St. 74. V boric * isobotu du« 15. septembra 1906. l.etnik VIII. Izhaja vs;iktorek iuMouotoob 11. uii predpoldne za mesto ter oL 'A. uri pop. za doželo. Ako padena ta dnova praznik izide dan pro) ob <>. zvfičer. Stane po pošti projornuii ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 Kin detrtletno 2 K. i'rodajase v Gorici v to- bakamaii Schwarz v Šolskih ulicah, Jell ersitz v Nunskih' ulicah in Le- ban na Verdijevem tt;kaliäöu po 8 vin. GORICA (S&jutranje izdaiije). r Urednistvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiakarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, ofrlase in naroÖnino pa na upravništvo »Goricec Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Sncijolnn izobrnzba. Govoril na drugem slavnostnem /borovanjc III. slovcnskega katoJiškega shoda dr. A. Brecelj. Naš moderni vek je vek nesoglasja, protislovij in vprašanj. Po vsi pravici se ponaža s d-udo- vitim in neprichkovanim napndkom v vedi, tehniki in ometnosti. Moderna veda je razširila in po- globila znanje do neznanske popolnosti. A malone vso to nepregU dno znanje 8e nanaäa na zun*nji, tvarni svet. No- tranji, daševni svet je pa zanemarila skoraj popolnoma, da, celo omalovažila jn zavrgla je trdno stoječe pridobitve, ki jih je priboril človeški um tekom stoletij. Na podlagi tch tako razvitih na- ravoslovnih ved je vstvarila moderna tehnika čuda. Odkrila je tajne prirodne moči, izsledila skrite naravne zaklade, ukrotila malone vse elemente in priča- rala v elovekovo last bogastvo, ki bi zadožčalo v obilni meri za vso milijone f človeštva. j Z naglimi koraki napredovale so lad) vse stroke umetnosti v modernem veku. Koliko omotvorov stvarja nepre- nehoma vsaka umetnost, ki pobtaja vsled izpopolnjene pomnoževalne tehnike du- ševna last najširših Ijadskih slojev. | In vendar vlada navzlic blesteči I knlturi v modernem človeštvu beda, grozna gmotna in daševns beda. | Krščanstvo je odpravilo soženjstvo j poganskih narodov. V imenu gospodar- ske in politične svobode je vpregel moderni paganizem v obliki kapitalizma najvažnejše in najätevilnejäe atanove v suženjski jarem, ki je trši, krutejši in brezsrčnejši od poganskega. | Nenasiten pohlep, medsebojno ne- zaupanje med državami in pa barbarsko načelo, da je sarova moč pravica, nam vzdržnje oboroženi mir, ki pije modernim državam in narodom srčno kri. ! Ni več tistih velikih nadlog, kakor kage in lakote ; moderna veda in tehnika sta jih zatrli. A več ljodstva kot vse kuge in lakote sknpaj pomori jetika, prava drožabna bolezen, kot nojna po- Bledica polaganega, kroničnega stradanja in drnzega nedostajanja zadostnih živ- Ijenskih sredstev. LISTEK. Ragilejanje,; Povest iz doline. Pastuškin. I. Šumi jesen in ineč joklen vihti: lc poj, le poj! ! In kdor bi Öul, na vek zasnul nevzdramen bi takoj. Silvin Sardenko. „Kako veselo, Peter, kako veselo ! j Čema goniš neprestano same žalostne? j Dokler živimo, bodimo veseli in poskočni — posebno se v tako mladih letih kakor si ti. No, le daj kako poskočno pa se še zavrtimo !•' Izza ovinka je stopil človek nizke postave, osivelih las, na ven zakrivljenih nog in slabotno oblečen. Nosil je visoke škornje do kolena s prst debelimi pod- plati, vse zaprašene oguljene in rjave. Lice njegovo je bilo tudi zarjavelo in raskavo, polno razorov in brazd, a pri vsem tem dobrovoljno in nategnjeno na sraeb. Usehle kocine njegove brade pa Še hujša in bridkejäa je duševna beda in iz nje izvirajoče morje vsako- vrstnega zla. Moderni človek ve in zna mnogo, sila mnogo v primeri s srednjevešknn ali ataroveškim človekom, dasi je nje- govo znanje bolj enciklopedično in po- vrsuo kot urejeno in vtemeljeno. A kar bi moral najbolje vedeti, kar je zanj najbolj važno in zanimivo, tega ne ve in noče vedeti. Moderni človek se ne z»veda ali vsaj ne upošteva svojega po- kolenja, svojega stalisča v atvarstvu, svojega posmrtnega narnena; ne pozna ne dolžnosti do sebe, ne do Bjga, ne do bližnjega. Življenje ma velja toliko, kolikor mu daje naslade in vžitka. Ali naj Be odreče nasladi, ako tudi 8 tem trajno vniči blagostanje in srečo bližnjikovo, ako ma ne grozi zato ob- cqtna kazen ? Zakaj ne bi izkorišeal drugih ljadi, ki se ne morejo ali ne znajo braniti ? Ako ne more sam iz laBtne moči premagati ovir ki mu branijo neomejeno vživanje, druži se z drugimi, da 8tre in vniči vse, kar se protivi nje- govemu nebrzdanemu pohlepn. Kakor posameznik v malem ravna družba v velikem. Brez ozira na pravič- nost izkorižča večja in močnejša država manjšo in šibkejšo, velik in mogočen narod nensmiljeno tlači manjäega v svoje sebične namenp. Ta ?tan vničuje dru- gega, celo med posamezniki enega in istega stann vlada „prosta tekma", t. j. poBtavno dovoljeno ropanje^ gospodarsko, telesno in dnževno šibkojših tovariäev. Ta podia in brezobzirna pohlepnost se je prikradla cpIo v svetišče dražine, hoteč človeški drnžbi razrašiti osnovno dražabno prvino ! Da ni že porsod prišlo do skrajnih, ravnokar označenih posledic, do popol- nega