PHIoga „ Vrtcu" štev. 5. ^^^H^^^^H ! S i r o t e k. I Igi'Q v dveh dejanjih. OSEBE: 1 Učitelj. Jezerec, premožen kmet. | Stara Mara, Nandkova varihinja. Tinek, njegov otrok. ii Marnikova, bogata gospodinja. Minka. JSS? } "ien. otrok, ?*L Nandek, sirotek. Dečki in deklice. Prvo dejanje se vrši v stanovanju stare Mare, drugo pri znamenju zunaj trga. PrvO deianie Vk Starka (išče vrečico.) Tukaj je I (Mu * * ' \J*- jo dd.) Sedaj pa Ie urno, ali pa ti zgori Prvi nr-jnr $M. 'graCa- rrvi przor. ^vg- Nandek (jokajc). Otroci mi kažejo Jiorna soha, v kateri pospruvljn starkn. ?* pod IlOge, pa smejijo se nii. Nandeksedizn mizn iu piska napiščai. Xg. Starka. Mlečna modrostl Kdo neki o. , , , . , , „ . »>$, gleda takega zaplatarja. kakor si ti? Starka. Le stran z igrafio! Po vasi Jy$e .. .,„.,., • ,. ,. pojdi. da boš imel ob kaj brusiti lačne m Nandek. Pa tudi_ drugt ljudje se mi ^0|,e' ^fi smejijo 111 me vprasujejo, kje sem dobil J .,--.,, i_- , 1/2 take čevlje, da gledaio prsti na dan. Nandek. Oh. ko bi le - v3' „„ , ' ' . , ... ., „ „, , ,, '. . . . . sTiSs Starka. Dobnsozate. Kadarsibos Starka. Kar izgubi se, sicer sezem VM sam kaJ- zaslu2il, napraviS sl boIjSe. po ono-le pod strop (mu pokaze bre- $Ysr ., ' . ' . .... ' , ¦>ovko> Sfe Nandek. Da bi bilo po cesti suho, Kt j ¦ -r i i_ •• i .,- piska v žclodcu. Čakaj — (mii hoče vzeti X^ Drugi prizor. PtŠČal). jL Starka. Nandek. Mamica, oh mamica, saj %t& Otročja pokora! Svojeglav je ta pa- i grem, samo piščal mi pustite. Le vre- jj/ir giavec kakor vol. Če bi mu ne pokazala \ čico mi dajte, pa steCem dol v vas ter <%g* včasih strahu. bi začel še on meni za- | naprosim krulia. Jm povedovati. tega pa ne bi pustila niti i Starka (mu pusti piščal). Pa le Ir&š svojemu otroku, nikari pa tujcu, ki je urno! *xt" bogsigavedi katerih roditeljev. Bilo je [ Nandek. Marnikovega Mirka in Pav- ^lv nekako sredi jeseni, ko sem počasi drsala i leka pa ne zebc. ker smeta biti doraa. ^ do1 do Mar"'l * le^ Starka. Kaj so vaša mama? Ucitelj. Otrok je nedolzen, Ce so ga JPf pavlpk finM starši tako nečloveško pozabili. T,W Paviek y^- Učiteli. Veasih so pa prav taki za- xO . puščeni otroci veselje onernu, ki skrbi Mf Pavlek. Nandek — Nandekjepnnas. zanie- Ir^ Starka (zase). Kako zvito jo je zavil Starka. O, gospod učitelj, da bi bil ¦Af^- k Marnikovim, namesto da bi prosil po ta otrok meni kdaj v veselje? Kdor ga -$|^ trgu. (Pavleku.) Kaj dela pri vas? za nekaj dni poskusi, govoril bo o žalosti. ftf paviek Qreje ker ga hudo zebe_ Učitelj. Kakor sem vam ze rekel> >^i? deček je zelo nadarjcn, zato bom iz- .1AK. Starka. Ali tebe ne zebe? kušal, da gre v mestne šole. -^ Pavlek. Me že, pa tako hudo ne Starka. V mestnc šole? W^ kakor Nandka, ki ima polno vode v Učiteli. Da. \^ čevljih. Naša mama so ga videli, ko je Starka' Kdo na nai DlačiiTe- H% JokaI' Pa so rau rekli> na' stopi k nanl r,",: 7 tv \plT n •, wL v hiš0' ker imamo e°rko- Pa ni