tts- ENAKOPRAVNOST "sxsr\ °glasi v tem listu so EQUALITY Bes+ Advertising aia=_^spešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium jltJME XXIV.-r.rtn yytu rt .tt.vtnt. a ™r> nmn tmi tr sf> a v (^rtptok^ attcitt^t 7 1q41. ŠTEVILKA (NUMBER) 185 Kratke vesti 1 2 življenja in sveta j ZStvlnUAma I Lr.V čas°pisu "Giornale a je bilo včeraj nazna-1 da je bil ubit general 0-o^Iajnardi, divizijsld po-r( 'vn 'Pomočnik šefa gene- . >a štaba. General je bil u- I11 ^Uf •ulija V a"kciJi v JE SABOTAŽNIKOV PJ ANCIJI tc y' 7" Tekom predsnočnje jm , sab°tažniki prerezali že- !se Ke «'gtialne in telefonske iP; v^yonu, ki je eno najvaž- !H p železniških križišč Fran-|vs ollc*ja išče storilce, todalže 01"Panja, da jih bo našla, 0 t našla šs niti onih, ki so jtc e'5.mi dn«vi porezali tele- rc ZlCe pri Lyonskih posta- idi 1 tQvorno blago. ^ izročila !je ;JIvAŽNO tajno ■tuon * , v kr0 ' "bleski informi-!, §i so včeraj izjavili, di|£ Vn° la Anglijo Sovjetski Ru- S f Ito110 ČUVanof—iS noti suPer-bomb, ki i- j, JnY>, v.ratno un^evalno silo i" ^ bomb. iir J* ŠE VEDNO S Zf Majski ieltii k KltaJska- — Ruski *uSi?°f naznanjajo, da sHo f JUb svo:ii veliki d 2 Nemčijo, še ved- e: i£riKitajsiu v v°j- siani "alu-Bas te dni so bi- si iloHp -iski nadaljni rus- v Pole m tUdi ruski bomb~ jcem§ tega so bile poslane i r. icije ■Velike Pošiljke topov, j- J m gasolina. > De^anovič ot (lina Tu6 vžeraJ poročali je . H ^omas Dejanovič, ro-l •ja, 0v,a.' doma iz okraja He S Mrzl° P01^ kH ariko ' koder je dospel v j 54 letPred 44 leti. star je ižbeti tn ]e bil nad 31 let k r Gl>]'a. pa Sln°va: Thomasai1 •H*?**se bo vršil iz £ VJut 5 E- 74 St., v so-i Mola ob 9- uri v cerkev l0r Ave E-'g6 St. in Su- « nat° Pa na Calvary i Nin<: Pod vodstvom A. « Bod; 1 Posebnega za- ohranjen blag ® talim pa naše so- i :S°tC?!ska tekma aNcin, av^usta, ob 5.301 1'!? prične balincar- jS^cl krožkom št. 3 in eW r0Rresivnih Slo-o Slov. r\ So na prosto-Avo ^ero Doma;! T abW Ce in lir'.iate-HitiiCa '' du nas posetijo.' • a tlel J Kte bjle izvo-ii^S^tinj, redne kon- ^. ^burghu, Mrs. "'Jšejj m, Mrs. Josio HOMATIJE V ALCOA CO.; STAVKA V LADJEDELNICI I' _ Razpustitev piketoy tukajšnje Aluminum Co., ki so pregledavali unijske knjižice radi plačanih prispevkov. j 16,000 DELAVCEV NA STAVKI V LADJEDELNICI V DRŽAVI NEW JERSEY C. I. O. "inšpekcijska linija" pred Aluminum Co. of America tovarno je bila včeraj razpušče-na, in sicer na zahtevo šerifa Jo-sepha M. Sweeneyja in Franka iPtaka, župana v Newburgh i Heights, ki sta obljubila zaščito ! vsem delavcem v t ij tovarni, ki ; žele nadaljevati z delom. — C. I. O. organizacija je postavila pred ! tovarno svojevrstne pikete ozi-roma nadzornike, ki so pregle-jdavali delavske unijske karte, j če imajo vsi delavci plačane svo-;je unijske prispevke. Nobenih incidentov i Izprememba na snočnjem šif-I tu, ki se je pričel ob enajstih, se je izvršila brez vsakega inciden-jta. Delavci so šli skozi glavni I vhode v tovarno na delo, ne da j bi jih kdo silil, kakor se je pri-. merjalo prei, da bi morali pokazati svoje unijske plačilne knjižice, da-li imajo plačane svoje u-nijske prispevke. Prostovoljen razhod piketov Voditelji CIO unije pravijo, da so vsi tisti, ki so šli snoči ob enajstih na delo, člani CIO-uni-■ je in da se je nadzorstvo pro-• stovoljno odtegnilo, ker ni bilo - več potrebno. Ko je bila snoči okoli šestih > |razpnš:ena linija nadzorstva, sta šla na delo dva delavca, ki i nista člana unije. Omenjena sta i neovirano pasirala mimo velikih j ] skupin CIO članov. Velika stavka v ladjedelnici KEARNY, N. J., 7. avgusta. | — Snoči opolnoči so na poziv C. j I. O. organizacije zastavkali. de- j lavci v Federal Shipbuilding and j Dry Dock Co., ladjedelnicah. — Radi tega štrajka so ogroženi kontrakti vladnih del, ki znašajo $493,000,000 ali skoro pol milijarde dolarjev, in prizadetih ^ je 16,000 delavcev. Vsem zahtevam delavcev v tej napravi je bilo večinoma ž 3 ugodeno, nerešeno je samo še vprašanje reklasifikacije 1,500 . c delavcev. J6 __be ■jo i Poročna dovoljenja ^ Sledeči pari so dobili poročna pe dovoljenja: Ferdinand Bacnik, cei 26, 1218 E. 176 St. in Wilma ko Abranovic, 21, 934 E. 236 St.; pr Walter Hoffman, 28, 3867 W. sti 157 St., in Florence Smrekar, vil 25, 6112 St. Clair Ave.; Adolph m< Jalen, 24, 9&7 E. 76 St, in Doro-jda thy Gacnik, 18, 6721 Bonna'hv Ave.; Stanley Yeray, 22, 14311 dv Thames Ave. in Mary Jereb, 22, irvy<1 T? M «(■ "Rilr, ovdmia! .'* i________;--- Strašna smrt sedmih ljudi sredi p puščave v državi Arizoni ši __; "s Od devetih ljudi sta ostala samo dva pri življenju, vsi na ostali so umrli v strašnih mukah. — Družba je bila na potu iz Nogalesa, Arizona, v Mehiko. j YUMA, Arizona, 6. avgusta. - V tukajšnji bolnišnici ležita ski moški in neka mladenka, aterih koža je polna mehurjev i ^pripekajočega sonca, dočim ;a jima jezika črna in otekla. Moški, 23 let stari Francisco lores, je bil že pragu smrti, in se, kar je prihajalo mrmraje reko njegovih usten, je bilo: agua, agua" — "voda, voda!" Iladcnka, ki se piše Socoro lornejo in je stara 19 let, je ne-oliko boljša in ona je povedala, aj sp je primerilo ob E1 Cami-' o Del Diablo ali ob hudičevi četi. Pripovedovanje dekleta Dekle je povedalo, da je se-lem oseb, članov njene rodbi-ic in njenih prijateljev, umrlo ,b tej cesti, ki vodi skozi pušča-'o, od gladu in žeje,, ko se jim e pokvaril truk, s katerim so e vodili. Flores in mladenka pa ita k sreči preživela ostale. Razlitje dragocene vode Mladenka je povedala: "Ko smo se odpeljali iz Nogalesa, A-•izona, smo imeli na truku sod 5 petdesetimi galoni vode. Ko se lam je truk ustavil, je eden iz-ned starejših mož naše družbe lamenoma izbil sodu dno ter iz-il vodo. Po vsej priliki ga je za-lc;la sončarica, da se mu je zme-šulo in ni vedel, kaj dela. Priča strašnih prizorov "Vseh skupaj nas je bilo devet, in jaz sem jih gledala, lca ko so pričeli odhajati s trukE drug za drugim, najprej moj o če, potem pa drugi za njim. "Menila sem, da bom gotov< umrla, toda bila sem mirna ii se nisem razburjala. Videla sem dva moža, kako sta si prerezala žile v zapestju, bodisi da sta hotela piti kri, bodisi da sta se .' hotela usmrtiti. Bilo je strašno, stati tam in gledati, kako sta i umirala. Dete moje sestre je u-i mrlo v mojen naročju. Ne vem, i koliko dni je preteklo, preden je : privozil mimo neki avtomobil." Rešilni avto ) Avtomobil, ki ga je dekle o-- menilo, je vozil Francisco Arval-, lo, krošniar, ki je našel včeraj v • puščavi trupla mrtvih ter oba -! preživela človeka, katera je pripeljal semkaj, kjer so ju sprejeli nemudoma v bolnišnico. Samomor iz obupa -1 Večina trupel je ležala v bli-3' žini pokvarjenega truka. Rafael -, Cornejo, mladenkin brat, se je i1 očividno napotil peš v San Luis, a Mehika, po pomoi, toda je na a 1 potu omagal in umrl. Našli so j ga pet milj daleč od truka. V jdeliriju je strgal s sebe vso o-o : bleko, nato pa napisal poslovil-.