poloma človeške dražbe in neome- jene razbrzdanosti posameznikov, ima največ zaslug ne še povsod izumrla veljava kulturnih načel prejšnje dobe in pa zdravo jedro v človeku in človeštva, ki se ne da trajno in sploäno zastrapiti ali vničiti. I Vendar je stanje človeštva, zlasti v knltarnih državah tako neznoano, da i 8toji v ospredja, gostemn roja raznih ! vprašanj kot najbolj pereče in najbolj ga niso Čisto nič krasile, ampak delale so ga le bolj vsakdanjega in zanemar- jenega. To je bil Stefan, vaäki grobar in meäetar za vse: za živino, poljske pri- delke, hiäe, zemljišča in takega več. „Vsak po svoje, oče Stefan. Meni ngajajo take, drugemu druge", odgovori Peter, mladenič pri sedemnajstih letih. j Sedel je na travi pod koäatim orehom, ki je senčil lepo čedno hišo že od pam- tiveka. V narocju je držal tambnrico in se kratkočasil z njo. Dasi je Bedel pred j kmečko hišo; vendar vse: lice, obleka in j kretnje njegove — vse je pričalo, da se | Peter ne peča s kmetovanjem. Čelo nje- govo je bilo visoko in jasno, lasje spre- daj bolj nadolgo ostriženi in navzgor počesani, oči zamišljene, globoko udrte in mokre, lice velo in bledo. „Ze prav, že prav, Peter", ga za- vrača Stefan. „Jaz mislim todi tako. Ampak to se pa res ne sklada, da gode mladenič v cvetu let tako žalostno, kakor da bi pil s smrtjo pobratimstvo. Glej, jaz tlačim to črno grado že nad äestde- set let, ako prav račnnim, pa mi ni padlo še nikdar v glavo, da bi mislil že najno, dražabno vprašanje, vprašanje, kako preosnovati in prenrediti človeško dražbo, da bo imel vsak posameznik in pa vsak dragi družabni del v občeve- ljavnem družabnem redu vtemeljen in zagotovljen dostojen in zadovoljiv ob- stanek. Kako povoljno reäiti to vprašanje vseh vprašanj? Za odgovor vpraäajmo najprej zgo- dovino, saj je veljala tisočletja za nči- teljico življenja, dasi je v modernem veku izgubila svoj vpliv, ker moderniki hodijo po življenjsko modrost v šolo k moneram, izumrlim pol kuščarjem — pol ptičem ali po moralna načela v kemijo in fiziko. Zgodovina nam opisuje davne dobe, naäi za las podobne. Zunaj bliäc in lesk, slava in mogočnost, znotraj pohlep in krivica, beda in stok. Vzroki isti kot dandanes. Moč je stala pred pravico. Posamezniki so živeli udobno in raz- košno življenje, ki se jim je celo gabilo radi duäevne praznote; ogromna večina Ijud8tva je pa ječala v sponah gmotnega in duševnega robstva. Zginili so Že stebri človeške družbe, ko je nastopilo krščanstvo. Zahtevalo je mnogo, zelo mnogo : zatajevanje samega sebe, obetalo pa malo, sila malo, semo 8rečno posmrtno življenje, ki se je le malokomu o njem sanjalo. A izpopolnilo je neakončno več. Kamor je prodrlo in kjer so je vpprejeli z odprtim srcem in dobro voljo, je izpremenilo obliöje sveta in uvedlo vzoren družabni red. Vrnilo je cloveätvu dostojanstvo, ker je povsod odpravilo sramotno suženjstvo in po- vzdignilo ČRst ženstvu, ukrotilo in omi- kalo divje narode, zenačilo razliko med velikaäem in siromakom, lajšalo telesno bedo z nezaslišanimi dobrodelnimi usta- novami, širilo omiko z vsakovrstnimi izobraževališči, organizovalo ljudstvo po atanovih. Zgodovina srednjega veka je zlata knjiga katoliäke cerkve, en sam in veli- časten slavospev njenemu delovanju. Vzcvela je veda in umetnost, obrt in trgovina, blagostanje je rastlo povsod. Gelo kmet, tedaj najnižji stan, nam je izza tiatih časov zapustil prislovico : Pod krivo palico (pod cerkveno posvetno ob- na večer svojega življenja, razen enkrat, ko bo mi pred sedemnajstimi leti prav i po nedolžnem razčesnili glavo v Gobčevi \ krčmi samo zato, ker sem trdil po vsej j pravici, da ni v celi naäi vasi niti enega ¦ pravega konja, ampak so vsi le kljuseta, borna ciganska kljuseta, kar je tudi res. Jaz sem trdil to radi tega, ker sem videl svet in vem, kaj je konj in kaj kljuse. j Ako hočele videti prave konje, lepe, ve- like, zalite, pojdite gori na Ogersko ali na Zalcburško, kakor sem sei jaz. Ako pove človek resnico, ga hočejo še usrnr- I titi in v svoji zubitosti ne verjamejo onemu, ki je videl domačo in tuje kraje in zna soditi in primerjati. — No, torej, le brž kako okroglo, kakor sem rekel !w „Naj bo pa po vašem. Pa da za- plešete tudi, veste, oče Štefan !u, pravi Peter in jame izvabljati iz napetih strun tako radostne zvoke, da so se pete Ste- fanu kar Barne privzdigovale : JSra planincah solnčice sijo ... In Stefan se je res zavrtel, seveda nerodno, radi nerodnih svojih äkornjev in še bolj radi zakrivljenih nog — ven- dar v celoti niti toliko slabo, ker se je lastjo) je dobro bivati. Kako tuJi ne saj takrat so, držeč se krščanskih načel, pomagali vsi enemu, vsak vsem. Ni bilo razprtij in sovraštva med stanovi, ne divje tekme med posamezniki, vladala je neka zadovoljnost v življenju, kakršne zastonj iščemo v današnjem veku. (Dalje pride.) Dopisi. Iz Kožbaue. — (Kožbanski vodovod.) — Naš g. župan se je mnogo prizadeval, da bi Kožbanci bili dovelj preskrbljeni z dobro pitno vodo. Za časa velike suše