hotcl Učitelj. Za to ne skrbite. Oovonla <^P ostati pri nas, ker se je vas bal. Mama sva o tem z gospodom župnikom, ki Wg pa so mu dau kos kruha in so mu rekli, je istega mnenja kot jaz. Nekaj pomore XI naj sc nikari ne boji. Pa obljubili so on, male krajcarje dodam še jaz, vrhtega ®HJk mu> da mu napravijo novo obuvalo. pa ]e tudi mnogo dobrih rok, ki radi mP' nekaj žrtvujejo, kjer je upati sadu. jf, Starka. Kaj pa so raama še rekli? Starka (zase). Oh, naposled mi ga m>&ž? Pavlek (nekoliko pomolči). Mama res še vzemo. Kdo bo beračil zame? SlVH so rek"> ^a — Učitelj. Spodobi se, da stopita z -{j^ Starka. No, le povej, pa ti dam ja- dečkom do gospoda žnpnfka ter se nui M> bolko. zahvalita za njegovo naklonjenost. 'j\& Pavlek. Rekli so, da moramo otroci Starka. No, — da, že stopiva do iJrK biti Bogu hvaležni, ker nam je dal dobre gospoda župnika. ?t\N starše. Učitelj. Dežku pa recite, naj se %-,, Starka. Kaj so te k meni poslali? oglasi jutri pri menl. M Pavlek_ Zato> da bj Napdka ne te ,. Starka. Vse mu povem, gospod %vm. kadar pride domov. iia-^i- Ci a i • u-i a xi i ^? Starka. Saj ga ne botn. (Zase.) 1, le bi s^ž^^arila^egov^bisiroSnST > čaka'! ^' ^ « Na"dka rad? Z Bogom! (Odide). ^j<& Pavlek. O, da, zelo rad. Zna tako Starka. Z Bogom! ^a leP° Piskati na PišeaL (ZačuJe se Pjnt ®Xf~ zvona in knk: Gon! Pavleli skoči iz Cetrti prizor. v^ J. , , , , .. . „ ., _ F Jf^, Starka (plahoj. Moj Bog, gon! O Starka. Smrti sem ga rešila, redila ^v^ sveti Florijan, kaj bo zatne, če Ijudem ga in imela trpljenje z njirn, sedaj pa, ^p vse zgori! ¦ Šcsti prizor. W^ Marnikova. Kako škodo ti je na- ¦ v^ pravil ? I (Deček iz vnai rstopi.) #$ jezercc. Kozolec mi je požgal! Men- I Starka. Kje gori, otrok božji? ^P1 ^a &a za'° občina redi, da nam dela [ Deček. Jezerčev kozolec. W/. škodo. Pct jih imam, pa je lažje ž njimi Starka. Kdo je zažgal? $& kakor s tem enim- Deček. Jezerčev Tinek mi je po- «MN Marnikova. Ta ni zažgal I Takrat, I vedal, da vaš Nandek. t^ ko se je vnelo, ie bil pri nas. Raje bi 1 Starka (zakriči). Oh, ta otrok! Saj M nrnlo Povpraševal, potem šele pretepal sem vedela! Ubijalec, požigalec in Bog '*>%& ' ve, kaj bo še vse iz te strupene kore- i*K Jezerec. Saj so moji otroci povedali. nine. Danes jih bo čutil. (Detck odide.) t|4 Marnikova. Ej, otroci so otroci 1 Naj stopim doli v trg, da poizvem, kako fo, Sami so zanetili, pa zatajili. ker so se in kaj. (Sc odpravljai. jjf tebe bali. Sedmi prizor. |H^ Deseti prizor. fNaadek vstopi bojede. StarJca ga po- -jftf grabt tei pretepa.) '<&& Učilelj (.vstopi). Kaj pa je, da kri- . , ,. . », . ^, , , jVk. Cite na vse Srlo? {Ugledn objokanega Nandek (joce). Mamica! Oh, kako *r- Nandka). Ti si jokal? to boli I Saj ne bom več I Marnikova YO mati — saj sem prinesel kruha! »¦$& Marnikova. Jaz sem tndi pritekla, c* .1,. /„„ *„„„ .,„,„„; ;„ fc,-,v/i lžh*$\ ker so mučili ubogo siroto. Prej je bil jaz^d^ ^rSvfSr? Lft f) gandek