- 'no pismo ter si prerezal vrat. d j Nesrečniki so izpili vso vodo e | iz trukovega radiatorja. Druž-!-'ba je obiskala sorodnike južno e od Nogalesa ter se je vračala od s- njih nazaj proti domu v Mehi-i- ki. > "Hudičeva cesta" zasluži svoje ime Pot El Camino Del Diablo je j stara nad 400 let ter je bližnica i- j preko puščave, skozi katero vo-:a|di 240 milj daleč od Nogalesa 3- do San Luisa. Pot je vporablje-na kvečjemu trikrat ali štirikrat ro | na leto, ker je na nji okoli 31C in stopinj vročine. VAPAD NA NEMČIJO IN ITALIJO Zaradi silne obilice skrajno važnih dnevnih svetovnih razvojev, ne poročamo mnogo o napadih angleške zračne sile na Nemčijo in po Nemčiji zasedena pristanišča, kakor tudi ne mnogo o akcijah v Afriki, okoli Tobruka, kjer so ostali Italijani zopet zapuščeni in j brez svojih "zaščitnikov'— Nemcev. — Angleška zračna sila tolče in razbija vsak dan in vsako noč po Nemčiji in njenih pristaniščih, nesrečna Italija pa je neprestano tarča napadov angle- j ške zračne in pomorske sile. Baš te dni so se priplazili v dvoje pristanišč n^ Siciliji angleški rušilci, ki so obstreljevali doke in mesta iz neposredne bližine v sredi pristanišč, dočim so angleški bombniki bombardirali pristanišči iz zraka! SENATOR IZZIVAT LINDBERGHA WASHINGTON, 6. 1 avgusta. — Senator Smathers iz države New Jersey je danes izjavil, da je brzojavil Charlesu A. Lind-berghu. Vsebina njegove brzojavke je bila sledeča: "Slišal sem, da boste imeli ta teden zopet enega svojih govorov, in sicer to pot v državi Ohio. Pričakovati je seveda, da boste zopet pripovedovali o nepremagljivosti nemške armade in zopet izjavili, da je ruska zračna; sila samo smešna šala. Prepri|an sem, da bo ameriško ljudstvo prav hvaležno za pojasnitev obeh teh dveh predmetov." Kultura PEVSKI ZBOR "SLOVAN" Jutri v petek, 8. avgusta se vrši važna seja pevskega zbora "Slovan" v navadnih prostorih na Recher Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. Prošeni so vsi pevci in podporni člani, da se gotovo udeležijo. — Tajnik. Francija zavrnila | nemški ultimat glede Dakarja Moskovski radio poroča, da! je vlada v Vichyju nekoli-1 ko zravnala svojo usloče-jj no hrbtenico. LONDON, 6. avgusta. — Mo- i skovski radio poroča po vesteh i iz Berna, da je francoska vlada v Vichyju odklonila zahtevo Nemcev, da bi dala Francija Nemcem vojaške baze v Dakar- p; ju in v Casablanci. Nemško zahtevo je odklonila | Petainova vlada že preteklo ne- | deljo, to je teden dni prej, kot j je potekel rok ultimata, nakar j je pričela Nemčija intrigirati U) proti Petainu in Darlanu. V S( Bernu se poroča, da je bil Dar- |ni lan pripravljen izročiti Nemcem m Casablanco in Algier, ako bi se | z Nemci odpovedali svojim za- p, htevam po Dakarju in francos- či ki zapadni Afriki. 'n, " Kakor znano, je ameriški po- !}l; slanik v Vichyju admiral Leahy ! jc v imenu ameriške vlade ostro j rj posvaril francosko vlado gledo ! h posledic, ki bodo nastale, ako | p Francija ne preneha "apizati" j ti Nemčije. b --j T Napredne Slovenke Nocoj, ob 8. uri se vrši redna mesečna seja društva Napredne s< Slovenke št. 137 SNPJ., v na-1S vadnih prostorih, čas konvenci-|n je se bliža in potrebno je, da se b članice udeležijo nocojšnje se- j« je, da se da delegatinjam navo-j4 dila. Pogovoriti se bo treba tudi r glede udeležitve banketa na konvenciji. Pridite, torej na sejo! n Josie Močnik, predsednica. r "Prijatelj" št. 215 SSPZ " Članstvo društva "Prijatelj" § št. 215 SSPZ se prosi, da se go-tovo udeleži izredne seje v pe- ^ tek večer, dne 8. avgusta. Pri- ^ četek ob 8. uri v Slov. Društve-• nem Domu, Recher Ave. — Tajnica. Z Na kakšne sovražnike so naleteli 3ta Nemci v Rusih in Rusinjah se no, - 3ta Epična zgodba o junaštvu in odpornem duhu ruskih žena. u" — Nemci se nahajajo v deželi, kjer so smrtno oso- * * ' 1 '___ " ! V 1________ 1--- Poroča Ilija Ehrenburg MOSKVA, 5. avgusta. — Danes sem videl neko frusko junakinjo. Njena zgodba — to je zgodba osemnajstih kmetic v mali vasi v bližini Borisova — je epična zgodba naše dobe. Dne 6. julija so Nemci zasedli to vas, v kateri ni bilo nobe-benih mož, izvzemši 56 let starega predsednika kolektivne kmetije, po imenu Pavlova, in nekega mladiča, po imenu Kolina. Nemci so ustrelili oba, nato , pa opljačkali vas. i Nacijska krutost V vasi je bilo 18 žensk. Na ■ mesto umorjenega predsednika ■ Pavlova je bila izvoljena Evdo-kija Mironova. Ženske so čaka- ) le, da vidijo, kaj se bo zgodilo. - In res se je kmalu zgodilo neiz-) ogibno. Neki pijan nemški kor-1 poral je pričel nadlegovati petnajstletno hčerko kmetice Sobo- lleve. Soboleva je udarila naci-u'sta s palico po glavi, nakar so !jo nacisti privezali golo ob kol, 3 kjer je nanjo pripekalo solnce i dva dni, nato pa so jo obesili. -! Maščevan je ruskih žena a' Kmetice so poskrile svoje o- - troke v gozdu. Neke meglene t noči so se priplazile žene pod po-0 veljstvom Mironove do nemških 'straž, ki so stražile glavni ba- na vsakem koraku smrt. jr i tal jonski stan. Ženske so vrgle ' 9 vrečo preko glave nekega straž- t: nika ter ga umorile z vilami, dočim so drugega ubile s sekiro. Častniki so spali v notranjosti j koče, katero so ženske polile s s petrolejem ter zažgale. t Obračunavanje z Nemci t Nato so ženske stekle nazaj \ ■ v gozd po svoje otroke. Ko so r i ge odločile, da se napotijo proti I t sovjetskim črtam, so nastopile | ■ svoj pohod oborožene z vilami j i in sekirami. Na cesti so sreča- J l le neki nemški truk, ki je tam r obstal ter čakal, da ga popra- j i i vijo. Ženske so z vilami in se- c i kirami ubile voznika in dvoje | c - nemških vojakov, nato pa raz- c - 'dejale truk. ] Odhod k sovjetski armadi 1 Ženske so bile na potu enajst i - dni, ves čas noseč svoje naj- ! - manjše otroke, dočim so večji o- j - troci drobili poleg mater po ce- j - sti. Ko so prehodile nad 150 ki-a lometrov, so prišle končno na 1, smrt utrujene do sovjetske ar-e made, kjer so se nahranile in odpočile. Ali si je Hitler v sanjah pred-i- stavljal, ko so njegove hovde e vdrle v Rusijo, da bodo v tej de-i- želi kmetje in kmetice napadal' h njegovo vojaštvo z vilami in se-i- kirami? . . . HITLER PREKAŠA VSE ii i ZGODOVINSKE LAŽNJIVE J KLJUKE ŠIRNEGA S¥EIA i _ ■ i j Hitler se ravna po receptu svoje knjige: "Povej tako gorostasno laž, da si ne bo drznil nihče podvomiti o njeni verodostojnosti." RUSKE SILE SO PO HITLERJEVIH POROČILIH ŽE POPOLNOMA RAZBITE IN UNIČENE, NJEGOVIH ARMAC