daje sedanji stadenec komaj za jedno družino vode. Ob velikem deževju pu priploje vanj vse polno ne- snage z raznih gnojišč in celo s poko- pališča. Da je temu rea tako, o tem so se prepričali tudi dež. posl. gg. Berbuč, Jakončič in dr. Marani, kakor tudi bivši okrajni glavar v GradišČu g. Fabria in okrajni zdravnik. Vsi ti gospodje so se prepričali, da je voda v omenjenem stu- dencu nezdrava. Zato pa je tudi c kr. namestništvo v Trstu poslalo v Kožbano svojega tehnika, kateremu je naložilo, da izdela načrt za napravo prepotrebnega novega vodnjaka. Stroäki za napravo vodnjaka so bili proračunjeni na 10.000 krön. K tem stroškom je visoka vlada vsled več prošenj in po prizadevanju g. župana obljnbila, prispevati a 50%- De- žela bi dala 2000 K, občina bi pa dala 200 K. Potemtakem bi bilo primankljaja še 2800 K, katerega bi morali pokriti prizadeti Rožbanci. Občinsko starešinstvo je izbralo iz svoje srede poseben odsek, ki je napravil tudi razdelnik kako naj bi posamezni Kožbanci prispevali, da bi zgoraj omenjeni primankljej pokrili. Odsek se je oziral na to, koliko vode vsak Kožbanec rabi, kakor tudi na gmotno stanje posameznih posestnikov. Razdelnik je imel tri razrede. Ali ta razdelnik ni ugajal nekaternikom, katere je podäuntal neki, k nam s trebuhom za kruhom doäli človek in ti so se proti razdelniku pritožili na deželni odbor. V svoji pritožbi so nekako zahtevali, naj bi g. župan nosil vsaj polovico vsega primankljeja, Češ, da je on najimovitejši in da bi zaradi tega ˇodnjak njemu najvec" koristil. Vsled držal vsaj takta. V desnici je vihtel svoje visoko šepasto pokrivalo in na koncu je vdaril vselej krepko ob tla in zavriskal s svojim hreščečim glasom, ki se ni čiato nič zlagal z milozvočno tamburico. „O-o, Marička, le eem, le sera f Peter bo godel, midva bova pa plesala", prekine Stefan nakrat godbo in pies. To povabilo je veljalo deklini v polnem razvitem cvetu, ki se je pojavila T tistem hipa na pragu, v kmečki obleki zavihanib rokavov, radostnega, pmejočega se ohraza in živih, temnih, velikih oöi. A dekle se ni zganilo. Stalo je na pragu in se smejalo plešočemu Štefanu. „Le plešite, le!" je odgovorilo z. veselim glasom. — „Vi ste vedno taki, vedno fantovski in razposajen. Ampak takega fanta pa res ne maram, tako- grdega in starega". „Jaz pa take dekline ne, tako prer- zetne, veä! Raje plešem sam kakor a \ tako", se odreže Stefan in se zopet ! zavrti. I I (Dalje prih.) tega se je pa g. župan vjezil ter sklenil, da si sam zase napravi lasten vodnjak in tako ostanemo Kožbanci brez prepo- trebnega občinakega vodnjaka. Trpeti bodemo morali torej vsi zaradi šestih, ki so po nasvetu omenjenega zdražbarja pritožbo podpisali, posebno pa še oni, ki bi si pri gradnji vodnjaka z delom marsikatero kronco prislažili. Politiöai pregled. Odsek za volilno reformo. Odsek Z8 volilno reformo se je v sredo predpoludne pod predsedslvom načeln;ka dr.a Ploja sestal na sejo. Navzoči so bili: ministerski predsednik baron Beck, minister notranjih etvari Bienerth, ter ministra grof Dziedaszycki in dr. Pacak. Miniöterski predsednik je v svojem govoru pokazal na važnost de- lovanja odseka za volilno resormo, ki se mora dovräiti z vso možno naglico, ker se ni mnžno več vrniti nazaj na potu za novo zgradbo naše ustave. Ministerski predsednik je menil, da mora vsakdo uporabiti svoje najbolje moči, da se to veliko delo dovr^i. Vluda bo tadi v bo- doče ostala, kar je bila : dobrohotna za- veznica vsake opravičene želje in po- eredovalka nasprotujočih si interesov. Ministerski predsednik je naglaša), da je delegacijam določen primeren čas, in da bodo tadi deželni zbori zamogli zboro- vati, akoravno le malo časa. Na to je odsek pričel debato o raz- delitvi volilnih okrožij na Češkem. Dr. Pergelt je predlagal, naj se tozadevne peticije izroče poročevalca in naj o njih razpravlja skapno z razdelitvijo volilnih okrožij. Posl. dr. Kramaf se je s tem pred- logom strinjal iu predlagal dalje, naj se atavi z dnevnega reda tudi razdelitev volilnih okrožij za Moravskc. Oba pred- loga sta bila vsprejeta, nakar je odsek pričel razpravljati § 7. temeljnega zakona o volilnem reda državnega zbora. V četrtek je imel volilni odsek zopet sejo. V ti seji je naznanil predsednik dr. Ploj, da je došlo odseka nič manje od Ö301 peticij. Vnela se je živahna debata o teh peticijah, a slednjic je predsednik izjavil, da izroči isle raznirn poročevalcem ki naj bodo poročali odtjeku. V nadaljevanju razprave 0 § 7. je posl. Hruby govoril za to, da se tadi ženskam podeli volilna pravica, izlasti, pa tistim, ki se same preživljajo. Tadi posl. Kaiser je za to, da se ženskam po- deli volilna pravica in prcdlaga, da se določi dveletno bivanje. Minister za no- tranje stvari Bienerth soglaSa fcicer s predlogom poslanca Kaiserja gledo in- terpretacije besede „stalno bivanje1', meni pa, da bi bila ta interpretacija bolj na svojem mestu v § 6. volilnega reda. Kar pa se lice volilne pravice ženskam, opozarja minister na