pri nas cfa se ,e «.lo Ugre. dcte izgubjeno, Ijuden, poziga.o , - - % Sd? L ^tn.T^ PoSJS Nandek. Lepo vas prosiral Oh, bohl 4J> Ker pa se Je bal iti domov, sem stopila Saj nisem jaz zažgal! ^KS za njin]) da bi ne bil morda raditega Starka preneha). Tako, zapomnil Jpf tepen, če pride prazeu domov. Poznam si bodeš, kdaj si se z ognjem igral. «^W *° ^ens^°- Nandck (jokaje). Saj se nisem igral 2ijV- Učitelj. Kdo ga je tepel? z ognjem. Danes se z ničimer jiisem \fo , , . ,. jgral_ Jfg, Jezerec. I, če bi radi vedeh — jaz ef. i , . » t- j r I/J, se"1 13U jil' nekai naloži), ker nii ie ko- Starka. Lazeš! To povem gospodu JAS|> zoJec 'La, J ' J učitelju, da si zažgal Jezerčev kozolec. «wj> ^r% Murnikova. Nandek ni zažgal. Po- _ . . SV vedala sem ti. da je bil pri nas, ko se Osmi pnzor. ^g. je vnelo- rjezerec prihrumi v sobo.j &rM Starka (sase). Nikomur se ni dobro %yK zameriti. (Proti drugint.) I, saj jaz tudi Jezerec. Oho, ti cigansko dete! ^s' mislim, da ni Nandek — Starka. Le dajte mu, da bo pomnil, (\I Jezcrec. Molžite no! Saj ste ga sami kdaj je ljudem požigal! Jaz sem mu že »AW §e botj pretepali, Ceš da je on zažgal. nametala nekaj gorkih, da ne bodete tlNT ,¦,*..•, ,, ¦ i mislili, da ga ne straliujem. ^iV Učiteljf/ermvO.Vasnaznanimsod- .,..,,,, , , , ^tffla nni radi silovitega ravnanja z otrokom. Nandek (poklekne predjezcrca ter gfe (^flrt/ Vam | takoj yzamemo deLka_ dvignt rolu prcd njun). Oče, Jezerčev -^A {MarllikovL) pfemenito srce, ki ga imate oče, saj msem jaz zazgal kozolcal Mf za siromakef se bode got^o usmiliIo Jezerec fe-« pograbi). Glej, kako »><® te sirote prekanjeno lažel (Ga zgrabi in strese.) jifc Murnikova. Oj, iz srca rada ga Nandek (jokaje). Saj nisem jaz! O ^\N sprejmem! (Gre k Nandkn, terga prime mamica,pomagajte! Saj nisem jazzažgal! dPf za roko.) •^W Starka (stopi k Nandku). Kajne, Deveti prizor. JpV Nandek, jaz te nisem tepla? Le povej, 'iv če si kaj praviCen, pa pri raeni ostani. Marnikova (vstopi in miri razlju- ffif Kaj bom brez tebe? čcnega /ezercci). Jezerc, ti ubiieš otroka! '*&M> u--i i- ,X Mirko. Naiidek ga ni zažgal. ^P -S^=33=jzdz^r=_g=_r§fr-| ^OT Deček. Saj je Tinek le zato rekel, I /* U i^ ¦ | -0- y 3-4 ker se je bal, da bi ga donia ne tepli. ce. Ti-ste le^- pe, - s, %J& Deček. Mene je zatožil gospodu -Ai-if-J—I—P—v, J—v—I—.-T-n—Tl *ft učiteliu, da sem kradcl sosedova jabolka. "g1'^g»~J"~ ^ ~?f» ~* ~^—*~r^~;11 '.W Drtipi orizor ^l gozda, ondi dobiš vijolic. ^T.C " ^™ Lenica. Saj sem bila.tam, pa mc je ^5 (Tioek se približa s cvetkauii v rokab.i Jezerčev Tiiiek odgnal. Pravi, da jih še ^ Mirko. Tinek. ti si se pa zlagal. da njemu ne bo ostajalo. V^ je Nandek vaš kozolec zažgal. Minka. Pojdi pa do potoka, pa na- ?