PA ŠE ZDAJ NI V LJENINGRADU, ! MOSKVI IN KIJEVU Nemška vojna poročila, ki jih*J ureruje zdaj sam Adolf Hitler, so tako bombastična, fantastična in tako gorostasna, di ne more svet drugega, kot zmajati z glavo nau njimi. Opazovalci položaja kličejo glede teh poročil v spomin Hitlerjevo izjavo v njegovi knjigi "Mein Kampf", v kateri slednji pravi, da mora, i kadar to služi propagandi in ko-j ristim Nemčije, biti laž tako velika, da si ne bo nihče drznil i .. - „ v , • j podvomiti o nji, ces: ze mora bi-j ti resnica, ker takšne laži si nc bo nihče upal spraviti v javnoet. I Tozadevna poročila se glase: Hitlerjevo poročilo BERLIN, 7. avgusta. — Zdaj se je pričela nova trojna nem-jška ofenziva proti Moskvi, Lje-| ningradu in Kijevu, od katere bo odvisna "usoda sveta." Sovjetska armada, ki je izgubila v 48 dneh nad 4 milijone mož, ! razpada." Da se naredi konec "neresničnim vestem, ki krožijo med nemškim ljudstvom" (tu je to-|rej grm, za katerim tiči zajec! — Uredništvo), naznanja nemško poveljstvo o končni zmagi pri Smoljensku in o ogromnih ruskih izgubah, ki znašajo 3,-000,000 na mrtvih in nad 1,000-000 na ranjenih in ujetih. Rusov ni menda danes nikjer več Vrhovno poveljstvo naznanja, da so Nemci zajeli 895,000 ruskih ujetnikov, 310,000 od teh samo v treh in pol tedna trajajočih bitkah za Smoljensk. Glede nemških izgub poročilo mol-j či. V teh ogromnih bitkah ozi-jroma zmagah so Nemci uničili : j 9,082 sovjetskih letal, 13,000 tankov in 10,388 topov. Kaj še zadržuje Hitlerja Ako bi bila poročila, ki priha-i jajo iz Hitlerjevega glavnega i stana, resnična, tedaj bi moralo biti že danes konec vojne, meste tega pa pripovedujejo nemški j voditelji ljudstvu, da se bed: ) največje bitke šele pričele, i Ruska oboržena sila ž s nešte-j | tokrat "uničena" i j Kakor znano, je bila ruska o - 'borožena sila že neštetokrat "u i ničena," "razbita" itd., dočim sc -' rusko zračno silo Nemci likvi - ' dirali že v prvih dneh vojne, so e ' deč po njihovih takratnih poro i-' čilih. Drugi dan vojne so n' primer poročali, da so sestre lili 4,500 letal, sami pa so jih iz t gubili — 125. i- Zakaj niso Nemci že v Moskvi j Kijevu in Ljeningradu? j Nedavno so nemška poročil i- naznanila, da je na ruski front a na obeh straneh v boju 9 mili r- jonov mož, zdai pa poročajo, d n znašajo ruske izgube na mrtvil ranjenih in ujetih 4 milvjon 1- mož. Potemtakem nimajo Norr le ci proti sebi na ruski fronti nc e- benih sovražnikov več. Prav t; .1; ko je bila uničena že vsa rusk e- oprema: zračna sila, artiler in tanki, kakor sporoča Nen cem sam Hitler. In v očigled vssga tega ne more povedati nemškemu ljudstvu drugega, (Oaije na 2. str.) Predlog senatorja Burtona glede vojaškega roka poražen Bivši elevelandski župan je predlagal nadaljnih 12 mesecev vojaške službe.— Vojna bo še dolgo trajala. WASHINGTON, G. avgusta — Izolacionisti in irtervencionisti so sklenili danes v senatu čudno zvez da skupno porazijo predlog senatorja Harolda H. Burtona iz Clevelandavi ki ja predlagal, da ostane vojaštvo po odsluža-nem letu še nadaljnje leto v armadi. Zveza med prej omenjenimi pripadniki izolacionizma in intervencije je bila sklenjena zato, ker hočejo skupno poraziti predlog: izolacionistom je namreč ta rok predolg, intervencio-nistem pa prekratek. Administracija želi, da bi o-stalo vojaštvo po odsluženem lotu še 18 mesecev v armadi, to jo vsega skupaj 30 mesecev, i Senator Pepper je nastopil proti vsakemu omejevanju vojaškega roka, češ, da je postalo zdaj jasno, da se bo moralo ameriško vojaštvo boriti onkraj morja. Senator je dejal, da u-,tcgne vojna trajati še pet, deset !ali celo pet in dvajset let. KRVAVI IZGREDI V JUGOSLAVIJI ANKARA, Turčija, G. avgu-'sta. — Danes je prispelo semkaj potrjeno poročilo o velikih , izgredih srbskih in črnogorskih j kmetov in četnikov v južni Srbi-!ji- Dočim šs ni popolnih poročil, pa poročila vendar naznanjajo , toliko, da je udeleženih pri tej jrevolti okoli pet tisoč Srbov in : Črnogorcev, ki so imeli v gorah ! skrito orožje, katerega sc zdaj 1 psslužujejo v svoji četniški voj-■jni proti Nemcem in Italijanom. Prevzela gostilno Dobro poznana Mrs. Rose Frank je s svojimi sinovi prevzela gostilniške prostore od Jack Sušelna, na 1301 E. 54 St. ' i Mrs. Frank je poznana kot ze-1 lo prijazna in gostoljubna žena ' in bo gotovo svojim gostom naj-' boljša postregla s prvovrstno " pijačo in okusnimi jedili. Pri-i ^oroč" se prijateljem in znan-if ccm, da jo ob priliki obiščejo. G, Zadušnica V soboto, 9. avgusta, se bo v cerkvi Marije Vnebovzetje na L" Holmes Ave., brala ob 8. uri zjutraj zadušnica za pokojnim '*. Joseph Bradačem, ob priliki če-i- trte obletnice njegove smrti. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST«!' Owned and Published by „ THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. * 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays 'o raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 a. 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1-50 , 'o pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 a 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 a ;a Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 v :a 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1-50 , Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: a Ifi. celo leto ...................-...................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 v intered as Second Class Matter A|>ril 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. d ___ I OBO ROŽENA SILA SOVJETSKE RUSIJE I SOVJETSKA ARMADA Z Danes, ko smo priča junaški borbi sovjetske armade, s bo morda na mestu, če se nekoliko natančneje seznanimo c z njeno aktualno silo. Sledeče podatke smo povzeli po ^ ameriški reviji "Friday." ž Kako močna je sovjetska armada? Na podlagi pre- l iskav, ki so jih podvzeli strokovnjaki, so ugotovljeni a sledeči zaključki: E Hitlerjeve armade niso še nikoli stale nasproti res- j J nično dobri in veliki armadi, dokler niso vdrle v Rusijo. * Hanson Baldwin, poročevalec konservativnega "New ( York Timesa," izjavlja: "Sovjetska armada je največja \ na svetu." Ameriško armadno poveljstvo sodi, da ima i Sovjetska Unija 16,000,000 dobro oboroženih in izvež- i banih brambovcev." Toda nobena armada na svetu se ne more boriti I proti pancer divizijam z golimi rokami, pa naj šteje še j toliko milijonov mož. Ako hoče kakšna armada zaustaviti j ■ agresivnika, mora biti opremljena s potrebnim kolesjem < in potrebnimi krili. Tudi v tem oziru je sovjetska armada 1 prva na svetu. Vzemimo na primer v račun tanke, in navedimo samo ta, kar je rekel neki nacijski general o tem, kar ima Rusija pripravljenega