč popolno pariteto, namreč poleg 5 nemških, 5 slovanskih ministrov (2 Poljaka, 2 Čeha in 1 Jugoslovan). Bienerth bi bil ^pripravljen poklicati v ministerstvo dva Čeha, a noče ničesar čuti o jugoslovanskem ministru. Pri vsem tem bo pa Bierneth nazadnje vendar-Ie moral ugrizniti tudi v to kiselo jabolko, ali pa zleti on sam !
Slovanski kongres v Sofiji.
Iz Petrograda poročajo 16. t. m.: Od slovanskega kongresa izvoljeni eksekutivni odbor je na svojih posvetovanjih, ki so trajala od 4. do 15. t. m., razpravljal vprašanje sklicanja II. kongresa, ki naj bi bil predbojevnik kulturnega zjedinjenja Slovanov.	-	j
Poljski člani eksekutivnega odbora so izjavili, da ne smatrajo za primerno, da bi. se sklical kongres že letos in to radi tega,; ker so se od praškega kongresa sem poja-j vila različna mnenja glede poljskega upra-j šanja. Bolgarski odposlanci so izjavili, da j ni možno odložiti kongresa, ker se v Bol-j garski že vrše priprave za vsprejem slovan- j skih gostov v Sofiji in bi odložitev kon- j gresa zelo razočarala ves slovanski živelj. j
Na večerji, ki se je vršila v „Političnem klubu" na čast slovanskim gostom, je imel dr. Kramar govor, v katerem je povdarjal, da bo to gibanje vzlic težkočam, hi so se pojavile, napredovalo.
Član dume Jermolov je napil slovan-1 skim gostom, ki slov. idejo v Rusiji ožive na novo.
Bolgar Ludskanov je v svoji napitnici izjavil, da dobrobit Rusije pomenja, napredek Slovanstva.
Predsednik dume Homjakov je rekel,! da vzlic malodušnim govorom leži nadeponl moment v tem, da se nadaljujejo slov. zborovanja.	;
Eksekutivni odbor je slednjič prišel do; sklepa, da ni več možno odlagati kongresa,' ker bi to napravilo zelo neugoden utis na balkanske Slovane.	*
V svrho, da se odstanijo zapreke, ki skupno ovirajo delo Poljakov in Rusov na kongresu, je bila izvoljena posebna komisija, sestoječa iz ruskih in poljskih članov, ki naj določi podlago enotnega postopanja vseh pristašev slovanske ideje v konkretnih j vprašanjih rusko-poljskih odnošajev. Kakor j dan otvoritve kongresa se je določil 7.' julij.	j
Poljski člani eksekutivnega odbora, izvoljenega na praškem kongresu, Duwoski, Straczewicz in grof Otizar, so v odboru podali posebno izjavo, da so kongresa ne morejo udeležiti do tedaj, dokler ne bodo\ urejena bistvena vprašanja.
Vprašanje vseslovanske banke. -
Iz Petrograda poročajo: Sedaj so znane podrobnosti o osnutju vseslovanske banke. Kakor znano, se je finančn/ minister Ko-kovcev protivil osnutju vseslovanske- banke izven Rusije. Kokovcev je obečal državno pomoč le pred pogojem, da bo središče denarnega zavoda v Petrogradu. Utemeljeval je to s tem, da ni možno prenesti ruskega kapitala v inozemstvo. Razun tega se mu je zdela temeljna glavnica 20 mil. rabljev pre-mala. Sedaj je minister Kokovcev spiemenil j svoje mnenje in potrdil pravila bodoče vseslovanske banke. Nato so ga nagnili razni momenti. Najprej so nstanovitelji pristali na to, da bodi središče novi banki v Petrogradu. Potem se je temeljna glavnica po-višala na 40 mil. rabljev. Vrhu tega se je Kokovcev uveril, da se tudi inozemstvo zanima za Rusijo in da je v tem pogledu ruska potovalna razstava uplivala izredno blagodejno.
Pokazalo se je, da ni nevarnosti, da bi bila z delnim odpravljanjem ruskega kapitala v inozemstvo (misli se v dežele, kjer stanujejo Slovani), oškodovana Rusija v denarnem in gospodarskem pogledu. Mnogo je na spremembo mišljenja ministrovega delovalo tudi dejstvo, da se je povodem razstave v Čenstohovi pokazalo, da so se Čehi in Poljaki zbližali.
Potem takem je ustanovitev vseslovanske banke v Petrogradu z mnogimi podruž-
nicami v slovanskih deželah zagotovljena.
Ta nova banka bo imela nalogo, da bo podpirala slovanska jfbdjetja, toliko trgovska, kolikor industrijalna. Razun tega se bo tudi bavila s kolonizacijo slovanskih elementov mesto tujih. To podjetje najde go-. tovo pri vseh Slovanov velik odmev. I	-
i Dr. Kramar o avstro-ruskem zbližanju.
Dr. Kramar se je izjavil napram nekemu uredniku listu „Birževije Vjedomosti" sledeče o avstro-ruskem zbližanju: „Sem v opoziciji na Dunaju in vsako mojo besedo pograbija sovražno nemško časopisje in jo komentira brez mere. Morem samo reči, da poznamo skrito stran avstro-ogerskega zbliževanja in znamo, kako resnično politiško veljavo ima. Glasovi, da je moje potovanje v zvezi s tem zbližanjem, niso resnični. Mi bomo simpatično pozdravljali avstro-rusko zbližanje, kakor hitro pojde za mir, kulturno delo, ki bo delovalo na odstranitev vseh komplikacij na poti mirnega razvoja ljudstva". _
Demonstracije proti volilni reformi v Prusiji.