drage de- žele, kjer so uveli splošno volilno pra- vico, ne da bi jo bili podolili tudi žen- skam; meni torej, da bi ne bilo opor- tumno, ako L bi ravno mi pred vsemi drogimi delali ta eksperiment. Glede določene dobe stalnega bivanja ne more privoliti ne v zdaljšanje, ne v skrajšanje termina. Velikansko zborovanje na Velehradu. — Katoliški Moravani za Slovake. Na Vekhradu sta bili dve velikan- öki zborovanji katoliško narodne stranke moravske, ki so se je udeležili številni Slovaki iz Ogrske. Zborovanje je bilo obiskano v prvi vrsti od kmetov, orga- niziranih v „Katoliäki kmečki zvezi če- homoravski". Soglasno je bila sprejeta resolucija, da se pošl;e papežu v Rim sledeča brzojavka : ,.Trideset tisoč zbo- rovalcev na Velehradu prosi Sv. Oieta, naj z očetovsko Jjubeznijo varuje kato- liške Slovake na Ogr&kem ter jih brani proti preganjanja od strani ogrske vlade in madjarskih škofjv. Avstrija In Italija. Poslanec Barzilai je interpeliral v sredo v zbornici ministra notranjih zadev zaradi avstrijskih manevrov po „italijan- skem uiorju" nadalje „zaradi napadov Hrvatov na Italijane, končno zaradi „atentatjv", ki morajo izzvali italijansko" politiko v interebU narodnih pravic in mednarodnega mirn k odločnemu na- stopa proti zvezni državi Avstriji. Nepokorščina na italijanski vojni ladiji. Na oklopni križarici „Umberto 1." je nastopilo moštvo proli častnikom in pometalo z zaklopnice topbve v morje. Po- veljnik je ragla«loke. Č. g. Fr»noišek Lavrenčič, drngi ka- nelan v Komnu, je imenovan za prvega kapelana istotam. Č. g. Gvido Russian, kapelan v Ogleju, gre za žaonijskega upraviteljn v Belvedere. Č. g Walter V e n i e r, novomašnik, za kupelana v Ozlej. Č. g. Angelj Molar 0, kapelan v FjumičHu gre za kaUh ^ta v Č^rvinjan. Č. g. F r. Ballaben, novnmašaik zu kapelana v Flumičel. Č. p. Ivan Ghiavwdini, benelicijat v Červinjann, za vikttrja v Ruttarri. Č. g. Alojz Q u a g 1 i », vikar v Rattartiu, za vikarja v Nogared. Č. g. Ben. S p a g n u I. kapelan v Ločniku, za kurata v Dolenie. Č. g. Anton Carara, kapelan v Gradežu, za kapelana v Ločnik. G g. B e n e t. D r i a s, novomašmk, za kapelana v Gradež. Brzojavna spaka. — Naäa tiskarna je prejela iz Ljubljane brzojavko, ki se dobesedno takoleglaai: „pposin obnitao posto kr i sej «ede ja dr laiipe". Ali je mogoče bolj spakedrane brzojavke ! Menda ne. Pravilno bi se morala brzo- javka tako-lf! glasiti : „Prosim z obratno poäto kliše Sedeija. Dr. Lwrnpe". V zgo- rajšnji brzojavki pa je najrnanj 17 po- greskov v deRetih besedhh. Kedaj se bodo nameAčali na naših brzojavnih nradih aradniki, zmožni naäega jezika? To je naravnost sramotno za brzojavni arad, da po^ilja med svet take kozle! Ali res se nočejo še prepričati odlocujoči gos- podje, dn danes uradnik, ki ni vešč na- šega jezika, ni za slažbo v naših krajih, v krajib, kjer prebivamo Slovcnci v pre- težni večini? In mi tadi ne bomo ne- hali priobčevati pritožb ob^instva z na- ših pošt, doliler Lodo vladale na njih, kar se tiče znanja slovenskega jezika od strani aradnikov, tako žalostne razmere. Od Slovene«, ki hoče postati pri nas poštni ali brzojavni uradnik, se zahteva znanje italijanskega in nemškega jezika. Zakai se ne zahteva tudi od Italiianov in Nemcev, ki hočejo med nami dobiti mesta poštnih in brzojavnih aradnikov, da znajo slovenski ? ! (j&. duhovnim uradom na znauje. — Vsled odredbe knezonadškosijskega urada v Gjrici se zahteva zh vsako da- hovnijo posebna knjiga za vpis birmancav („Liber Conflrmatoram"). Ker do sedaj duhovni uradi teh tiskovin niso imeli, je „Narodna Tiskarna" založila tudi te ti8kovine, na močnem papiriu (Hind- papier). Opozarjajo se na to čo. duhivni uradi. V šolo ! — Šotako leto na c. kr. gimnaziji in c. kr. renlki v Gorici začne dne 18. sept. Sprejemni izpiti se vrše danes. Uienci, ki ao ž^ bili prejänje leto na teh zavodih, se morajo prijaviti najkasneje do 17. sept. Akad. fer. drudtvo „Adrija" pri - redi v nedeljo 17. t. m. ob 3. pop. po Ijndno predavanje v Avčah pri Ročinju. Predaval bo Fran Malnič 0 „Zadnje- voljnih naredbah". Akad. fer. društvo „Adrija" prosi svoje Htartšinr», da bi opravili stojo dol- žnost kot starešine društva in s tem pri- pomogli, da se priredi po celi deželi ko- likor mogoče veliko Stevilo poljadnih predavanj. Nadalje ao tudi naprošeni astanovmki in podporniki, da prinipevajo v te lepe namene. Doneska vseh pri - jateljev draštva, kojih imena se objavijo v listih, sprejema „Goricaa. Kostanj v evetju se vidi za „Bel- lovedutto" na goriškem jnžnem kolo- dvoru. Pač redka prikazon v času, ko kostanj zori. Člani „Trgovskega in obrtiicg.t društva" v Gorici se uljudno pozivljajo, da se udeleže polnožtovilno občnega zbora, ki se bo vräil v soboto dne 15. t. m. v hotein „Pri zlatom jolenu" 0 b 81... zvečer. Da bode mog^l novi odbo r vršiti veliko nalogo, ki si jo je nadelo drnštvo s spremembo pravii7 tr«ba, da se udeleže zborovanja vsi člani in da si so- glasno izbero kandidate. Aretlrali so v četrtek v Kronberga 