za Nemce. General Guderian, načelnik nemškega generalnega štaba tankovskega zbora, je izjavil v nemški vojaški reviji "Militervissenschftliche Rundschau" (Vojaško-znanstveni pregled) sledeče: "Ruska armada ima.J.0,000 tankov, 150,000 traktorjev in nad 100,000 drugih motoriziranih vozil, kar jo postavlja na prvo mesto vseh armad." Te besede pa je zapisal general že leta 1935. Od tedaj se je produkcija tankov več kot podvojila. Letošnje leto so avtoritativni viri po-ročaM, da je doseglo število tankov v ruski armadi 27,000 in da se še vedno novi grade. • * * SOVJETSKA ZRAČNA SILA Rusko letalstvo tvori danes najmočnejšo posamezno zračno silo na svetu. To je zaključek preiskav in ugotovitev vseh vodilnih vojaških strokovnjakov sveta. Vsi ti so prepričani, da ima Rusija največ prvovrstnih bojnih*; letal, ki so trenutno pripravljena za akcijo. Po sedanji j presoji, ki temelji na poročilu francoske letalske misije, j daije na poročilu o sovjetskih vojnih silah, ki ga je podal maršal Vorošilov osemnajstemu kongresu komuni-1 stične stranke Sovjetske Unije leta "1939, in na poročilu j polkovnika von Buelowa, nacijskega letalskega strokov- j njaka, je imela sovjetska armada ob pričetku nacijskega blitzkriega na Rusijo 30,000 bojnih letal, trenutno pripravljenih za akcijo. Za tozadevno sklepanje se je vzelo sledečo podlago: Leta 1936 se je pričelo v Rusiji trenira- j nje 150,000 vojnih pilotov. Na podlagi ruske teorije se | mora izvežbati po pet pilotov za vsako letalo; rezultat: j — 30,000 letal. Leta 1936 je francoska letalska misija sporočila, da je v Rusiji najmanj dvanajst ogromnih ! tovarn za izdelovanje letal, v katerih je zaposlenih 250,000 ljudi. Nemški strokovnjak von Buelow pa je celo trdi!, da ima Rusija 28 takih tovarn. * * * 1 SOVJETSKA MORNARICA Poleg armade in zračne sila pa ima Hitler proti sebi tudi rusko vojno mornarico, s katero mora tudi računati. Leta 1938 je bilo rečeno v nemškem ročnem pomorskem vodiču, da Rusija z veliko naglico gradi vojno mornarico, ki bo postala dominantna na Baltiku. Pred letom dni je admiral Nikolaj Kucnecov, komisar sovjetske pomorske sile. izjavil, da je bilo v enem samem letu izgrajenih 112 bojnih ladij, s katerimi se je podvojila tonaža ruske vojne mornarice iz leta 1939. V programu za leto 1941 pa je predvidevana izgradnja 168 novih ladij. Bili so časi, ko je bila Sovjetska Rusija vse premalo industrijsko razvita, da bi mogla misliti na gradnjo bojnih ladij, in tedaj je te ladje večinoma kupovala od drugih velesil. Leta 1938 pa so pričeli v svojetskih ladjedelnicah z izgradnjo treh ogromnih bojnih ladij, ki bodo odrivale po 40,000 ton vode in bodo oborožene s 16-palčnhni topovi. Sodi se, da so te tri ladje zdaj že dcgrajane. UREDNIKOVA POŠTA LETNI IZLET SLOVENSKE ŠOLE SND Cleveland, Ohio—Ali hočemo s ilevelandski Slovenci še živeti b tli umreti, bo pokazal izlet Slo- \ renske šole S. N. Doma v ne- v leljo, 10. avg., ko je dan slo- p /enske maldine na SNPJ farmi, p Večkrat se mi poraja misel, n ia Slovenci kot narod, kot ena s velika družina v Clevelandu, se š mnogo premalo zanimamo za prilike pouka slovenskega jezika g svojih otrok. Piše se toliko apelov, ponudb, prošenj in vse je g zaman, ni pravega odziva od j strani starišev, kot bi bilo pri- c čakovati in ga ni. Menim, da je i pri tem precej zanikrnosti ravno 1 pri starših samih, ker omalova- j žujejo Slovensko šolo in priliko pouka, ki bi v splošnem koristil i vsakemu, ki se bi ga izvolil po- i služiti. Slovenska šola S. N. Do- ] ma duševno obogati vsakega, ki ] se posluži pouka v v nji, pa to ] bilo v mladinskem ali odraslem ; oddeku. Marsikateri profesionist 11 bi dal precej denarja, če bi se'« mogel priučiti slovenščine v j kratkem času, ampak takrat je ] že pozno in bi že davno prej mo-J ral to poskrbeti. Zato vodstvo Slovenske šole že sedaj apelira; na stariše, ki imate otroke, daj jih vpišete v Slovensko šolo se-i daj in potem pa glejte, da bodo< tudi redno pohajali v šolo vsaki j teden. Isto velja tudi za odraščene,! to je za učence nad 16 let sta-! rosti. Vpišite se v odrasli odde-j lek Slovenske šole. Naj vas nič; ne straši, četudi sedaj ne znate j dosti slovenščine, se boste v šoli: v kratkem času mnogo priučili, j kar bo vsakemu kdaj prav prišlo. . V slovenskih čialnicah v Cle-j velandu počiva cele kupe sloven-J ----t- Iskrenost Hrvata i proslava j Hrvatskega dana U broju 176 "Enakopravnosti" od ponedeljka 28. julija pita gospod Šabec koliko je bilo iskrenosti u resoluciji i odsudi Hitlerja, Mussolinija in Paveliča te njihove nezavisne Hrvatske. Ako je gospod sam iskren, onda ne bi usvom dopisu o is-i krenosti nič spominjal jer ako je bil tukaj u Clevelandu o prvi svetovni vojni, more se čisto ■ lahko spomniti s kakovom su is-krenošču clevelandski Hrvatje j pomagali ustvarati Jugoslavijo, I tako u domovini i svagdje, gdje su se nalazili, a to zato, jer | su iskreno mislili in u iskreno Jugoslavijo polagali svoje upa-I nje. In zdaj ako je monsignor dr. Firis dal izjavo ameriškim časopisom, kaj on misli o bodocno-j 3ti hrvatskega naroda in njego-1 ve sudbine, in nije govoril u i-menu 5,000 clevelandskih Hrvatov, ki so letos slavili dvojno I slavo, namreč 13 stoletnico kr-| ščenja in 9ti Hrvatski dan. Go-jspod šabec bi tudi moral znati, da je monsignor prišel iz starega kraja samo pred kratkim časom pak još morti ima kakšne lepe uspomene kako se ljubeznivo postupalo sa Hrvatima, ne od strane srbskega naroda, jer je i taj narod kakor i slovenski dosti pretrpel u 20 letih, nego od tistih, kateri so upravljali z njima sodbino za svojo korist a na škodo vsega troimenega naroda Zato zdaj nije čas da odpiramo stare rane i da nastojimo podžigati mržnjo med nami, am- SULt 31>L> gi tih knjig, kakoršne se ne do- je i jo povsod in čakajo čitateljev. 