Volilni red za pruski deželni zbor je ' eden najbolj zastarelih v vsej Evtopi. Volilci so razdeljeni v tri razrede na podlagi davkov, tako, da velja en volilec prvega razreda toliko kakor sedem volilcev tretjega razreda.
i Delavci, ki ne plačujejo nikakega direktnega davka, pa sploh nimajo volilne I pravice. Konečno je bila vlada prisiljena | predložiti zbornice načrt volilne reforme, ki pa volilne reforme ne razširja ampak samo odrejuje, da bodo imeli v bodoče podčastniki pravico voliti v drugem razredu! Proti temu je nastal v vsej deželi vihar ogorčenja in zato je prišlo v večih mestih do demonstracij. Pri teh demonstracijah je postopala policija prav po pruski. Enemu demonstrantu so n. pr. odsekali redarji roko, več drugim ušesa itd.
Nemci res nimajo nikakega razloga, da se zgražajo nad razmerami v Rusiji, ker imajo doma gnjilobe več ko dovolj.
V naslednjem prinašamo brzojavke o
dogodkih včerajšnjega dne :
*
* *
Demonstracije proti policiji.
Iz Frankobroda na M. javljajo dne 18.: Včeraj je vršil tu številno obiskan shod proti postopanju policiji minule nedelje. Po shodu je prišlo do spopadov med policijo in demonstranti, pri čemer so redarji zgrabili za orožje. En demonstrant je bil smrtno-nevarno ranjen ; ustreljen je bil v pljuča. Nek drugi demonstrant in ena ženska sta bila ranjena s streli iz revolverjev. Poleg tega je bilo več oseb ranjenih z udarci sablje. — Eden redarjev je bil zaboden v pljuča.
Več oseb je bilo ranjenih z bajoneti. Računa se, da je ranjenih preko 50 oseb samo na strani demonstrantov. Nemiri so trajali vso noč.
F ran kobro d na M. 18. Kakor se poroča naknadno, je pri včerajšnih spopadih! med policijo in demonstranti množica gro-! žila s palicami agentu kriminalne policije j Altrotu in redarjem. Altrotu je bil vržen! dvakrat poper v oči. Na to je agent ustrelil z revolverjem. O polunoči je bilo naznanjeno predsedstvu policije, da so bili redarji v Fahrgasse napadeni z revolverji in kamenji.
Dnevne vesti.
„Edinost" se je osmešila se svojoj
cirilmetodarijo in zdaj „joče, da se sneg taja" j — tako trdi „Slovenec*4 v svoji bujni fraze-; logiji in nepreračunljivi ter normalnim možganom nedoumni logiki.
In s čem se je osmešila in zakaj mora sedaj jokati, da se sneg taja. No čujte!! : Zato, ker celjski liberalni „Narodni dnevnik" j ne odobruje, da se mučimo s prepričeva-; njem, da cirilomedarija ni brezverska, ker torej trdimo nekaj, kar je notorična — \ resnica; in pa zato, ker „Rdeči prapor" j prav za prav pritrja temu, rekši, da za ciril- s metodarijo morajo liberalci ne le plačevati, ampak tudi moliti!!
Taki so torej argumenti, s katerim do-kazuje „Slovenec", da se je „Edinost"; osmešila se svojo borbo v obrambo družbe sv. C. in M.
Tudi nas opozarja* da je sam dr. Tavčar označil „različne metode" pri cirilmetodariji kakor hinavščino!
Ali draga gospoda — fanatiki pri „Slo-i vencu"!
Pomislite vendar, kaj ste napisali! Z bičem, s katerim ste hoteli švrkniti nas, moremo mi švigniti preko vaših glav. Če je res tako, da je okolnost, da ta in oni list ne odobruje taktike našega lista, dokazom, t da je „Edinost" smešen list, potem je pa po istej logiki „Slovenec" najbolj smešen list pod solncem.
Mari ne napadata „Narodni dnevnik" in „Rdeči prapor" tudi vas ?! Ir. mari ne brani družbe v isti smeri kakor mi tudi glasilo — dra. Tavčarja?!!
Ta poskus smešenja našega lista po „Slovencu" je torej fenomenalno pogorel in priča vsemu svetu, kako gospoda pri „Slovencu* čutijo, kako neumno in nepremišljeno so se zaleteli in se nahajajo v položaju
človeka, ki naprej ne ve, a nazaj ne sme! t Zato si skušajo pomagati z neslanimi šalami.'
Kapitularnim vikarjem za tržaško-kopersko škofijo, izpraznjeno vsled imenovanja škofa dr. Nagla dunajskim koadjutorjem, je stolni kapitelj v četrtek izvolil stolnega prošta mons. dr. P e t r o n i o, ki bo vodil škofijo do prihoda novega škofa. Mons. Pe-tronio je bil kapitularni vikar tudi že po smrti blagopokojne ga škofa Šterka.
Koliko časa še ostanejo ušesa vojaških oblastnij gluha?! Ni ga dneva, da ne bi fanatiki na tržaškem magistratu zlorabljali od vojaških oblastnij poverjenih jim poslov za svoje italijansko-šovinistične orgije. Za naše ljudi, ki morajo tja radi plačevanja krvnega davka, je oddelek za vojaške stvari na tržaškem magistratu pravi pekel.
Te dni je šel tjakaj neki Mihael Jane. Slo je le za en podpis — vojaški knjžnici. In niti tega ni mogel opraviti, ker ni znal laški! Po vrhu so ga še zmerjali kakor je že to njihova stara navada.
Quousque tandem — abutere patientia nostra!! Kako dolgo bodo še vojaške ob-lastnije trpele ta škandal računaje na slovensko potrpežljivost ?!!
Grignano slava. Nek tukajšnji italijanski listič prinaša pod gornjim naslovom članek, v katerem milo zdihuje o napredova-vanju Slovencev v Primorju, Istri, Gorici, Piranu in Puli, kar vse gleda vladajoča italijanska stranka prekrižanimi rokami, in potem nadaljuje i
„A najvažneji čin, ki da misliti, je nakup Grijana od strani Slovanov.
