Deželni zbor štajarski. Do zdaj so v letošnjem zasedanju dež. zbora nemški narodnjaki hruli samo le proti svojim lastnim rojakom, katoliškim nemškim poslancem; a v seji dne 18. jan. so pa zagnali grozen hrup in ropot proti slovenskim poslancem. Ko se je pretečeno leto prebrala neka slovenska interpelacija v deželnem zboru, se temu nihče ni ustavljal. A danes, ko je g. dr. Dečko neko vprašanje v slovenskem jeziku čital, so kričali, ropotali in bili ob mize nernški nacijonalci, kakor bi jim kdo kožo rezal raz telesa. V enomer so kričali »deutsch lesen«; toda g. dr. Dečko ni mož, da bi se ustrašil teh srditih puranov, ter dovršil svoje čitanje. V nemški prestavi je še to interpelacijo prebral perovodja Ferdinand Berger. Ena tretjina vseh deželnih prebivalcev je slovenska in v deželni zbornici bi se niti v slovenskem jeziku ne smela beseda spregovoriti; tako hočejo ti nemški prenapetneži. Zaupam, da bodo od zdaj zanaprej še večkrat čuli kakšno slovensko besedo. Tem nemškim hujskačem je v ravno tisti seji dne 18. jan. kaj dobro zasolil katoliški nemški poslanec Hagenhofer. Predlagal je neko posebno lovsko postavo v tem smislu, da naj občina pravico ima, postreljati škodljivo zverinjad, kakor to občanom najbolje kaže. Hagenhofer jim je očital njihovo surovo in krivično postopanje nasproti katoliški stranki ter slednjič rekel: »Nekovi ljudje so se večji skodljivci kmeta, Rakor zverina«. Strastno so mu nasprotovali, upili in kričali; Mosdorfer je bil že na tem, da bi ga bil skoraj zgrabil. V tej seji je utemeljeval Rokitansky svoj predlog, naj se vpeljejo tajne in direktne volitve za dež. zbor tudi na kmetih, da odpadejo volilni možje in da se voli po listkih. Pri tej priliki je očital katoliški duhovščini, da ona na pridižnici in v spovednici zlorabi svojo oblast proti pravičnim volitvam in da se mora napraviti postava, da se kaj tacega kaznuje. Sev6, samo tisti bi se smel izvoliti po nazorih teh ljudij, ki je nasprotnik krščanstva! Deželni odbor je te dni predlagal načrt postave, da se odpravijo krajni šolski nad- zorniki, in da pravice, katere imajo zdaj nadzorniki, prevzamejo načelniki krajnih šolskih svetov. Pri imenovanju učiteljev se razširi pravica deželnega šolskega svčta, da ni vselej vezan na predlog okrajnega šolskega sveta. Po drugem predlogu deželnega odbora bi se število udov deželnega šolskega sveta pomnožilo za en član, ki bi se moral vzeti izmed meSčanskih ali ljudskih učiteljev. V seji 14. jan. sta predlagala grof Kotulinsky in dr. Kokošinek v družbi 32 nemškonacijonalnih in liberalnih poslancev, med njimi tudi št.-peterski Lenko, da se morajo jezikovne naredbe, izdane aprila 1897 za Ceško in Moravsko, odpraviti, kajti \e nevarnost velika, da se enake jezikovne naredbe zahtevajo tudi za Štajarsko! V isti seji sta se izvolila 2 odseka in sicer lovski odsek, v katerega je bil izmed Slovencev izvoljen g. Ivan Vošnjak in odsek za napravo najdonišnice, v katerega je izvoljen izmed Slovencev gosp. Jož. Žičkar. Izmed nemških katoliških poslancev ni večina zopet nikogar izvolila. V seji dne 18. jan. je bil izvoljen vinarski odsek, obstoječ iz 12 udov. V ta odsek so bili izvoljeni 3 Slovenci, gg. dr. Jurtčla, dr. Rosina in Ivan Vošnjak. Rokitansky je v eni zadnjih sej predlagal, naj se napravi deželna zakladnica, v katero naj dežela vsako leto plačuje po 20.000 gld. in kamor naj vlaga tudi država svoje doneske, da se iz tega fonda zamore nagloma pomagati tistim prebivalcem, ki škodo trpijo vsled toče ali povodnji. V ta fond naj bi pa vlagale tudi štajarske občine, hranilnice in društva. Poslanec Reitter je predlagal načrt postave, s katero se spreraeni viničarski red v tem smislu, da se viničarsko leto začne s 1. nov. (vsi svetniki), da je čas obestranske odpovedi službe od 15. avgusta do konca avgusta in da se prestavljajo viničarji med 1. nov. in 11. nov. Če se v tem obroku ne odpovo clužba od. nohonf) ctroni, aa o !<u» služba podaljša za eno leto. Vlada predlaga, naj dežela ne sklene deželnih doklad k novemu osebnemu davku, da zamore deležna postati velikih dobrot in sicer: ostane deželi v tem slučaju 10% zemljiškega davka, to je 214-986 gld. 10% davkov od poslopij . ^. 179092 „ od novega osebnega davka p*a 166277 „ Skupaj dobi torej dežela: 560355 gld. Če bodo pa novi državni davki več nesli, kakor se ie proračunalo, dobi dežela še večje doneske. Ta predlog se je izročil finančnemu odseku. Poslanec Hagenhofer predlaga, nai se še v tem zasedanju sklene postava, s katero se vpelje deželna hipotečna banka. Taki zavodi so jako dobrodelne naprave v onih deželah, kjer so že vpeljani. Dobiva se posoiilo po zelo nizki ceni. — Koliko bi deželni zbor koristil vsem prebivalcem, ko bi se pečal s takimi za ljudstvo hasljivimi stvarmi! A za take stvari našim nemškim liberalcem ni, temveč le za to, da hujskajo proti Slovencem in katoliškim nemškim poslancem.