|g Minka, Oospodu učitcljii povemo, trgaj spominfiic: samo, da kaj prineseš. <$Lp pa boš moral klečati. m — 85 — ^^^^^^^^^^^^H Tinek. Jaz nisem nič rekel. Jakčev W^ Tinek. Naka. Nandek je najprid- Miliec mi je povedal, da je Nandek — ¦J^ nejši. Deček. O ne! Mihec je meni pravil, *y|l Tujec. Kateri Nandek? I da ste se igrali stare raože, ki kade iz ^& Tinek. Nandek — Nandek, ki zna 1 pip. pa stc zažgali. ft^, lepo piskati na piščal. 1 Tinek. Mihec je lagal. vjf" Tujec. Ali ga ni tukaj? J Deček. Saj mi je pravil, da sta ti »Tf/S- Mirko. Pri nas je. ^ in on š!a domov po očetove pipe, jili mp> Tnipr fVo-av «i na H - natlači a z orehovnti perjem ter kadila. iy .,. . .. .. ... . , . ,-, y ' ¦ 10. Mirko. Mamikov. (Nande/t in Pav- Mirko. Nandek in Pavlek se ne bo- ^Z lek se bližata.) deta nikdarveč igrala s teboj, ker so vaš W§. otroci (Ju zagledajo). Nandek in . oče Nandka tako hudo natepli. Mama ^p Pavlek! ¦ Tinek(s«o/-o//o«(7/f).Lečaka],Mirko; m|| ¦ jaz bom doma očetu povedal. Pa tudi ^}Ž „ .1 tistih kosov gori za gozdom ne dobiš, ^C* Cetrti prizor. 1 lej, da ne! .Y# Mirko. Le imej jih! ^ Tujec (/»avte*«). Ali si ti Nandck? Deček. Jaz pa povem gospodu uči- \bg .„ Pav[?k S*0^- ->az nisem- Tale 'e- teJju, da si tašHci pometal mladiCe iz IT t/Cfl" ^"rfto-> gnezda W Tujec (pristopi k Nandku, ki boječe Tinek (jokaje). Jaz še vedel nisem, & snemazglaveklobukterspravljapiščal kje inia taščica gnezdo. (fir/š(? so/2f. Ct^ " 2^- " sl mnllek' pri tern pa mu padejo cvetice na tla.) <*?" Nandek. Jaz. Minka {gre od kipa in pobira cve- !w Tujec. Kje so tvoji starši? tice, ki jih jc Tinek raztresel po tleh.) ^\yfc Nandek (molči). Tinek, nikari ne joči, saj te ne zatožimo. ^ff Minka. Nima staršev. (Deckii.) Jaz ti pa pnnesem orehov, ako ^r _ . c ... ne poveš gospodu učitelju. M/ lujec. bo mu umrli.- Mirko. Tinek, saj smo le rekli, da '^A4 Minka. Ne vemo. te zatožimo, pa te ne bomo. 3fK Tujec (Nandku). Kdo pa skrbi zate? Tinek (si briše solze). Jaz ti bom H:v: Nandek. Marnikovi. pa povedal za mlade vcverice, Le me Mj- Tujec. Kje pa ja pri Marniku? ne boš zatožil. f.i^ Mirko. Pri nas. Doli (kaie proti <šWj^- trgu) v trgu, tista hiša, ki je največja. Tretji prizor. ^ Tujec (Nandku). Ali se rad uCiš? (Pribiiia se gosposko upravijev tujec. fPl Nandek (zrč sramežljivo ktlom).Ne. Ko dospe dn znamenja, ga otroci spošt- «OT Minka. Saj vedno čita ali pa piska IJivo pozctravijo.) JW^C" Iia piščal. Tujec (opazuje znamenje ter govori ~\k, Nandek (pogumno). O, da bi imel zase). Zlata nedolžnost, kako lepo umeješ '{\L tako veliko, zvito piščal kakor godci v viti vence! (Otrokom.) Kdo je spletel ^1^ trKu» Pa bi llc5tel še drugače piskati. ta venec? (Drugi otroci molčc, samo j&L Tujec (zase. Deček mi ugaja. Sam Tinek se oglasi.) %& sem na ^^^J6111 svetu, in morebiti je baš Tinek. Tale ?a je splctla. (Kažc na Jftf ta otrok, ki mi ga je poslal Bog, da mi Miiiko.) Mi smo pa nabirali cvetice. J^Kp sladi leta moje starosti. (Nandhu.) Ko- Tujec (Minki). Lepo znaš spletati -4j? liko si star? vence. Pojdi bliže. (Minka se sramež- "*L> Nandek. Devet let. Ijivo približa.) Kako ti je ime? J$/ Tujec. Bi ti bilo kaj dolgčas, ko bi Minka {boječe). Minka. M& moral zapustid te-le? (Kaže na otroke.) Tujec. Ničseneboi Čegavapasi? %" Nandek (gleda Pavleka, potem bo- Minka. Lonearjeva. \> ^- Mal° bi mi že bil°- P s J$ ^g^f*«' Te^ bi "»» Minka- Da" . gf Nandck. Da. Tujec. Si pndiia.