1° ' teh knjigah je mnogo zanimi- ni osti in vse boste lahko sami r£ rečitali, če se v slovenski šoli ai riučite slovenskega jezika. Zna- ^ je vam bo dalo večji ponos na n. voje roditelje in postali boste z'c e boljši Amerikanci, kot ste. 1 šoli se boste seznanili z mno-imi zadevami, ki vam sedaj ni- 21 so znane, ampak so drage va-im starišem in tudi vam bo n •rijetno vedeti nekaj o rojstni [omovini starišev in drugih slo- c'' 'enskih pionirjih, kot tudi o ve- ^ ikih podvzetjih naših ljudi v c' Ameriki. r Vem, da tega dopisa mnogi c ie bodo čitali, posebno še tisti ie, katerim so te vrstice name-ljene in ki se jih še prva poseb-io iče. Ampak vi, ki to čitate ahko pomagate s tem, da opo- ^ »rite druge in da jih pregovo- p ite, da porabijo priliko učenja v lovenskega jezika in da vpiše- ]( o otroke v Slovensko šolo. Za r etošnjo sezono Slovenske šole pričakujemo, da se iz celega Dlevelanda vpiše v oba oddelka, mladinskega in odraslega vsaj 300 učencev, fantov in deklet. Apeliram še ponovno, pridite r v nedeljo 10. avg. na piknik na ^ 3NPJ farmo, da bomo skupno . se zabavali in pokazali zanima- ^ nie za Slovensko šolo. Pomisli- v s mo, koliko trpijo sedaj Slovenci v starem kraju in koliko so pretrpeli pod italijanskim fašiz- č mom. Mi smo pa tukaj v svobod- v ni Ameriki, pa roke križem ' držimo in ne storimo svojih dolžnosti, kot bi morali napram f sebi in narodu v celoti. Torej { na svidenje! Erazem Gorshe pak da vsi skupaj nostojimo da se prošlost zaraste, da pomaže-mo koliko nam je mogoče ovo i našo novo domovino, da ji uspi-je zatrti sovražnike ne samo Slovanov, ampak vsih demokratskih in civilizovanih narodov na svetu. In ko ta čas pride, biti če o-slobodjeni ne samo bratje Srbi' in Slovenci uz druge narode, nego če biti oslobodjeni i Hrvatje, zakaj tim Hrvatom se je posrečijo da 13 sto let noben sovražnik jim ni mogel zatrti njih vero u Boga, ne njihove narodnosti. Zato je neumno od svakega Slovenca ali Srba če on odsudi sve clevelandske Hrvatje pora-di jedne osebe, a još ^je veča neumnost ako si dandanes kakšni ljudje mislijo in upajo da bodo jedni narodi robovi pod drugima, ko se dokonča tista žrtev, katero žrtvujejo vsi slobode ljubeči narodi, a največ se žrtvuje naša Amerika. In pri koncu g. šabec zato kaj 30 Hrvatje iskreni bili zmerom in zato kai so iskreni danes. O-ni vero imajo u Boga in današnje vodstvo Amerike, da če onda kad sine solnce slobode in sreče pred vrata svih narodov, da če sijati i Hrvatom. Joseph Erdelac, predsed. Središnjice Hrvatskih Društev. Svetovna federacija | H. G. Wells piše, da ima vero v Churchilla, Roosevelta in Stalina kot može, ki so dovolj dalekovidnin i širokogrudni, da so se sposobni učiti iz napak, ki so jih sami zakrivili v preteklosti in na razvalinah vojne po- Poleg bojnih ladij, križark in rušilcev, ki so zdaj v akciji na Baltiku, pa ima Rusija tudi veliko število najmodernejših podmornic, katerih velik del je zasidranih v Pacifiku, kjer čuvajo na kretnje japonske mornarice. Iz gornjih vrst torej vidimo, da je bila Rusija vojaško ' izborno pripravljena. nagati pri gradnji svetovne fe- ] leracije narodov, ki po njego-'je' ■em mnenju nudi edini izhod iz j ob renj in mizerije naše dobe. j to Drug mednarodno znani An-'dr jlež, ki se zavzema za to idejo,1 kc ie Bertrand Russell, odlični fi-:vc ozof, dočim se v Veliki Brita- m liji in Zed. državah tudi mnogo cte -azpravlja o federaciji anglo-imeriških demokracij, ki naj bi če ^jla začetek akcije za formira- ^ nje svetovne oz. mednarodne dr- pj save. g j. Danes priznavajo vsi razumni ljudje, da samo poraz hitleri- C{ zma ni dovolj, temveč da bodo'm ogromne žrtve, ki jih terja seda-'g, nji konflikt, upravičene le te-daj ,ako se bo na ruševinah zgradilo novo, pravično svetovno družbo, v kateri bo enakost nadomestila razredne plasti in razlike, in se na ta način zajam-čilo trajen mir. 108 letna Italijanka - k V Faenzi je slavila te dni 108- " letnico svojega rojstva neka I Fortunata Righizzijeva. V tako \ 5 visoki starosti je duševno in te- I !esno še popolnoma čila, kar je I razvidno že iz tega, da hodi s ' svojo 80-letno hčerjo vsak dan i po faenških ulicah in si služi z ^ razkazovanjem raznih čarovnij t svoj vsakdanji kruh. i Sredi junija lanskega leta je t Righizzijevo povozil neki avto. 1 Zlomil ji je desno nogo in prizadejal težko poškodbo na glavi. To rano so morali zašiti s 113 i šivi. ] Mesec dni je ležala ponesre- ^ čenka v bolnišnici, potem se je vrnila k svojemu pdklicu kot ' "potujoča čarovnica". Nje mož je padel kot 60-let-nik in stotnik garibaldincev pri ] naskoku na Rim leta 1870. I V zakonu sta imela Righizzijeva 14 otrok. Štirje sinovi so obležali na bojnih poljanah svetovne vojne, prvi kot stotnik, drugi kot višji narednik, tretji kot kaplar in četrti kot navaden vojak. Tudi ostali otroci so pomrli razen ene hčere, ki živi sedaj s svojo materjo. Ga. Fortunata trdi, da moraš, če hočeš ostati tako dolgo na duši in telesu čvrst, vsak dan po piti liter vina in pojesti mnogo špagetov. Za bližnji čas ima 108-letnica (celo namen potovati, in sicer namerava na povabilo polkovnika , garibaldincev, ki je bil bojni to- ; variš njenega moža, potovati k posvetitvi Garibaldijevega mavzoleja na Janikulu v Rimu. Hitler prekaša vse zgodovinske lažnjive kljucke širnega sveta ((Nadaljevanje s 1. strani) kakor da stoje njegove armade "na pragu Moskve, Kijeva in Ljeningrada." Čemu na pragu? Zakaj niso že tam? 'Hitlerju se piše "finis," pa naj laže kakorkoli! ;' Kaj neki, še zadržuje Nemce i na vseh teh frontah, ako je že ; ves cvet ruske armade uničen, j rusko poveljstvo pa paralizira-no, tako da ne ve, kje so in kaj : delajo njemu podrejene armade, . kakor zatrjuje Hitler ? Podgana bega iz kota v kot Naj Hitler laže kakorkoli, nje-! govih laži bo kmalu konec, ker je njegova usoda zapečatena. Podoben je podgani, ki v smrtnem strahu tik pred svojim poji ginom bega iz kota v kot. Sinoljensk še vedno v oblasti Rusov - MOSKVA, 7. avgusta. — O-i koli Smoljenska se vrše srditi^ boji, in Smoljensk je po 21 dneh" Južni Movani prea novimi nalogami Najodličnejši predstavniki jugoslovanske vlade so v Londo-iu. S prihodom dveh podpredsednikov gg. Slobodana Jovano-riča in drja. Jurja Krnjeviča so sedaj v Londonu vse vodilne osebnosti jugoslovanskega na-! roda. Tu so predsednik vlade' general Dušan Simovič, mini-J ster za zunanje zadeve dr. Mom-' čilo Ninčič, finančni minister' in eden odličnejših mož Hrvaške' kmečke stranke dr. Juraj Šutej' kakor tudi predstavnik Sloven-1 cev v vladi dr. Miha Krek. Pri-1 sotnost kralja Petra II. v Lon-' donu poleg matere kraljice Ma-' rije ustvarja tak položaj, da je vse odgovorno in uradno vod-1 stvo Jugoslavije danes zbrano V| Londonu — v središču drugih; vlad, ki se v prestolnici Velike' Britanije borijo za ustvarjenje' svobodne Evrope. Izjavi, kj sta ju podala na časnikarski konferenci v ministrstvu za informacije v Lon-J donu predsednik jugoslovanske vlade Simovič in zunanji mini-J ster dr. Ninčič, jasno izražati smisel in cilje borbe, ki jo danes' vod^ vlada Jugoslavije kot edi-j na zakonita predstavnica Srbov,! Hrvatov in Slovencev. Iz ome-J njenih izjav, ki ju je objavil izselniški tisk v celoti in tako' tudi ves angleški tisk, je jasno\ razvidno, da Jugoslavija ni umr-| la, da je nasprotno živa kakor^ tudi vse druge države, ki sta se. jih začasno polastila nemški in italijanski osvajalec. General Dušan Simovič je Vj svoji izjavi predočil zgodovinsko ^ analizo dogodkov, ki so se vršili, pred velikim dogodkom na dani 27. marca, ter navedel