Grijan postane v kratkem torišče gospodarskega in raznarodovalnega dela Slovanov.
Stopili so v zvezo z mnogimi imovitiml rodbinami, so si zagotovili številen obisk letoviščarjev in napravijo tam kolosalno podjetje. Dva milijona, ki jih založijo tam, sta pokrita tako-le: 1 milijon kron od slovanskih posestnikov, 500.000 kron od „jadranske banke" in 500.000 kron od delničarjev.
V	onem kraju, ki je seveda italijanski (Uh! ured.) nastane z delom sovražnikov našega naroda velik hotel s 400 sobami obdan s krasnim parkom. Hotel bo imel lastno pošto in brzojav.
Sklenjena je že pogodba glede nabave 6 do 10 parobrodičev za prevažanje letoviščarjev iz mesta in narobe ter za prirejanje zabavnih izletov".
Tako piše že omenjeni list. Nam se le čudno zdi, da so v uredništvu italijanskega lista tako dobro informirani o stvareh, ki so nam pri „Edinosti" popolnoma nepoznane.
Ipak je strah lepa reč!
Razpisana služba. Pri c. kr. pomorski oblasti v Trstu je izpraznjena služba kan-jcelista v XI. činovnem razredu. Prošnje je uložiti pri pomorski oblasti tekom 6 tednor pričenši od 15. februvarja. Ta natečaj je razpisan v uradnem listu samo v nemškem in italijanskem jeziku, vzlic temu, da se od prosilcev zahteva tudi znanje hrvatsko-srb-skega jezika v govoru in pisavi.
Odbor za upravo skijoptikona ima danes ob 3. uri popoludne sejo v „Slovan. Čitalnici".
Ljudsko predavanje o Carigradu se
bo vršilo prihodnji torek dne 22. t. m. v Sokolovi dvorani. Predavanje bo spremljal« nad 130 krasnih skioptičnih slik, ki nam bodo razkazovale krasote turške prestolnice, enega najlepših mest sveta. Ker je to predavanje zlasti prikladno za mladino je pričakovati velike udeležbe.
Odsek za ljudska predavanja.
Draginja. Kmetijska družba za Nižje-avstrijsko je imela minuli četrtek sejo, na kateri je sklenila protest proti morebitni odpravi carine na žito.
Ti gospodje so sami presiti, pa si zat« mislijo : kaj nam mari, še vsi drugi poginejo ! Ko bi imeli ti ljudje le kaj srca, bi takih sklepov gotovo ne delali, ker je kruh že tako podražil, da ga delavec, ki ima števila« družino, že ne more več kupovati svojim otrokom v zadostni meri.
Iz Ban nam pišejo: Minulo je že let« dni, kar smo vložili na magistrat prošnjo za svetiljke po naši vasi. Naš poslanec g. Fer-luga nam je tudi obljubil, da se potrudi v tem smislu. Hvala njegovemu prizadevanju so na magistratu tudi obljubili, da se vres-niči ta naša želja. A kakor se zdi, so gospodje v mestni palači popolnoma pozabli. na dano obljubo, kakor je to že navada, k<* gre za okolico. Priporočamo našim poslancem da se ponovno zavzamejo za stvar.
In potem še nekaj!
V	naši vasi imamo dovolj odrasle mladine, da bi lahko ustanovili kako društvo, v katerem bi se zbirali, razveseljevali, izobraževali in napredovali. Enkrat je bilo že nekaj pripravljenega, a ni prišlo do nikakega zaključka, ker so eni vlekli na eno drugi na drugo stran. Bilo bi zato jako dobro, ko ibi dobili kako vspodbudo od zunaj. Ali ne bi bilo možno, da naznani eno ali drugo društvo kako nedeljo svoj prihod v našo vas? Sestali bi se z našimi vaščani lahko
| v „Konsumnem društvu". In društvu, ki bi nas obiskalo gotovo ne bi bilo žal, ker bi se uverili da so prišli med svoje.
Več Banovcev.
\ Potres. Na c. kr. pomorskem obser-! va torij u so danes zjutraj potresni instrumenti
V Trstu, 19. februvarja 1910.
EDINOST" št. 50.
Stran IT!
zabeležili močan potres, katerega ognjišče je bilo oddaljen:) 1300 km. Začetek ob 6. uri 12' 28", maksimum 45 mm ob 6. uri 15' 54", konec ob 6. uri 38' zjutraj.
„Slov. čitalnica" priredi danes, v soboto svoj zaključni družabni in čajev večer. — Raznovrsten program: solospev g.e Štefanije inž. Schnellerove, nastop „Tržaškega kvarteta", predavanje o Carigradu, ilu-strovano s skioptičnimi projekcijami, in še nekaj drugih zanimivosti privabi gotovo zopet obilo veselih ljudi v prijazne čitalniške prostore. In upati je, da kakor oba prejšnja tako tudi ta zaključni družabni in čajev večer zadovolji vse, ki se ga udeleže. Odbor Čitalnice" se je potrudil po možnosti, da pripravi gg. članom in cenj. gostom kar le možno animirano zabavo, a požrtvovalni damski odsek je poskrbel bogati buffet. Tako lahko pričakujemo, da bo vladalo na današnjem večeru prav iskreno in prisrčno razpoloženje.
Tudi kritika je priznala, da je izpadla uprizoritev operete Mamzelle Nitouch (San-tarellina) nepričakovano dobro. Jutri bomo imeli zopet priliko občudovati to v resnici krasno opereto. Opozarjamo, da bo radi večjega efekta steklena streha dvorane pokrita. Opozarjamo nadalje da prične predstava točno ob 3*30 pop. Glavno vlogo igra kakor zadnjič g.ca Janova. Svira pomnoženi društveni orkester.
Sedeži, ustopnice in lože so v predpro-daji pri vratarici, „Nar. doma" in pri N. D. O. za organizirane delavce.
Narodno blago za Ciril-Met. družbo.