36 lotnega Mih«ela S'mcica iz G mjac pri Kojskem. Simčiča je iskala že več časa sodna oblast, da postopa proti njema zaradi razžaljenja Nj. Veličanstva. Simčič pa je tudi na glasu anarhista. Izpred sudišča. — V četrtekje ob- sodilo tuk. okrožno kot kazonsko sodišoe na štirimesečno ječo 25-letnega Blaža Ko- glota iz V tojbe. Koglot je odne^el meaeci julija posestniku Francetu Mikuca iz Vrlojbe nekaj salamov in peršutov, Vrleinu možii cast in slava. — V torek 11. t. m. bi se bila kmalu pri- petil8 volika nesreta v Orehovlju pri Bi- Ijah Župaiistvo je narocilo 25 letnemu, ravnokar od vojaknv doslemu Benediktu Podbršiča iz D >l. Vrtojbe, nnj popravi in ščisti občinski vodnjitk v Orehovlju. Komiij je dospel mladeaič, ki je veäi tü- kemu delu, na dno kakih 25 m globo- k.gi vodnjaka, vsaje se nanj zid in ga zakoplje najrnanj 2 m globoko. Sfcozi grobljo je bilo čati stokanje ponesreče- nega Podbršiča. Hitro so poklicali nav- zočniki 2 zidarja, naj gresta na pornoö Spastili so ju v vodnjaw, a takoj sta se vrnila, video smrtno nevarnost zase, ker se je bilo bati, da se še kaj zida podere, ako začneta ponesrečenca oikopovat'. Ta sH o Uoči 65-letniBlaž Gorkič iz OrehovljH, se spasli dol in začne ne- umorno reäevalno delo. Klical je vedno, naj mu prido še kdo pomagat, le malo- kdo se )« osrčil, a ostal je v vodnjaku le nekaj trenutkov, potem se dal hitro dvigniii. Blaž G >rkic pa j^1, ne menec s« za pre»eco novarnost nevtrudno odkopa- vmI grobljo in po š t i r i u r a e rn napor- nem delu izvlekel ponesročenca iz ka- menja in ga privezai ns posodo, vis^čo na vrvi, ter ga dal potegniti na dan. Pd- Klicani zdravnik dr. Brecelj iz Gorier je konstatirnl nu ponetirečencu vse polno raznih poäkodeb, ki pa nobena ni bila videti nevarna. Podelil mu jt- potrebno pomoč, potem pa vpričo številne inno- žice javno pohvalil junaka Blaža Gor- kiča, ki je, ue meneč ne za nvoje Ustno življenje r«>š)l mladeničn gotove^a pogin«. Toliko Hrcnosti in požrtvovalnosti se ma- lokilaj vidi celo nu bojnem polju. — Pri- poročamo vrloga maia c. kr. okr. gla- varstvu, da mu oskrbi zaslngi prirnerno nagrado in odlikovanje ! Dobav.i krulia za vojaSkc po- Hadke v Gradisi'ii, v Hoiikah, v Kaiialu in v Tolmiiiu. — Dne 1. okt se bo vržila v tuk. vojaškem skladišču potom juvne dražbe oddaja dobav« krahtt za vojaäke po^adke v Gradjšču, v R inkah, v Kanaln in Tolmina. Natančnejši po- datki glede pogojev se poizvedo v vsakem vojaškera skladiaču, kakor tadi pri trgov8ki zbornici v Gorici. Narodni greh šempeterskih de- klet. — P[šejo nam: V četrtek so se vračala iz Čedada nekatera äempeterska dekleta. Bile so tam par dni, kjer so imela posla pri izvoza češpelj za gosp. Orzana. Dospev^i v Gorico so začela omenjena dekleta prepevati italijanske pesmi in prepevala so tako po poti tje do g. Orzanove tovarne, nahajajoče se v ulici Leoni. VpraSamo te dekleta: Ali jih ni nič sram? Šempeterski fantje so šli na narodno slavnost v Tolmin, da tam tadi oni proslavijo slovensko pesern, njih dekleta so pa kvakale italijanski po Gorici. V Kostanjcvici na Krasu priredi „Delavsko izobražovalno in podporno društvo" dne 23. t. m. javno veselico na vrtu g. Fr. Urdiha. Vspored je sledeči : 1. Pozdrav predsednika; 2. Volarič : „Ti osrečiti jo hoti", poje moški zbor; 3. Ocvirk: „Na vasi fantjs pojejo", meäan zbor; 4. „Pesem starega Kranjca", de- klaraacija; 5. Ocvirk : „Upi v zvezde", moäki zbor; 6. Aljaž: „Slepec", meäan zbor; 7. „Jeza nad petelinom in kes", vesoloigra v dveh dejanjih igrajo dekleta pevskega zbora; 8. „Danici", moški zbor; 9. „Vaäki skopuh", igra v dveh dejanjih, igrajo člani društva ; 10. Šaljiva 1 )»erija z 12. lepimi dobitki; 11. Haidrih: „Morje adrijansko", m )äki zbor. — Zraven bodo udarjali tamUurdši iz Kernen) lep-i ^ldad- be, katere nbjavimo na vabilih. V sla- čaja slabega >reraena se veselici odloži za nedeljo pozneje. K najobilneji ade- ležbi uljaJno vabijo d e 1 a v c i. Uboj. — V nedeljo je bil v itali- jan9ki va-^i, imennvarn pri Bjrdonih, javni plej. Tega plesa udeležil se je tadi Ant. Hamar, prmestnik iz Strmca pri Mariji- nemceljD. \l dosedaj neznanega vzroka je pri^lo pri plesu do prepira, mej kojim so Antonu HarriHrja abili in ubitega vlekli proti Idrijci, kjer so ga vrgli v vodo. — Anton Humar, ki je tako žalostno končal svoje živJjenje, zapušča vdovo in äestero nepre.