razloge,' vsled katerih je prišlo do pre-j mene' v deželi, in tudi rezultat, ki ga je dan 27. marca izzval v, deželi in izven nje. General Simovič je zelo dobro poudaril/ da niso bili voditelji tega veli-| kega dogodka nič drugega kakor sredstvo v rokah naroda, ki' z si je hotel obvarovati narodno ^ čast in človeško spoštovanje, j tradicije in zgodovinsko nadaljevanje dežele in naroda. Dr. Momčilo Ninčič je izpo- j, polnil veliki domoljubni zanos ^ generala Simoviča z umerjenost- j jo in taktom, ki odlikuje viso- j. kega državnika, kakršen je dr. . Ninčič vedno bil. On je navedel razloge, ki so primorali vse od- ^ govorne ljudi k temu, da so sle- ^ dili narodovi volji, ali obenem je pa tudi naglasil visoki moralni | smisel držanja drja. Vladka ' Mačka ves čas krize. Vsi Hrvat- C ' je bodo morali sprejeti to sta- j 1 lišče iz izjave drja. Ninčiča z ^ ' odobravanjem in zadovoljstvom, kakor bodo sprejeli tisto jako ' lepo in plemenito izkazilo gene- 1 1 rala Dušana Simoviča, ki kaže, ^ ' da trpijo danes poleg Srbov v j najemniški in plačanski Paveli- čevi državi enako tudi pošterii i j in domoljubni Hrvatje. Ti sve- ' dočbi iz dveh važnih in značilnih izjav prinašati povsem pri-j rodno slogo in harmonijo v vrste Srbov in Hrvatov. Vsak Hr-' vat, ki veruje v veličino svojega ' ' naroda in ki je vedno menil, da 1 ! je dr. Maček uspodobljenje naj- 1 | višjih kakovosti prav hrvaškega 1 kmečkega naroda, bo zadovoljen ' ' in pomirjen sedaj, ko se je dalo ' ' priznanje drju. Vladku Mačku ' j in njegovemu delu pa držanju 1 v času velike zgodovinske krize ( v Begradu in Zagrebu. • ' Ti izjavi nam lahko služita za 1 kažipot v mraku in temi, skozi ^ katero gredo naši izmučeni in ^ izkrvavljeni narodi. Noben po-| šten Hrvat ali Srb ni nikoli . ; dvomil o veliki nravni kakovo-N I sti vlade od 27. marca. Nikdar( 1 | od postanka Jugoslavije sem ni j bilo vlade, ki bi bila tako po- ; ! polno ustrezala razpoloženju * srbskega, hrvaškega in sloven- : 'skega naroda. Ce se vzame v i 'poštev to, da predstavlja Hrva-J 1 te Hrvaška kmečka stranka in 1 ' (Dalje na S. str.) [■ V garderobi je nekdo s iragocen kožuiiovinasfr > Cer se je bal, damu ga ^ idnesel, je pritrdil nan] lapisom: "Pozor! Lastnik i»a ^ Ko se je čez dobro ^ ie našel namesto kož^8 istek. Na njem je bil P1 "Hvala za opoz(#\ sem odnesel v dezinfe^ Stražnik je ponoči J možaku, ki se je pri tih zaman trudil, da ključavnico. "Ali vam lahko P°f, je dejal stražnik. Ljubljani). "Prosim," je zajedP, ki je bil pošteno P«^ pridržite to nesrečno & neprestano ziblje." Kaj bi storil, če bi & trov zagledal leva? "Na tla bi poklekni11,1 gu zahvalil." "Zakaj pa?" |j | "Ker sem zdaj tako den, da ga niti na dese ne bi videl." besnih bitk še vedno v lasti. Glede fantastičnih ^ svojih zmagah in rUS bah, ki jih spravljaj0 . svet, so to največje stasnejše laži, kar J1 j zgodovina sveta, katere dočnost ovrgla. Izpričevalo ruskemu V°J* 'njegovi opre^ Ameriški časnikar j ki se nahaja na j, I pravi, da ie priča bojeV^ Rusi sijajni, žilavi, hrabri in izborno opre j jaki, ki nimajo noben6®., pred smrtjo. Njihova taka, da se smatra vsak finski, vojak, k&jf posreči dobiti rusko Pu t tako izborna je tudi rus ; cija. 100,000 kanadcev V ANGLIJI Washington. — ^ vf angleški visoki kornis^^: di, je izjavil, da je ^ j( strateških točkah zC i#: Kanadcev, ki so pnp ^ trenutno akcijo pr^1 ^ ^ mu sovražniku, ki ^ ^ nil stopiti na anglešk1 A PRIHOD AMKKlš^111 NIKOV V ANGLW° i London. — Ang^ J ko poveljstvo naznanJ^jI? prispelo v Anglijo "s ^ meriških tehnikov, ^j-jti1'! vzeli delo onih angl°s kov, *kateri so odah fronte. FORD PREIZKUŠA $ LETALSKI MOTOR J Detroit. — Ford ^ ba je včerai naznani ■ * . njeni inženirji iznašl' J letalski motor, ki je 2 jen. — Ta motor i^V v preizkušnji For'dov J'1- NEPRESTANO KAZ^ | FRANCOZOV Vichy. — Francos^,,; , so kaznovale v nezaSe f ... v _ i,, s1. ,ciji vec Francozov, 11 $ j šali ob odprtih okni U ,< radio. Vlada je kaz nojji i ljudi s 500 in s 1,100 Pjl ,be, in poleg tega ji1*1 ' Južni Slovani pred novimi nalogami (Dalje s 2. strani) da predstavljajo Srbe voditelji srbskega naroda, ki so v vladi, potem je jasno, da je ta vlada v resnici bistvo narodne volje in narodnega razpoloženja. Potemtakem nima nihče izmed dobro-mislečih in poštenih Hrvatov in Srbov več pravice do tega da bi dvomil o resničnih namerah in resničnih ciljih vlade, v kateri sedijo veliki možje našega izmučenega naroda, kakor sta n. Pr. Slobodan Jovanovič in dr. Juraj Krnjevič, ki služita s svojim neomadeževanim življenjem Političnih prvakov za jamstvo, da bo Jugoslavija v izgnanstvu ustrezala potrebam in nameram naroda, ki trpi in ječi pod domačimi in tujimi okupacijami. . Vse vesti, ki prihajajo iz pod-jarmljene Jugoslavije, pa naj Je vto iz Srbije, Slovenije ali Hrvaške, so enako strašne in obupne. Hrvatje morajo priznati, da trpijo Srbi, in tako morajo tudi Srbi sočustvovati s Hrvati v njihnem trpljenju. Stisnimo srca- Bodimo ponosni na narod, j*1 si je izbral muke namestu Kapitulacije. Živimo v najstrašnejših časih, ki jih je še kdaj ZaPisala zgodovina. Kaj nam Preostaja drugega kakor ljubezen, sloga, sodelovanje in smisel odgovornosti, ki jo nam je nositi proti krvavečemu in trpečemu narodu. Izjavi odgovornih državnikov Jugoslavije v Londonu naj nas napolnujeti z upa- n3em ter nas uveriti o potreb1 sodelovnnio _ « Hrvatje in Srbi in Slovenci so < majhni, zelo majhen narod, ki i 1 ne morejo živeti vsak zase. Raz- £ 'ipad Jugoslavije po vojaškem zlo- 1 mu je pokazal, kako potrebuje- i 1 mo drug drugega, koliko smo ] odvisni drug od drugega, in da! ; Jugoslavija ne more obstajati, 1 1 če niso Hrvatje, Srbi in Sloven- 1 1 ci enako zadovoljni in pomirje- i * ni. Pod tujcem smo vsi sužnji. 