Za prvo polletje t. I. sta poslala trgovca Golob in Volk družbi sv. Cirila in Metoda znesek 125 K kakor prispevek prodanega mazila za črevlje in čistila za kovine.
Ravno tako je poslala „Prva slovenska zaloga čaja" družbi sv. Cirila in Metoda K 50 kakor polletni prispevek od prodanega čaja. Iskrena hvala obema tvrdkama ! Rodoljubi ! zahtevajte povsod narodno blago gori imenovanih narodnih tvrdk !
V odgovor „Slovencu44
radi napada na našo šolsko družbo.
—	Odbor podružnice sv. Cir. in Met. S. M. M. zg. in sp. je daroval K 8*42 v protest proti „Slovenč^vem" članku, g. Grgič dodal K 1, prijatelji mesto kave K 1*20. Denar ima blagajničar.
—	V protest proti napadu „Slovenca" na dr. sv. C. in M. nabrala vesela družba v gospodarskem društvu v Rocolu 3 K za moško podružnico sv. Gir. in Met. Denar hrani uprava.
—	Slovenčeva „Cirilmetodarija" dobiva primernih odgovorov s prispevki za družbo sv. Cirila in Metoda. Jedva izpraznjene nabiralnike bo treba zopet prazniti, „Slovencev" napad je vzbudil novo navdušenje po slovenskih planjavah. — Županstvo Miren na Goriškem je nakazalo po soglasnem občinskem sklepu z dne 11. 2 t. I. za obrambeni sklad K 200. „odgovor na Cirilmeto-darijo." — G. Avg. Praprotnik st. je položil po podružnici v Lokvi K 200 v Ciril-Metodovo trdnjavo kot odgovor „Cirilmeto-dariji". — G. Ant. Potočnik, jurist v Gradcu je poslal 11K 50 v., zbirko med „Taborjani", v odgovor na presramotno in izdajalsko gonjo proti C. M. družbi. — Konsorcij „Si. Branika" dobiva naročila, naj se pošlje letakov, kakršni so bili priloženi radi „Slovence vega" napada na družbo, na razne strani slovenske zemlje. Hvala vam, častiti slovenski brambovci:
Gojenci v otroškem vrtcu družbe sv. Cirila in Mjjtoda na Jesenicah ljubijo ta zavod. Z geslom: Bog živi družbo sv. Cir. in Metoda: so nabrali 24 K 64 vin. in darovali :
Hauptman Ljub. 4 K, Pavlič Janezek 2 K, 10 v. Gorjanc Mak., Grom Ivan, Globoč-nik Loj., Podpac Marta, Babič Tinček, Hafner Milka, Sitar Milica, Kepe Vikt., Bizjak Lojz, Valentinič K. a 1 K Rabič Ang. 30 v. Šolar Franci 80 v, Kranjc N. 40 v., Pleš And. 50 v., Pucelj Jul. 46 v., Eržen Micka 44 v., Zima Suz. 39 v., Morič Nace 26 v., Lavtar Ivanka 24 v., Zupan Ang. 40 vin., Pucelj Pepca, Pšenica Fr., Baloh L., Pavlin Ivanka Demšar Fr., Demšar Cilka, Pavlin Zor., Tancar R., Pišek Pepca, Otorupec Mirni po 20 vin.; Pogačnik Nande 14 vin., Cufar T., Ošabnik SI., Nagerholz St. po 10 stot.
To je odgovor „Slovenčevi" „Cirilmeto-dariji". Lapides clamabunt — Živela rodoljubna mladež na Jesenicah !
—	V protest proti zasramovanju naše družbe je darovala neimenovana gospica 2 K za žensko podružnico.
—	V protest proti članku „Cirilmetodarija" v „Slovencu" nabralo se je med prijatelji v gostilni Konsumnega društva v Ro-janu K 3 za podružnico na Greti zraven os*tal je nekdo še dolžan 10 stot.
Tržaška mala kronika.
Tatvina Čevljev. Predvčerajšnjem je bil krošnjarici Adeli Belleli ukraden žakelj, v katerem je bilo 15 parov novih čevljev v vrednosti 80 Kron. Včeraj je Bellelijeva v ul. Boschetto zagledala Človeka, kije ukradene jej čevlje ponujal na prodaj. Pokazala ga je redarju. Ali tat je še pravočasno zavohal nevarnost in jo je popihal kar naj-
hitreje. Redar pa ga je dohitel. Tat je Ivan Rabak, 31-leten kotlar iz Roča. Pri njem so našli zastavni listek za kolo, katerega lastnine ni mogel dokazati.
Drzen uzmovič. — Včeraj zvečer ob 10.30 je neki lopov v ulici Pozzo bianco zgrabil prostitutko Karloto Marmaros, ki je ondot pasirala, za vrat, da bi jej strgal zlato verižico, višečo jej na vratu. Ko se mu ta lopovščina ni posrečila, je isti pozneje v ul. Pescheria poskusil strgati prostitutki Ani Warstetter zlati uhan iz ušesa, ali je le zlomil uhan in ranil uho. — Bil je aretiran.
Ime mu je Ivan Dubaz, je težak, star 25 let, iz Trsta. Našli so pri njem zastavni listek za ukraden zimnik.
Še o tatvini Liebigovega mesnega ekstrakta. — Pri nekem prekajalcu na Lip-skem trgu je včeraj policija zaplenila zaboj, v katerem je bilo 144 vrčkov Liebigovega mesnega ekstrakta, izvirajočih iz tatvine na škodo tvrdke G. B. Rovelli. To blago je aretirani agent Cioccolanti najprej deponiral pri trgovcu F. v ul. Machiavelli in potem radi večje varnosti pri omenjenem prekajalcu.
Toliko prvi, kolikor drugi pa nimata ničesar skupnega s tatvino, za katero je odgovoren regnikolo Cioccolanti. — Tudi materijalni tat je bil že aretiran.