- ^. Tujec. No, tetudi bi šel z menoj v Vsi otroci. Misluno. ftK. mesto, bi se vendar lahko večkrat videla, Tinek. Najpridnejša med dekiicami. V^ saj bi prihajal na počifnice. Tujec. ln med dečki? (Tinku.) Ali FJM- Mirko (potihoma Minki). Ti, Nan- si ti? *" Pa seveda izvira odtodi, ker jc moral v šolo. jAV? vedno živeti od milosti tujili Ijudi, ta Tujec (Nandku). Ali si zadovoljen. «>V bojazen ga je nekam zamorila, da prvi K. . . .-, . v., ,. -ii- "** ntp niti pokazati ne upa, kai premore Nandek. Oospod učitelj so mi rekli, Mj- njLgova ^darjenost. J da odidem jeseni v sole. T.I&, %. . .,. ,... , xl . . ... I _ . ' . , ... ... »,K?S Tujec. Kdo pa so bili dečkovi starši? J Tuiec. Torei gospod učitelj,- Jak ,,..*,- ^- . ,,, . - ] .,,, ' , . , ,... tjfcL Učitelr. To ni znano. Stara, ubozna 1 Nandek Da rekli so da bodeta z -^ k ki prosjaCi semintja, ga je našla 1 gospodom zupmkom skrbela zame, ako ^ še kot dete v gozdu, brez vsega. iz česar \ se bom pndno učil. ^ bi se dalo skiepati) eegav je otrok. J Tujec. Pa kje so starši ? » Tujec. Toraj popolnoma zapuŠCeno j Nandek. Stara Mara mi je pravila, "f,m cjete. I^J da me je nekoč našla v gozdu majhno 5aV Učiteli. Popolnoma. flH dete, pa me je vzela s seboj. -tr^ ¦•¦ • <->! -L •. i ^^^ ~ . , v rx v i • j • t^ Tuiec. Olejte, postaral sem se v svo- 1 Tujec (zase). DeCek je vreden usrai- %> ¦ Edravnišketn pokiicu. premoženje 1 \\en]i.{Nandku.) Ali ]e stara Mara že J^ imanl) svojih ,judi nie Ra(j bi Se storil j umrla.' M? kaj dobrega. Ta deCek mi je všeč po 1 Mirko. O, ne! Stara Mara je Nandka ^m svoji vnanjosti, še bolj pa, kar ste tudi I lmdo tepla, pa so ga ji gospod uCitelj ~t& vi pritrdili, da je nadarjen. I vzeli in dali naši mami. /U, Učitelj. Najiskrenejša zahvala vam 1 Tujec (zase). Neusmiljeni ljudje! w bodi, čislani gospod, na vaši blagohot- I ¦ (Nandku.) Mi li pokažeš, kje sttmujejo .Žfd^ nosti. Upam, da nameravatc najboljše I gospod iičitelj? igj z tnojim najpridnejšim učencem. I Nandek. O rad! ^& Tujec. Bodite prepričani. Rad bi j *k stopil še do gospoda župnika, da se I P ,. . 'ri^i. domenimo še o drugih stvareh. I Feti pnzor. ^A^ Učitelj. Ako vam drago, vas po- I (Medtem se približn učitelj.j .fj^V spremim. I f^\ Tujec. Ljubo nii bo, da me pred- ^^m Nandek. Olejte.gospod.oitdi-le pri- Yg stavite. {Odideta) ^M hajajo gospod učifelj. (ATo učitelj dospe, jCT ^H ga otroci spoštljivo pozdravijo) vt^ e • - ^l Tujec (pristopi k učitelju). Dovolite, ^^ ' ^^B gospod, da se vam predstavira, Ferdi- ^fe (pHviek m Nandek počast pribajata.) 1 naiid Vrenko, zdravnik. W I Učitelj. Čast mi je, gospod. Moje ffij Pavlek. Nandek, ali res misliš v I ime, ako dovolite, je Ivan Stinčič, tu- I9m niesto.