1 V Hrvaški ni bilo hrvaškemu < kmetu nikoli huje, kakor mu je i " i sedaj. Zato je ves z dušo in te- 1 " lesom z drjem. Vladkom Mač- 1 kom. V Srbiji ni bilo srbskemu ' 1 kmetu še nikdar strašneje, ka-' kor mu je sedaj s porušenim 1 Belgradom, koder poskušajo ka-1 kor v Zagrebu vladati narodni izdajalci. Na Slovenskem je vse, kar predstavlja tudi najmanjšo ~ kulturno in intelektualno neod-J visnost naroda, izkoreninjeno in uničeno. Ta primer strašnega trpljenja s krvjo prežete dežele 1 bi nas moral pripraviti k trez-1 nemu premišljevanju. Obešanje ' Srbov, pobijanje domoljubnih " Hrvatov in veliki odpor celo-L' kupnega našega naroda, ki se 1 po gorah in gozdih vodi brez " prestanka in prenehanja, vse to i J bi nas moralo vzdigniti iz blata j n in bodriti k ustvarjanju boljše j '' bodočnosti. To niso časi mašče-vanja, to niso časi, v katerih bi se morali Hrvatje ločiti od Sr-'' bov ali obratno, to niso časi, vredni majhnih in sitnih ljudi, L_ ki govorijo in izjavljajo strašne in neodgovorne reči, ki nimajo nobene zveze z našo skupno zgo- dovino. Muke so že tako preveč r strašne, ne da bi se naj še spu- i ščalo v sitne politične kombi- . osebnih razpoloženj in strankar- 1 nacije, ali prožilo vprašanje s skih interesov. Narod krvavi in £ trpi. Mi moramo biti temu na- ; rodu bliže kakor kdajkoli po- i prej ter ga s pojmovanjem vza- < i jemnosti bodriti v njegovih trpljenjih, da bi mu vsaj misel na < bodočnost odvzela del današnjih i nezaslišanih muk. Poleg trpljenja našega naro- ] da je še ena velika stvar, ki bi J nas morala zediniti in pripraviti ] k sporazumljenju. To je odpor : bratskega ruskega naroda. Mi vemo, da je reakcija v Jugosla- i viji velika in silna. Vsi upori in 1 vse vstaje kakor tudi vsi četni- , . ški legendarni pokreti, ki so ' kakor v naših najsijajnejših časih zasijali po naših gorah in ; ► gozdih, so rezultat odmeva, ki . ga je imel v Srbiji, Črni gori, i Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in l po Paveličevi Hrvaški sami rus-: ki odpor. Mi smo Slovani. Mi vsi: i Srbi ? i Hrvatje i Slovenci. Mi nismo j i Gotje, kakor to pravi izdajalec - in najetež Pavelič. Mi smo si v i svesti dejstva, da se naša usoda 5 snuje v usodi Rusije in ruskega i j naroda. Ruski odpor, ki presene-ij ča svet, ki predstavlja najvišje, 2; kar je Evropa doslej dala v od- - poru proti nacizmu, nam mora i služiti za enega od mnogoštevil- L, Stalno delo l' dobi izkušen in pošten barten-e der. — Zglasi se naj v Slovenci skem Delavskem Domu, na Wa-1- terloo Rd. lih ciljev in primerov naše skup- 1 ie borbe za ustvaritev svobode. ] Jugoslovanska vlada je takoj izpostavila diplomatične odno- , saje s Sovjetsko Rusijo in te je sprejela Moskva. Naš odnošaj ; je, kakor je rekel general Simovič in zatem tudi Ninčič, snak in skladen z odnošajem Velike Britanije in Amerike glede rusko-nemške vojne. Ta odnošaj je tudi toliko večji, kolikor je tudi naše krvi v tej krvi, ki se preliva na stepah in rava-nih velike Rusije, kjer se vršijo poslednje strani tega zgodovinskega boja za svobodo človeka. Nemški naval na Jugoslavijo, na zadnjo trdnjavo Balkana, je bil uvod k napadu velike Rusije. Naš narod je padel v veri, da se bodo zanj maščevali vsi narodi, ki se borijo za pošteno in pravično stvar. Naš narod je danes srečen, da je poleg njega Zgubilo se je zadnjo nedeljo na SNPJ farmi Bulova zapestno uro, — (zlate in modre barve), rimljan-ske številke in usnjena zapestnica. — Kdor jo je našel, je prošen, da jo vrne na 976 East 69th St. % Enjoy Hotel Breakers with % 1000 comfortable rooms . . \ moderate rates. World's -^MBBft Finest Bathing Beach. EP^ AUGUST 8 thru 14 GENE KRUPA "ACE DRUMMER MAN" and his orchestra featuring Anita O'Day and Howard DuLaney i Nightly at 8:30 ...... 50fS ) and Sat. and Sun. Nights . . 75£ > ta% Matinee Sunday.....25ji ) AUG. 15 thru 21 . . . TONY PASTOR AND HIS ORCHESTRA i Ollio Route 2, U. S. 6. Rail or bus to Saniluskv. Steamers from Cleveland, Detroit and Toledo. 'Playground of the (jreat £akes v prav isti borbi tudi Sovjetska z 1 Rusija. sij ku Hrvatje, Srbi in Slovenci, ki ste na vseh delih zemeljske oble, predvsem pa oni doma, verujte, da je dan povračila jako bli-zu, mnogo bliže, nego si mislijo naši sovražniki, kakor je to rekel general Simovič. V tem velikem in važnem pričakovanju usodnih rešitev morajo Ameri-kanci srbskega, slovenskega in hrvaškega pokolenja razumeti smisel velike borbe, ki se vodi, in po vseh svojih močeh težiti za sodelovanjem in edinstvom, ker je to edini način, na katerega bodo najbolje služili svoji stari in novi očetnjavi. Zavedati se morajo, da ni bila usoda Jugoslavije nikdar tako identična Hribar Beer Barrel Inn 16000 Waterloo Rd. Ribe vsak petek in kokošja večerja vsako soboto Fina godba Se priporočamo! Čeden semi - bungalow, blizu Lake " Shore Blvd., pripraven za ve-iliko družino, se proda po zmerni ceni, ker se lastnik seli izven mesta. — Se lahko vidi po do- \ govoru. — Pokličite KEnmore 2820 J. Gostilno s liquor licenco D—5, opremo in ! zalogo, se proda. — Nahaja se v prometnem kraju. Ako nameravate kupiti gostilno, oglejte si, to. — Poizveste pri S. ROGU-1 LICH, 18000 Lake Shore Blvd., ' Tel.: IVanhoe 6430 ali KEnmore 4235 J. j V najem se odda mirni, odrasli družini, stanovanje s 5 sobami in kopalnico; spodaj. Vpraša se na 7002 Becker Ct. ali pokličite HErf-derson 9871. i z usodo Amerike, Anglije in Ru- S' sije kakor ravno v tem trenut- v ku. Ta visoki smisel jim naj e služi za kažipot v mraku ter k jih drži skupaj. Kajti le tako, svesti si tega dejstva, bodo Hrvatje, Srbi in Slovenci izvedli eno največjih vlog v tej deželi kakor tudi v stari domovini. — R. \£££jtxiul olajša rase zaposlene ure na domu « Vedno imate čas za trenotek odmora in ledeno-mrzla Coca-Cola pijača omogoči, da je ta trenotek v resnici počitek. Torej, ko si tekom dneva vzamete odmor, naj to bo TRENOTEK, KO SE OKREPČATE s steklenico ledeno mrzle Coca-Cola pijače iz vaše ledenice. The COCA-COLA BOTTLING WORKS CO. MElrose 0010 NAZNANILO Cenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem sporočamo, da smo prevzeli poznano GOSTILNO od JACK SUSEL-na, na 1301 East 54 St. kjer vam bomo odslej vedno prvovrstno postregli z finim pivom, žganjem in vinom. Na razpolago bomo tudi imeli okusna gorka in mrzla jedila. Prijazno se priporočamo za naklonjenost. ROSE FRANK in SINOVI „ 1301 East 54 St. NIKDAR VEČ NE SME BITI HIŠA TAKA! KO PRIDE AVGUST ZIMA NI VEČ DALEČ ... ZATO IZBOLJŠAJTE SVOJ GRELNI SISTEM SEDAJ! V par mesecih boste zakurili furnez za zimo—in dokler ne inštalirate Stoker ali Blower-Filter, boste imeli vse sitnosti, ki ste jih imeli še vsako zimo. Zbudili se boste v mrzli hiši . . . hiteli doli v klet, da boste premetavali premog in pepel . . . eno uro bo prevroče, drugo premrzlo . . . venomer boste pometali in brisali prah . . . sovražili boste zimo! , Ni potrebno tako! Modernizirajte svoj furnez na gorak zrak ter denite Stoker in Blower-Filter. Vaš Stoker bo zalagal furnez avtomatično. Njegov termo-' stat bo kontroliral vašo hišo, podnevi in ponoči, kakor gorko boste hoteli. Vaš Stoker bo omogočil, da boste dobili več toplote s cenejšim premogom. Skoro vso nesnago bo odpravil, prah 4n pepel. , Vaš Blower-Filter bo sčistil zrak, predno bo krožil. Venomer bo poganjal gorak zrak po vsaki sobi vaše hiše. Napravil bo tiste mrzle sobe in mrzla kota enakomerno gorka. Zmanjšal bo delo hišnega čiščenja in stroške dekoriranja. Prihrani na premogu! Prihranite na čiščenju! Stroški za premog in stroški čiščenja bodo višji to zimo kot mnogo let prej. Pripravite si mnogo denarja