Umrl na strehi. Martin Krečič star 58 let, stanujoč v ulici Officina št. 1, uslužben v tehniški delavnici državnega telefona je včeraj zjutraj na neki strehi v Barkovljah pritrjal telefonske žice. Nakrat mu je prišlo slabo in nekoliko časa potem je umrl na strehi, Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Juštu.
Trije fantalini, stari od 19 do 21 let
so sinoči ob 9 uri v Kolonji posilili neko mlado dekle. Čedno trojico zasleduje policija.
Koledar in vreme. Danes: Kvaterna sobota. — Jutri: II. postna (Kvaterna nedelja).
Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 110 Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Zelo oblačno. Zmerni vetrovi. — Temperatura malo spremenjena.
Naše gledališče.
Kdo se ne spominja onih prelestnih, davno minulih študentovskih časov, ko smo se bliščečimi očmi in utripajočim srcem naslajali na divni romantiki „Zvonovih" pripo-vesti! Naša ljubljenca, Krsnik-Tavčar skrbela sta za našo duševno pašo z vedno novimi proizvodi, od katerih nam je posebno živo ostal v spominu „Otok in S t r u g a". To je bilo neltaj novega, nenavadnega. To mi-sterijozno razmerje med Otokom in Strugo, to smrtno sovraštvo, ta blaznost mlade baronice ; vse to je silno delovalo na naše mlade duše, tako, da smo to čitali vshičeni in ginjeni do solz. A on, Tavčar-Baptista, ah, s kakim svetim spoštovanjem smo zrli v duhu njegovo ženijalno glavo in jo venčali z aureolo nesmrtnosti!
Doživeli smo konečno veliko zadoščenje, da se je „Otok in Struga" dramatiziral, a jutri v nedeljo ga uprizore na našem odru v „Nar. domu" z gostovanjem g. Danila iz Ljubljane.
Ne ponižujno torej sami sebe s svojo nenavzočnostjo ! Žalenje bi bilo to za pisatelja Tavčarja, za dramatizatoija Borštnika, za gosta Danila, da ne govorimo o tukaj-šnem igralskem osobju, ki tudi zaslužuje, da se ga nekoliko upošteva!
0V0RANA ZA S0DBENE 0RAŽBE ulica Sanitd 23-25 pritličje.
Dražba ki se bo vršila danes 19. t. m. od 9—12 predp.
Več pavov novih čevljev za gospode, gospe m otroke iz črnega, rumenega in belega usnja. Umivalnik z mramorjem in zrcalom za dve osebi. Ura z peresom, nočne omarice, slike.
Odlikovana pekarna in slaščicama
z zlato kolajno in križcem n * in«dr.>tr>»dnl obrtni razstavi ▼ Londonu 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9
Štr trikrat na Dan svd krah.
Prodajalni ca e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blšk«tl posebno za čaj ; ima razne fina v^na in Ilicerj3 v 'Jdtsljkab i'i fine desertne bombone. Sprejema naročila z \ vsakovrstne torte, krotante itd.. ka«or tudi vsake predmete zn a peči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam sa obi-en obisk z odlič' im gostovanjem	Vinko Sksrk

0 odlik, prodajal. obuvala
„Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosuć Carducci 21
prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po naj zmernejših cenah in sicer:
(Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9 60 „ „ „	Boxca1f (z elastiko) „ 9.60
„ „ „	Boxcalf Derbey	„ 10.—
„ „ „	Bozcalf zap. Triumph „ 10.—
Ravno taki Čevlji za dečke 1 krnno rosni. Vsaki psr je iz najfinejšega u»nja	DELO SOLIDNO.
Ugodna prilika !
V veliki, fini žganjarni
na trgu pred Narodnim domom št. 1
(vogal ulice Ghega) je na razpolago VELIKI IZBOR
najfinejšega ruma
Asti Spnmante, Kefofik zagrebški Pelinkovac in Sokol. - Pot e'oce vrsie: Rase po najzmernejših cenah.
Oglase treba nastavljati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Galatti 18.
v,
k
&Alog» ta- In lnosum. vin, Aplrit*, Ui
in razprodaja na debelo iu drobno
Jarkob	Th t
Vli delit Acqaa 6, nasproti Caffo Conirait
Velik izbor francoskega i&mpanjca, penečih 4* :vrtnih italijanskih in aritro-ograkih vin. Bordeetu 'Jurgunder, renskih vin, Mo-elia, in Cbianti. Kam konjak, razna žganja ter posebni pristni tropino*«« rliTOvec in brinjevec. Izdelki JL vrste, do»li ix do iičnih krajev. V»aka naročba se takoj izvrši. Ras pobija se po povzetjn. — Ceniki na zahtevo it-Iranka. — Razprodaja od pol litra naprti.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
ZIMSKO: ŠPORTNO SREDIŠČE : BOHINJ
V	NEDELJO, 20. februv.
: ZABAVNO SANKANJE
vožnje s sanmi, ture s skiji.
V	grand hotelu „TRIGLAV"
V	:: BOHINJSKI :: BISTRICI
- VOJAŠKA ... GODBA
Informacije in prospekti pri potov, agenciji P. CR1STOF1DIS - TRST (HOtel de la Vlile)
▼ soboidravnilkem kabineta
^r.J. Čerm&kin jj.Čnscher
•• trst •
nlioa deli« Caeerma it. 13, II, n.
REDKA PRILIKA
za agllnega trgovca Slovenca, kateri razpolaga s primernim znanjem in nekoliko glavnice, se nudi
z nakupom hiše
in v isti že reč let obstoječega dobro vpeljanega
trgovskega podjetja v mesti.
Hiša sama se obrestuje na prejeti najemnini po 5 od sto čistih.
Trgovina pa, katera se da z majhno obratno glavnico še izdatno razširiti, nudi knpcu zajamčeno ekzistenco.