«krbljenih otrok. Znres žalostne po- sledice javnih plesov ! I. Sliod d;ivenih nradnlkov. — V nedeljo, 16. t. m. se bodo zbrali davčni nradniki avstrijske državne po- lovicö k 1. shodu na Danaju in v posa- meznih kronovinah. Dnevni red tega ^hoda ob^ega pereča vprašanja glede razmer pri aranzma (lavčnih aradnikov, glede 35-!etne službene dobe in glede službene pragmitike. Zt našo kronavino je s^lican ^hod v Gorici ter se bo vršil jutri opoladne ob 4 ari v hotelu „Central". Velik požnr. — V četrtek po noči je pogorelo na ŽHgi 12 hiš. Prestüloiiasleduik nadvojvoda Fran Ferdinand v Divači. — Presto- lonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, ki nadomestaje našcgd cesarja pri vo- ] jaških vajah, ki se vrše v Dilmaciji, v ™ okolici Dubrovnika, na marju in na kopnem, jo pri^ei v torek v Divačo okolo 8. are zjutraj. Pfipeljal se j •> z Dinija z dvornim vlakom. Vkijab »labema vre- mena je bil vsprejem vnliöasten. Divaški kolodvor je bil okriä^n »' cesarskimi, z deželnimi in z narodnimi zastavami. Vse bliza kolodvora nahajajoöe se hiäo pa so bile ofcrašene zgolj s slovenskimi tro- bjjnicami. Nu kolodvora se j«3 z di zaželel nrečno potovanje in srečen p »- vratek. z željo, naj N|. c. kr. Veiičanstvu izrazi n*šo udanost do vladajoče hiäe H*bsbur^ke. Na to so bili predbtavljeni *.apnik Oinnrna iz Sezane, c. kr. sodnik iz Sežane, župan Duj C predsednik cest- nega udbora g. Muhn, njego* nam^otnik Kocijan, ueit'»lj iz Di^aö^ Bano, učitelj iz Škocijana Štrekelj in Stolfn, žapan 12 Sežane. Oxoli 9. ure se j« odpeljal dvorni vlak proti Palja z burno ovacijo. Vsprejem v Di^aöi jd naprtvil na nad- vjjvodo iiKjugcdnejši utis. Vsled opeklin je nmrl v Ir'nski bolnišnici v četrtek f>6 l» Skrkovo vpitje ^o prihit^li ljudje, ter pogasili ogen'. Š'*rk se je pa tako opekel na bvi roki, d« so ma jo morali v bolniönici odre- zati, kar pa V9e ni nie pomagalo, kajti Škrk je kakor rečeno v četrtek nmrl. „Picoolove" nesramne Iar>J o dogodkih na Sušaku. — Minoli teden je „Piccolo" priobčil vest, da so IWati na trsatskem pokopališčn razdejali in o.«krunili več italijanskih nagrobnih spomenikov. V svojem cetr'kovem :ve- černem izdanju pa je moral „Piccolo" priobčiti izjavo župan« trnatsko bušaš- ke^a, g. viteza Ba< č-, iz katere izhaja, da )f. žoptn po-l:il n« pokopaliSče po- 8ebno korr.iaijo, ki je im<-la prepr čati sp, koliko je resnice na lem, kar je pieal „Piccolo". Komisija pa je naSla. da bo bili \>i npomeniki in vsi križi intaktn', nedrtaknjen1. Tako je bil > oficjflno korstatirano, da je bila ona veBt v . „Picco'a" popolnoma zlagana, izmiiljena. Nove (lomobranskc artilerijqke j stotnije v Ljubljaui. — Graška „Tages- post" poroča, da se je minislerstvo za deželno brambo obrnilo zanpno do Ijub- Jjanskega magistrata, da-li bi bilo možno •v L;obljani nastaniti še več novih arli- lerijbkih domobranskih.stotnij. Prva taka ttcinija bi se imela formirati že 1. f.prila 1907. Magintrat je baje odgovoril, du se te stotnijo lahko nastanijo v «tari „cokrarni". Sedmp domobran^ka divizij» i ]m že dobila ukaz, da izvežbn 120 do- j mobrancev novincev. Vojaške vnje v Dalmaciji. — Dvorn vlak, ki je vozil prestolonaslednika Fran Ferdinauda na njegov»m potovanja k vojaäkim vajam, je dospel v Ptjlj v i torek okolo poltHne. Dvorni vlak «e je intavil v parku Marije Valerije. Tam ao i pričakovah nadvojvodo načelnik gene- j ralnega štaba prof Beck, državni vojni minister Pjtlreich, minist. d»'želno brambe Scbonaich, generaliteta in člani viSjpga vodstva. Nadalje so bi!i tam tudi dežnlni j glavar dr. Rizzi z doželnim odborom, škc f l-'lapp, stolni pro^t Zanetti, slolni rifjkan Gut, Hrbsko - pravoslavni župnik Maričevič, prntestantski žapnik Hjlz, okr. glavnr baion Rpinlein z rnnogimi urad- r»iki, rnzni žup>«ni its). Trž»ški nameMtnik pnnc Hohcnkhe, ki je »preinljal nad- vojvodo od Divače do Palja, muje pred- stavil dostojanstvenike. Ko si je potem nadvnjvoda ogledal spomenik cesaric.^ E iziibete, se je nkrcal na jahto „M'ra- mare1 in ae odpeljal na Mali LiSirij. V Mali Lošinj je dospel prestolonaslftiaik ob 7 nri zveder. M^sto je bilo sijajno razsvetli<»no. Ob 8. uri ja prišM preato- lonas'ednik nepriöakovano n.i obrežjo, kjer se je spreh*jal. V sreJo okolo 10 ure predpolndne se je odpeijal prestolo- naslednik proti Vjhu. V torek zjatraj^ob 7. uri so se začele vkrcavati ^ete za- hodne stranke v Lloydove parnike. Cetam na kopnern okazaje göneralni major Schemua in obstoje iz ätirih bataljonov, 22 pešpolka, 23. in 37. deželnobrarn- bovakogH polka, pomnožerm z rezervisti; eskadron dalmatins'x;h deželnih strelciv, ena gorska in ena ozkotirska batwrija. Pol» g teh čet so tudi vkrc-tli brzojavn^ in telesjnske oddelk*», oddelek stroinih pušk in materijal za zgradbo vojnih mostov. Ob 3. up pop. so bile čete vkp- cane, nakar so zapu^tile ladje pristanišče Spl.et in odplule na rnorje, kjer so se zasiijrale pod varstvo eskadre, ki ji po- veljuje podadmiral pl Jjdin^. Kskadra obntoji iz Slirih bojnib ladij, treb oklop- nih križaric, enega ruäilca torpedov, ene torpedovke za visoko morje in treh na- vadnih torpedovk. Italijanom vaje n«šega brodovja ob dalmatinskih obalih ni^o prav nič všeč. Laški listi se pritožojejo, da moti stre- ljanjo naših topov laškim podanikom spanJB. Neki italijannki list piäe, da so Btreljaii na avstrijskih ladjah tako močno, da se je prebuJilo mriogo osob, ki so mislile, da je potres. V italijanakih ob- režnih mestih Falconari, Prombini, Porta Recanatija in v Piceni so se tresie c^lo äipe. Jakinski list „Ordine" trdi, da je bilo to streljanje avstrijskega brodovja pri Grnžu čnti clo v Jakina, kar je pač težko verjetno, ker leži Gruž 400 km od Jttkina. List „Momentou zato sodi, da je vadilo avstrijsfco brudovj^ t n.