- I kajšnji učitelj. nži1 Nandek. Seveda. Saj veš, kaj so I Tujec. Namenil sem se k vam. Cc ^ rekli gospod učiteli vaši maml 1 dovolite, da vas nekoliko zamudim, raz- dff Pavlek. Po tebt mi bode dolgčas. I ložim vam vzrok. lyw> Nandek. Pavlek, saj pridem nazaj, I Učitelj. O prosim, drage volje bom ^^Cp Pa bova sPct hodila v gozd ter se učila I poslušal. (Otrokom.) Otroci, pojdite še "^v piskati. I nabirat cvetk, premalo ste še okrasili »¦$& Pavlek. Ali boš hodil v tiste šole, I znamenje. (Otroci odidejo.) ^h\\ kakor Bevkov Matej? 1 Tujec. Ravnokar sem se pogovarjal M Nandek. Ne vem. Morebiti. kadar I z otroci. Izpraševal sem jih, kdo je naj- ^fZ. bom velik- J pridnejši, pa so mi rekli, da Nandek, ^vW Pavlek. V mestu pa ne boš več I baš isti, ki mi je pokazal vaše stano- ^p ptičev lovil. I vallJe-% .ffif- Nandek. Jim bova pa takrat nastav- 1 Učitelj. Otroci so gevorili resnico. iP^ ']a'a> kadar pridem na počitnice. j Tujec. Jaz setn dečka popraševal, pib Pavlek. Jaz bom pa prosil mamo. I ali gani morebiti volja, da zapusti dom W da Sfetn s teboj. I ter odide z menoj v mesto, kjer se lahko V^ Nandek. Saj ne bodo pustili. 1 lz^°'a- Jy&, Pavlek. Doma pa tudi ne bom; j Učitelj. Dragi gospod, s to mislijo rv® dolgčas mi bo po tebi. Veš, Nandek — I ste nam dobrodošli. Z gospodom žup- M& (Prične ihteti.) 1 1 — 87 — Nandek. Ne jokaj, Pavlek, prijatelja \> *hg, vatn, da ni Nandek zažgal Jezerčevega sva in ostaneva, dasitudi odidem v mesto. ^NSjJST kozolca, ampak mi, ki smo kurili pod Olej, če ne boš jokal, dam ti piščal. ¦^^V njim. Oh, Tinek, odpusti nam, da si Pavlek (si briše solze.) Ali res, Nan- Mj$ trPel zaradi nas ! dek? *§?Y?L Učitelj. Lepo je, da prosiš odpu- Nandek. Na! Tu jo imaš. (Mu dd \H^~ ščanja. piščal.) V mestu bi me le motila. s&Mf® Nandek. Vsem vara odpuščam — sjy% vse je pozabljeno. Ne pozabite name. c j vV *, (Podajajo niu rolte.) Sedmi pnzor. ~{fe t • -r -, • , <¦,- , 4 &*YJ Tujec. Tezko se je ločiti od tova- (Otroci prihajajo. Vrokah neso cvetice.) '»i^JK^ lišev ? „. , , , , . . j , . M?t<žg Učitelj {Pavleku, ki žalosten gleda Mirko. Nandek, kaj ne, da te ni fgMff Nandka.) Pavlek, saj Nandek •zopet Jakcev Mihec zatožil, da si kozolec '^^€ kmalu pride nazaj. ZaZ^'' j ¦ , • ^ŠM Tujec. Tako je. Prihajal bo vsake Nandek. Zakaj pa vprašaš? i||L poCitnice med vas. Mirko. Tinek pravi, da tejejakčev ^<^ Učitelj (se ozrc proti znamenju). Mihec zatozil, ne pa on. «|P Lepo ste okrasili Marijino znamenje. Zdaj Nandek (stopi k Tineku.) Tinek, ti •^vii Pa še zapojte kako lepo pesem nebeški si me zatožil, pa nisem hud nate. Ti uV Kraljici, predno odhajamo. tudi nisi name, kaj ne? "W^ Minka. Saj res. Katero pa naj zapo- Tinek. Ne. Nandek, jaz — "^kj^ jemo, gospod učitelj ? Ali ono lepo, ki \>^|n smo se jo zadnjič naučili: »Tebe, Ma- ^»^ rija, želim poslaviti"? *) Ali pa: »Slava Osmi prizor. ^^