Vsa potrebna pojasnila daje in sprejema ponudbe iz prijaznosti gospod
ANTON KLUN
GORICA
Št. Peterska cesta štev. 60
I. zafireb. pripravni zavod za volaSko m službo M
(ŠOLA IN INTERNAT)
1. marca t. 1. se otvori glavni tečaj za aspirante na enoletno prosto-voljatvo. — V zavodu poučujejo samo prve moči. — Uspeh dosedanjih izpito? je izvrsten, Mnogi bivši učenci tega zavoda pripadajo e. in kr. vojaki kot častniki, praporščaki in prostovoljci. Program se dobi na zahtevo pri
Ravnateljstvu zavoda,
Zagreb, JCnkovitoa ulica 15.
Kari Babuder
Prodajaliiica manlfakturnega blaga - TRST - ulica Vlneenzo Belilo 1 Ste*. 11 (vogal S. Caterlna)
Velika izbora potrebščin :..: za zimsko sezono.
Fufitanj, L»awn-Teonis, perilo, pleten ne, srajce, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-kovice, kakor tndi drobnih predmetov in moderni okraski.
I POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
•V PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TR8T • V'A MALCANTON - TRST
Stran IV.
»EDINOST« št. 50.
V Trstu, dne 19. februvarija 1910
Če smo pravični in objektivni, priznati moramo, da so naše predstave res dobre, osobito če imamo še gosta. Tedaj vidimo na odru dva umetnika g. Danilovo, katero moramo pač imenovati veliko umetnico in dotičnega gosta. Drugo igralsko osobje tudi prav dobro dopolnuje celoto, česar ne nahajamo često pri najboljših italijanskih družtvah, kjer je asambel navadno slab.
In vendar, ko smo zadnjo soboto po krasni predstavi „T a t" zapuščali naše prazno gledališče, naleteli smo ravno na brezštevilno m' ožico, ki se je usula iz gledališča „Fenice* a nekoliko korakov naprej na drugo iz gledališča „Politeama* a med njimi smo spoznali neštevilo Slovencev in Hrvatov.
Prav je, da posečajo Slovani tudi druga gledališča. To je razveseljiv znak napredka. A v druga gledališča hodimo lahko šest dni v tednu. Edini večer pa, ko je slovensko gledališče, žrtvujmo se vendar za to, če ne vedno, vsaj kedaj pa kedaj I Kajti poleg duševnega užitka imamo zavest, da pomagamo stvari, ki je odvisna edino le od udeležbe si. občinstva.
Če pa povemo, da smo letos z žalostjo opažali, da več uglednih slovenskih družin — o hrvatskih niti ne govorimo, ker ti menda niti ne vedo, da ekzistira slovensko gledališče — ki so sicer narodne in zavedne, niti enkrat ni bilo v gledališče, tedaj ni treba, da pišemo nadaljne polemike.
Če ni nikomur pri srcu tako važna in kulturna naprava, kakor je si. gledališče potem tudi nismo vredni, da jo imamo in — propade najl__
Društvene vesti.
Pevskemu društu „Kolo* je pristopil kakor ustanovni član neki tržaški rodoljub m plačal 20 K.
Društvo mu s tem izrekla najprisrčnejšo zahvalo ter ga vpiše med svoje dobrotnike.
Telovadno društvo „Sokol* v Trstu.
Danes ob 9. uri zvečer se vrše navadne plesne vaje v društveni telovadnici.
Na zdarl
„Vrdelski Sokol* napravi v nedeljo 20. t. m. svoj peš-izlet v Bazovico. Odhod ob 2 pop. Na obilno vdeležbo vabita
Reditelja.
Vaditeljski zbor telovadnega društva „Sokol* naznanja vsem vaditeljem, da prične v nedeljo ob 9 uri dopoludne zopet vaditeljska šola v društveni telovadnici. Poživljamo posebno brate vaditelje od odsekov, da se polnoštevilno udeleže šole.
Nazdar!	Vaditeljski zbor.
Vodstvo otroškega vrtca v Vrdelci
pri sv. Ivanu vabi vse Vrdelčanke in Vr-delčane na važen sestanek, kateri bode v nedeljo 20. t. m. ob 4. uri pop. ▼ prostorih otroškega vrtca v Vrdelci.
DAROVL
—	Gospa Benčina Fani iz Rojana je darovala v prid družbe sv. Cirila in M. 60 vinarjev. Denar je naložen pri T. H. P.
—	Za moško podruž. sv. Cir. in Met. je g. župan v Štanjelu nabral med občinskimi odborniki o priliki poroke g. viteza Fabiani v gostilni g. Starca K 10.70. Denar hrani uprava.
* * *
Znesek K 13, katere je daroval gospod KrižmanČiČ iz Bazovice in sicer za moško podruž. sv. Cir. in Met, hrani uprava.
Nar. del. organizacija.
Pozor brezposelni delavci! Oni člani N. D. O., ki so se priglasili za delo pri podpisanem tajništvu, naj se oglase danes, v soboto v času od 10. do 12. dopoludne in od 4. do 9. ure zv. v društvenih prostorih
N. D. O. ul. Lavatoio št. 1.
* ♦ *
Seja odbora skupine „LIoyd" in „Sv. Marko" se vrši danes zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Začetek ob 8.30.
Strokovni tajnik.
Vesti iz Goriške.
Pevsko in bralno društvo „Draga* v Orleku se zahvaljuje vsem onim, ki so se udeležili naše pustne veselice. Posebno se pa zahvaljuje onim gospodom, ki so pre-plačali stopnino. — Hvala vsem!
Redni občni zbor pevskega društva „Zorislava" v Sežani bo v nedeljo, dne 20. februvarja ob 2. uri popoludne v restavraciji pri „Zvezdi" s tem-le dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pevovodje. 5. Poročilo dramatičnega odseka. 6. Volitev. 7. Predlogi. _
Vesti iz Istre.