^posredni bližini italijanskega obrežja, kar sicer ne kräi morskega prava, a kaže le pomanj- kanj«i takta. In italijansbi listi ugibajo, da je vttdil poveljnik avstrijske inorna- rice admiral Montecaccoli napad na ita- !ijan.-k) obrežje. - ltalijansko brodovje mia letoH svoje vaje v Taranto v Jon- Hkem morju. Listi priporočajo italijanski vlad, naj pnrede prihodnje leto vaje italijanskega brodovja v Jadranskem morju in sicer blizu dalmatinskih obal, da tako povrno Avatriji sednnj^ vaje. Tadi je priobčil pred par dnevi neki italijanski list vest da so blizu Benetk vjeli j^dno na?io torpeiovko, če5, da je tam vohunila. To vest so v-ii osl- cj^lni listi n>*ši, kakor tuii italiJHn^k! dem'ntirali. Italijanski list pa, ki j^ to vest priobčil, o4aja vkljub vsemu de- mentirar.ju še vedno pri svoji trditvi. V sreio zjatraj je dospel prestolo naalednik na jahti „Miramar" na Vis. Vsprejeli so ga namestnik Nardelli, na- čelniki oblaatnij. Nadvojvoda se je pocial na pokopališče k sp^meniku padlih v pomorski bitki leta 1866 ter je v iinenu (Dalje na četrti strani.) Dvokolo %še v dobrem slana je na prodaj po zelo ugodni ceni. — Več se poizve i v nasem upravništvu. Skrb vsake gospo- dinjc |e posveffna dtuimsk' bla^iiiji! Kathrelnerjeva Kneippova sladna kava |e po K»thrrednostiia vsako gospodm)stvol Poud*r)aiti- pri nakupovanju izref no ime K;iihieiner in zahte- vajte le izvjrne zavoje z varst- .^ ^ veno rnamko iupnik Kneipp. ^,,'r ' i' \ Za novo solsko leto > pnporoca knjigarna ! G. WOKULAT v Gorici, nove in že rabljene Solske knjige katere ima v svoji zalogi, kakor tudi vse solske potrebisčine. Blago najboljse urste Zaloga res uelihansha „Kpojašha zadruga", Gorica, Via Signori 7. Za jesenski - zimski čas so ravnokar došle razne v velikanski izbeii in zalogi nad vse krasnenovosti modnega blaga: tnudiie volne, Ihuiclc, I'orslajne, sukno za moške in dijaške obleke, svile za hlnze, salonske preproge, zavese, odeje, ¦sivane kuverte (Steppdecken), žinio, volne in perje za postelje ild. za opreme nevesti, kakor tudi za liolclc in rcslavracije, za zavode itd. ild. Kimihersko, belffijsko in svicarsko platno, boinbnževiiie, chillon, cre- ton, nami/ni prti, serviette, bri- salke, žepni robci po ivoruiških CCllJlll. Cene stalne. Postrežba poštena. P. n. Dovoljnjem se Vas prositi, da nas o potrebi počastite s Vasim ceffj. obiskom in si ogledatc vse nase novosti, alt pa blagovolite na- rociti vssorce kateregakoli blaga, koje Vain posljemo radovoljno franko na dom, da se prepričate o naši xares bogati salogi in /s- beri, ki se lahko meri s vsako, tudi najmodernejšo te stroke, naj si bo v cenah kakor tudi v isbornosti blaga. Nadejaje se blagohotnega upo- stevanja naše prosnje, biljelim s spostozHinjem T. Hribar. Konhurenco izklirao Blago vedno sveže cesarjevem položil na spomenik lovorjev venec, drugi venec je položil na spo- raenik padlih braniteljev trdnjave. Nato se je nadvojvoda vkrcal zopet na jahto „Miramar". Ob 9. nri predpoludne je jahta odplnla proti Gružn. Dospevši na otok Mljet, je nadvojvoda od tamkaj do 9. ure zvečer sledil na odprtem morja kombinirnni pomorski bitki, nakar se je ,,Miramar" veidrala pred Grnžem. Tran- sport čet, ki ga je imela investi Lloydova flota, stavljena na razpolago vojni npravi, se je izvršil na popolno zadovoljstvo vo- jaških krogov. Vsled težavnih plovbenih razmer se je nkrc^nje in lzkrcanje posamičnih delov čet vršilo z največjo točnostjo. V četrtek si je prestolona- slednik ogledal mesto Dabrovnik. Ob 9. ari zjutraj ae je odpeljal k vojaškim vajani na kopnem, oziroma v Trebinje. V Trebinje je dospel prestolona- slednik ob 11. nri 25 minnt. Na postaji ga je pozdravil načelnik boaanske vlade ter mn predstavil tam predstojnike raznih oblastnij. Nadvojvoda je sprejel v mestni hiši razne depntacije. Odgovarjajoč na razne pozdrave, izrazil je prestolonaslednik svoje veselje, da ma je dano, četudi za kratek čas, maditi se med hrabrim pre- bivalßtvom Hercegovine ter se prepričati o lepem napredkn tega prebivalstva. Za- gotovil je depntacije, da hoče naš cesar vedno skrbeti za napredek Bosne in Hercegovine. Ko ai je potem ogledal meeto, se je odpeljal preatolonaslednik ob 2. uri 30 minut zopet v Graž. Hrvatje bo napovedali bojkot italljan&liim Irgovcem ua Reki. — Minuli teden se je vršil v Sašaku pri Reki javen shod, na katerem so sklenili Hrvatje, da se imajo ital. trgovci na Reki bojkotirati. „Novi li^t" piše, da se je začel ta sklep že izvrševati. Ironija usode. — Pod tem na- 9lovom piše pnl.jski rOmnibns" ozirom na dogodke na Reki in v Zadrn. „Eden najgoretinejih apostolov iskre- ncga zbližanja med Hrvati in Italijani, dr. Smodlaka iz Splita, je moral poslu- Sati, kako so bili v Zadru in na Reki posdravljeni njegovi lastni sorojaki, razni bližnji sorodniki in drogi najmileji pri- jatelji. — In neki drugi goreč apostol itali— jans*ko-8lovan8ke zveze, Fran Supilo na Reki, mcra gledati svojega lastnega brata, krvavečega in v nevarnosti za življenje veled pcškodeb dobljenih za to, ker se je vprl njemu, ki mo je hotel iztrgati iz rok narodno zastavo, ta najsveteji simbol veakema človekn, ki je le količkaj vnet za svojo narodnost. Takosenedela mir! Zadar in Reka gledata sadove tega dela ! Id ta ne del»mo ra/lifce, kajli od italijanske strani v teh dveh mestih se ni oglasil niti en glas, ki bi bil rekel da___vsaj vse ni bilo prav storjeno !" Odstop dalmatiiiskega uamost- nika. — „Tribona" poroča, da je ata- lišče dalmatinskega namestnika Nardellija omajano vsled zadnjih spopadov med Italijani in Hrvati, vslea cesar je tudi izoetalo ceearjevo potovanje v Dalmacijo. „Tribuni" se poroča z Dunaja, da pade Kardelli kot žrtev tistih krogov, ki bi radi imeli na tem mestu Nemca. Naš cesar v l&lu. — Cesar se v Išln ne sprehaja peš, marveč se vozi. Kadar govori, opažajo po glasu, da je bolan v vrato. Nadvojvoda Franc Fer- dinand se po končanih vajah odpelje iz Pnlja naravnost v Iäl. Cesar je izjavil, da obišče Prago, bjer hoče ostati več časa. Učence ali učenke spiejme na stanovanje in hrano Marija Lešček Via St. Klara št. 2 III. n. Z malim hapitolom ^ov!kodobe; zaslužek z razpečavanjem žganjav manjši meri oziroma z ustanovitvijo male žgane- kuhe v svrho destilacije žganje in likerjev. Navodila in potrebna pojasniia so brez- plačno. — Dopise na „Lukrativ" št. 127 anoiična ekspedicija Edvard Brann. Dunaj I. Rotenturnstr. 9. V mizar in 'v lesni trgovec v Foflpri, n ogltt invesa železnišfeeca noita (na cesti, ki pel je proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogu vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa doinače^a in tuje^a, veliko zalo^o pohišt- \a, viuHkih poHod, stiskalnic itd. Anton Kustnn, trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. VcC vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/a kila in od enega Junta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- nianu-ovega v AjdovŠčini. Vse blago prve vrste. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. ! Najnovejsa iznajfllja novBtta stoletja. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna ura z znaniko System-Roskopf Pat, ki teče 36 ur, z niiiiutniiu kazalom, bliščeča, lepain natančno idočas3- letno garancijo. (Kleg. urna verižica in 5 nakitov so zastonj pridene). Ako ura ne ugaja, so donar vino in jo vsak rizik izključcii. Pošilja so le jiroti povzetju, ali naprej poslum-mu denarju : M. J. Hölzer'» llrwe Marie llolzcr l:hr<'ii nud (¦(iMwnrcii-liilirik.s-MtMlorlngt^ en gross, Krukiiu (»cut. IMet^lsg. 7!{, St. SttbiitttiniagiiNM) 'J(i. Zalapatolj r. kr. državiiih uradnikov. IlustroTiini cciiik ur in /lntninc gratis. Zasto]iniki se iščejo. Sličuo aoocone so ponaiejene. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Krojaski pomocnik na majhno event, na niešano delo | se takoj sprejme. — Več pove naže ! upravništvo. Blizo Tibiža na Koroškem se proda več posestev z velikimi travniki. V Trbižu pa vila na lepem prostoru. Več pove Pitter v Trbižu. flnton luflnov Fečenho \ Gorica ; priporoča svojo veliko zalogo pristnih i belih in črnih vin iz lastnih in drugih \ priznanih vinogradov; plzenjskega piva ' >prazdrojc iz slovcčc češke »Moščanske pi- ' vovarne«, in domačega žganja I. vrste v \ stcklenicah, kojoga pristnost so jamči. ' Zaloga ledu katerega se oddaja le na < debelo po 50 kg naprej | Vino dostavlja na dom in razpošilja j po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske i državc v sodih od 56 1 naprej. \ Cene zmerne. Postrežba poš- ; te a in točna. m m m m m m \ Vabilo na občni zbor „^ojaške ^adruge" v Gorici ki se bo vršil v četrtek due 27. septeiiil)ra 1906 ob 10. uri zjutraj v posvetovalnici »Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev«, ulica Vetlurini št. 9, I. nndstropje. Dnevni redr 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računov za 1. 1905. * 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ivan Bajt, načelnik. Franc Podberšič avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik VSeh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finihiz krašnega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. ¦ __________ Dobro si zaponmi podobo in ime ^^XbJb^N'M^ 4^ V% ^ (smodčični papir ??Vm/ U ÜWxXJ.^iiii in ovitki) ker s ponarcjanjem se lioe konsumenta le zapeljuti. Jako izdatno sredstvo proti • • J • 1 / X \ 'aattyvic\*"ir?TV\ii in -"Tirrniim T\s\ nri i /Y\iV"i /1 \ .. u V 111(1 ul/jillll 111 ul I UjII II JU llulll \ J il UIM/ je liker GOD1NA, katerega Bapravljala v Trstu lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „All' Igea" f nlicigiFornelo št. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne poäilja manj kakor 4 stekleničice, in aicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se > dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tern znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.