Volitev puljskega župana. Iz Pule 18.; Jutri dopoludne se bo vršila volitev župana, podžupana in občinskega sveta.
Razne vesti.
Ženski lasje. Po vseh mogočih razi-skavanjih in najrazličnejših statistikah, se je neki Anglež spravil tudi nad ženske lase in prišel do naslednjih zaključkov: Ženske s črnimi lasmi imajo na svoji glavi približno 70 kilometrov las; pri tem, ko jih imajo plavke celo 135 kilometrov. Pri tem je tedaj
mogoče dvoje : in sicer, da so črni lasje debelejši, ali pa redkejši od plavih, da ne dosezajo sumirani tolike dolžine. Bolj verjetno je prvo; to je, da so črne lasje debelejši, kajti črn las nosi povprečno težo 113 gramov, ne da bi se utrgal, dočim ne drži plav las več nego 60—70 gramov.
Poskusite FI- Califitn4' ki ie nai" GOVO KAVO ffOalUUil finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljših prodajalnicah.
m
MALI OGLASI

V*	je računajo po 4 stot besedo; mastno fe
M	tiskane besede se ratunajo enkrat	fn
f^	riafrranlSa pristojbina slan« 4-0 ifotink
^---Plaža >. iakol---
(fcmfrn j® 0<iPr' LAH, posestnik ▼ Bncolu UofffiltsU ter toči taborno belo in črno dom.fr>
kapljico.	37f-
Pfltnifci kakor vsi drag* pošteni mladenič I UII11 KI dobijo po ce»i snažno st.nov.nje pri poit*-ni obitelji. Vi. degii Artisti 6. II._
Pf»nHo C o popolnoma no?, ie vrsten smeri kan r I UllCt ^tf »ki harmonij z 12 registri. Kje? rove Inopratni oddelek Edinosti.	■ Ti
Zobotehniški pomočnik
i tri-letn prakso m
dobrimi spričevali iiče službe pri kakem aobozdrav-niku v Tista aii v dragem mestu. Naslov pove In t-erutni oddelek Edinosti_7<X
luon Don Hol	toS 1)6,0 vipavsko vino 7 utic IfCfll DollUt/l	Rouiagna St 26 po 64 vinar jev. Na debelo po 50 kron bi. Se priporoča za obilen obsk.	241
Skladišče oglja ^ro^.rtv:
nlico Tintore Kara-n» Olim o Petronio.	274
Ifchorino i>rTe VTa1®> p^***1500 l\Ulldr»l/d cub kahinjo v kaki dalmatinski gostilni v Trotu ali t.di v italijanski ali nemiki. Na alc-v pove „Edinost".
241
ClnuonLo iWo	kot Ul"« al za kuhini-
OlUVBima »ka dela. Naslov pove Instratni
oddelek Edinontl.
269
Odda
mm meblovana ■ ba z dvema posteljama in dobro hrano v uliei Giov. Boc-
raccio It. 16 I.. levo.
500
I IritfilSaro j*će 9loibe kofc domača učiteljica. UlsllClJILo Zmotna je ponfevati v slovenskem, n«xršk(m in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe ni« npr. .Edinosti" pod „Učiteljica".
J,;oin Ctnlfo mizarski mojster, Trst, ulica OlOlld B lvedere Stev. izvrSnje »akovrstna mizarska dela.
Mesnica v Sežani.
Raznarjam slavo občinstvu, dh sem odprl novo mesnico ter se priporočam r» obilen obisk. Zago ovijam, da bom vsakega dobro p stremel z vpbke vrste mesom m po Dajmiji ceri, Fr»nc B o ž e g 1 a v	148
DHHo se meblirana soba v ulici Commereiale U U Ud jt. n. desno.	211
A|q n mrl a i Ht* d*e ,eP' zemljišči za zidanje
na pruudj hi5 prj s v. Ivanu. Dohod z dveh strani Vt-ak kos je velik priblitno 140 *einjev. Po K 12 sežeaj. N>sIo • pove nora?. E 'i o»ti. 270
^^^Veliki Kinematograf
i ,Colosseo
Ul. Rossetti 4, vogal Giotto.
Soboto 19. in nedeljo 20. februvarja
L dtl: Dirk* 1. rtziUra ▼ London, krasna
projekcija po aaravl. (L del: BBaZOOTIsa. — Velika ialoigra v 40 slikata dolgita nad 200 Metrov (Vae v barvah) tvrdke Pathe Fržre* v Parizu. UL del: Klaatiinl ubaj, celo koatično.
t prastari al. 30; Otre ti ia volakJ SO. U. p satari at M; Otraal la vo|<kt 10.
te
Proda se
hiša za gostilno in tjgovino. pet minat oddaljena od železniške postaje na Tolminskem, Naslov pove Inseratni oddelek Edi osti pod „Stev. 264".	204
A LE K S. FRANC MAVEH - TRSI
žgalnica kave
TELEFON 1743. ■ay)botytl vir m dobivanje pofteae kav«.
Agro-Merkur v Ljubljani
Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 Podrižiica &$t, iL Stadion 3. Skladišče ia Ideti v Ijubljani m Zrstu
AGRO-MERKUR i® trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, dru »tvora itd. MT »a|bo!)ii vir pri na kupovao ja k toga.
Pozor! ssrss: Pozor!
▼ina
štajerska, •istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna
SIR~maslo I Žita* moka-* olja itd.
AORO-MERKUR preskrbi sploh vsako blago. A GRO- ME R KUR kopajo vm pridelke ia isdelke.
Cene najugodnejše I ■■■ Postrežba točna I
ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEN KE ! PONUJAJTE SVOJE PRIDELKE !

Priporočam slavnemu občinstvu avojo
gostilno v nlici Coroneo 3.
Toči je se izberna Istrska ia farlaaska vina po 72 vin. liter. Kraški teran po 1*20 K. Čsšks Budjev. pivo 56 vin. HT Kuhinja vedno pripravljena.
Vdani HLADNIK.
Najboljše stiskalnice za grozdje in masline
io nate itlik&Inioo „ERCOLE1. awMMMa«MMwaaMM—
aaja«vejie*a 1» uOb«IJ<efa sestara z tvojno Ia aepretrfaae pritiskala* boćJo ; z<tjaatea» Mjtoljfe 4elovaaje, ki prekate vao inif« ■tiskaialeo. HIBRiTLIČTi STISKALNICA.
KajMJa HtaatMu pMntonM Mm MaW«
Svnhonia" wmjumiotm« i«m. w	plugi, Stroji za grozdje, sadje
in oljke, mUm za miti grozdje. Plegi za vinograde. Stroji za suSenje sadja £ rin drugih vegetalnih, življenskih in mi lalnih pridelkov. - Stiskalnice za seno-siamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AltOltSU RllftlliCt čstilnice, rešetalnice. — blamoreznica ročni mlin za Žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo*
Iz del njej o in pošiljko na jamstvo ko* posebno najnovejšega ____ iabornega uresničenega, najbolj pri po znanega in odlikov. sestava.
FH. katfabth a Oo. Tovana za poljedeli- Ib Tinsta st oje Dunaj n. Taborstr. Ti
Odlikovani v vodi državah sveta a nad 620 zlatimi srebrnimi in testnimi kolajnami, f: ItnmiraTMnI ceniki m mnogoštevilnimi pohrminimi pismi brempMno in frmnko. Razprodajalcl In zastopniki se ISčejo povsod, kjer nismo zastopani

Qp za goatilno voditelja o Roprogo, ki lwuC OD izkuleta knharica. ZmoŽi>a mora biti nlovenskega, italijanskega in nemik>ga jezika. Do-bičkano-no atefto ; ka«cija 5l0 kroa. Kje ? pore Inseratni oddelek Edinosti.	268
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Leo Stev t
HH priporoča slavnena občinstvu
svojo mizarnico.
Izdelajo vsakovrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO
izključno edini slovenski gostilničar
ki tod najbol še vino!
Kdor gleda »roje zdravje, mora iti v gostila*
J. Leban, ul. Salice, Trst
pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po TS-G^ »totink liter 1'trnko po 64—f»6 stot»nk lit* Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča i LFBAH*.
+ siuiio Mtem -i-
TRST, ulica Giosuć Carduccl štev 23
3 u TELEFON Stev. 813 :: 4
KlrnrglČKo orodje, ertapedlčnl aparati, Moderrl, ametne roke lo noge, borglje,
klini pasi, elastični pml In aogoviee. elektrotrrapevtlčne priprave, aparat! sa wsaMBBM inlialaclj o. «BSBssga8aspa—
»HLAJDIĆĆE ijotrobidln za klrarsldna iA»« tjanja. Potrebsita« u gin "a In aonrodlnuty»
•* J i •• t i s t biag-*. ::::::::
Gostilna Al Belvedere
ul. Belvedere št. 37
toči najboljša
bela H črn vip. In črna dolin. vina.
Domača kuhinja, gorka in mizia jedila vedno na. CtNE ZMERNE " razpolago. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča Vdtoslao Rebek.
ZOBOZMMl' AJiBOLATORIJ
Dr. Viktor Bondel
Trst, bRco Sa Slsvann! 7, L nads.
po I, ris I. in odi 3. ds 6.
Padpisaaa priporoča svojo debroznzne (ontilno
„Pri stari breskvi"
dere gfcev. 17, kjer toči aajboljii KKAŠKI TERAN. iaSrako 4mo ia vipavako bilo vin*. Domaća takinj.t Postreie sb vsaki uri z ssrelisti ia gorkiati jedili. Postrežba točna. — Cene sasarae.
Za obilan obisk sa priporoča ndana
Jocipina Fifer. gostiloičarka.
V krojačnici ^malija pod-
Mrnik uliea Farne^° st*. 40
9W sdlikovani z diplomo na razstavi malih sbrtif izvršujejo se obleke za gsspe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sjrejmejo se gsspice v poduk proti mali odško-mini.
II
Cesar še ii bilo in tudi težka kdaj bo !

Vararaa mi j« pa aaki alancatarni teataatfl direktna predajo rafaoift r>U|» in 5»crr t »C Maoć kaaav kraaalk, tofelk
fla&elsatih odej ^
Klaflk aaJioTeJfcLk azarcih la karrah. Ohrak-
g( h ■ »rilo la laaja kiaaj rida« t«1*u šadfž«. Priprarnc w> zlutl ca pokriraoje pooteg ia «Nb, ao celo fin«, gorke i u moćno, 1«0 ueatU
atatrov dolfe i j i3S ceotimelroT liroke. Podljajo ae proti por^r-tju : a koftl *b>r*W>e€iili odej za IS K ; 4 koci nsok^bljttnlk odej ni 11 K ; 4 kart rumenih aU kariranih «Uj za. 11 K.
Kraue, barka na tlifae odeja a r Tuute kM IS K. PreUnae, napolnjene r. nto iTeMiknjcif« ■e, sTetla-Biadra ali bordeaax - banraata odfga 2
koan aa K 14.--Vaak oenjecl ditetelj t**n
(57) oglaaa naj b aupaajeat naraCi. — NmJ»t :
K. S^kera, Ust. hotela Soloice, Češko
Umetni: fotoaraflCnl
& otelji ^
niiom nivo Stev. 42 (prltUije)
sv. Jako-
- TRST.
IxTr*a> vanka fatograttaa delo, kakor tudi vaEflaia, paaaetka, notranjo« t lakaloT, porcelanasta pi»^«a sa mkomliii apomaaika itd. iti. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
adoknaatl P. H. naročalkev apnjema naročita la jlk larrtaja aa doma, avaataelaa tadi sanaj aaeatn.
BBBHBDBSS