na, obeh, če denete Stoker in Blower-Filter k vašemu furnezu SEDAJ! Ne odlašajte! Ti denar hraneči predmeti so v vedno večji zahtevi, zato jih naročite .naglo in bodite pripravljeni za zimo! Za prosto in zanesljivo informacijo in nasvet na moderniziranju vašega grelnega sistema, pokličite PRospect 5522, ter vprašajte za Electrical Home Bureau. The Electrical League midland building howlh.f'inlter ^ se izplačata sama kolikor prihranita| THE MAY CO. Mi dajemo in izmenjavamo "Eagle" znamke V PETEK - SAMO EN DAN Razprodaja po %-ceni V našem tretjem nadstropju, avtomatična prezračba O O L. E K A ip1- - - . — i, * ' i 78 Budget oblek j 130 pomladanskih Preje 4.95 O OT SlIKCl!] do 6.95 1 Prcje Q QQ bPun-rayons, print rayon sheers in rayon I 22 95 ' shantungs. Mere 12 do 20. Boxy vzorci in tweeds; reefers iz črne volne; 102 Budget Oblek, preje 7.95 Q Q7 ( mere 14 do 20; nekaj številk za ženske. Za žene in dekleta. O.V/ 45 Sports sukenj, preje 17.95, A ftg j Pastel tweeds in volneni crepes. w ^ c=. ~ 1 14-20' 110 oblek za dekleta j 25 Kolinsky scarfs Pr<->je O OT Preje SC vsaka '•95 do 8.95 (j $10 vsaka koža ** koza j sPun rayons, print rayon sheers, print rayon j jI prvovrstne, lepo izdelane. Gotovo boste želeli crepes. 9 do 15. i 6 dve ali tri. 40 Tll„. ____ _ _ _ t, I 50 Izbranih Kolinsky Scarfs, preje S/L »O Junior obleke, preje 10.95. 5 AT \ $i2 vsaka koža ° ^Pectator in "daytime" vzorci. [ j 34 Fur jackets, preje 79.50. Red fox, S3Q ] , j blended cross fox, dyed blue fox, ** ' |i J J"^11'01- oblek, preje 12.95 do A AT S silvered gray fox. 0 k t V enem komadu ali z "jac- 1 | x4 Fur coats, različne mere; vsako- SyQ 1 et°m," print in navadni spun rayon. ; vrstne kožuhovlne; preje $115 do $125. * ° ^^ " . 130 oblek za dekleta 30. Slack Suits i Preje &&7 1 Pr«=je - AA i I 12-95" 10.95 O.W [I Print in navadne spun-rayon, print rayon S^h komadov, !epo ukrojeni iz finega j ^OuJX^eWM "Spectator" c £7 aJon Waga; mere 12 do 18. | | in vzorci; 12 d0 20. 5/ 100 Overalls, shirts, jackets, iz QQr « ^ Oblek, preje $15 do 17.95. V -J C A J I "lodrega denim Hlaga; preje 1.99 ' l enem komadu ali s "jacketom"; ' 'JW [ I d0 3-50. 12 do 20. f0 Slack suits 6 50 do jas. 0 QO 39 Oblek, preje 19.95 do 22.95. J Q M J 1 Vzorci v dveh komadih, iz rayon "Afternoon" in "street" vzorci; I blaga , 12 do 20. 1 41 Oblek, preje 22.95 do 29.95. || * 7 Import obleke, preje G.50 do 7.95. -1 ^C I "Spectator" in "afternoon" vzor- ■ ■ ' I °Pun rayons; mere 12 do 20. !| ci 12 do 20 1 Kril, preje 3.95. Pastel rayon bla- * OT t I 15 Oblck, preje 39.95 do 49.95. l/2 CENA ! I različne mere. ■ ' I "Afternoon" in "date" vzorci. I ,0 . I 12 do 20. j ; "Jahalnih srajc, preje $1; iz be- CAC l| 8a "cotton" blaga; mere 12 do 20.JVV ~ , , , , 100 »'"z, preje 2.25. Cottons, rayon , ,72 ZCIlSklh ODlek .1 CI'ePes, rayon sheers. ® • * j Preje g QJ 1 ^mTnPrrat $3 d° 3'50' Ray0"' 1.50 I Rayoif °prhit^ sheers in crepes; rayon'shan- I J in rayon crepes. j I tunygs. Mere 36 do 44, 16% do 24Vi. 1 o0 °blek, preje 6.50. V dveli ko- <) AC 33 Ženskih oblek, preje 12.95 do * fk"1 I ^adih iz beige spun-rayon. ** 1 'I 17.95. 80 s„ , i 27 Ženskih oblck, preje 17.95 do Q A7 1 ie Z :obl,'k',)rp- A O7do5 47 19.95. I in rn ,, 0 $15- Bele * j 24 Ženskih oblck, preje 22.95 dO 1 1 A T 'aziične barve. 39 95 Lepi "afternoon" vzorci. ■ 1 * ARTUR BERNEDE: 12 Tajna dvorane barbarskih bogov Pustolovski roman Belfegor je vzel grbčevo sve-11 tiljko in posvetil nizdol. Na dnu j; votline je stal dokaj velik kov-1 čeg . . . Vstal je in mignil po-magačema z roko. Grbec in šo- c fer sta se po dolgem vlegla vsak i na svojo stran zlatega zaklada 1 in segla z rokami podenj. Ko so se njiju roke srečale in prijele za i kovinasta držaja na obeh stra- i neh kovčega, sta ga z dokaj-,: šnjim naporom potegnila iz skri- < vališča in ga postavila h kipu, kjer si ga je ogledala prikazen ; ob luči svoje električne svetilj-ke. Na pokrovu iz kordovanskega ! usnja, okrašenem z močnimi,! zarjavelimi železnimi okovi, je videl napol zabrisan kraljevski, grb, nad katerim so se še poznale z zlatom vtisnjene začetnice Henrika IH., francoskega kralja. Eden izmed okovov je bil skoro popolnoma odtrgan . . . Belfegor je pomislil; nato je molče pokazal grbcu in šoferju na vhod v dvorano . . . Šofer si je naložil kovčeg na rame. Prikazen je krenila s svetiljko v roki proti galeriji, pajdaša pa za njo. Gredoč je grbec pobral cevko, ki je ležala na tleh. Vsi trije so Še kakor sence vzpenjali po stopnicah 'Samostraške Nike" in dospeli do zavinka. Belfegor je iznova sprožil zaporo skrivnega vhoda, ki so ga bili vsi zgodovinarji in stavbarji Louvra prezrli, on pa ga je bil našel . . Čez nekaj trenutkov so stali naši junaki v kripti, kjer smo jih preje našli. Šofer, ki je bil ves poten, je postavil kovčeg na j tla; nato je z grbcem vred odlo- j žil masko, z dletom razbil vse i i tri ključavnice in nato odprl po-: krov . . . Grbec je takoj priskočil s svojo električno svetiljko in Belfegor, ki se je takisto približal, je nehote vzkriknil od presenečenja in zmagoslavja . . . Kovček je bil poln nakitja, draguljev in zlatnikov. Šofer je z roko posegel vanj in jo izvlekel polno novcev s podobo kralja Henrika III. Ko jih je nalik slapu vsipal v kovčeg, je vzdignil grbec prekrasno, z dragulji bogato okovano krono. "Diadem Katarine de Medicis! se je z občudujočim glasom obrnil k prikazni. Belfegor je tiho, a zapovedujoče šepnil grbcu nekaj besed, ki so morale pomeniti stroga povelja, zakaj grbec je naglo položil dragocenost nazaj ... Nato je z nožem odrezal enega izmed železnih okovov, med tem ko je Dekle staro nad 18 let dobi delo za o-pravljati lahka hišna dela in o-skrbo sedemletne deklice. Ob večerih gre lahko< domov. — Vpraša se na 6807 Bonna Ave., med 8. in 12. uro dopoldne. Naprodaj je moderna hiša za 2 družini. — Velik lot in vrt. Nahaja se na East 71st St. — Cena samo $6,250. MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. j I prikazen nepremično strmela na , I zaklad. « —— Uro po tem se je ustavil grb-čev avtomobil na Antinski ave- 1 niji, nekaj hiš od Bellegardeo- 1 vega stanovanja. 1 To pot je sedel na voznikovem sedežu šofer. Zdaj pa zdaj se je naglo ozrl na vhod hiše, v kate-,ri je stanoval mladi novinar. O-čividno je nekoga čakal . . . Toli nestrpno pričakovana o-seba je bil grbec, ki se je med tem zelo čudno udejstvoval. j Ko je s pomočjo vetrihov pri-jšel v Belegardeovo stanovanje, i je grbec užgal svojo električno svetiljko in krenil v pisalno so-ibo, kjer so bile zavese spuščene in oknice zaprte. Zaprl je vrata za seboj, jih zapahnil, prižgal lestenec, utrnil svojo svetiljko, jo položil na mizo, oprezno pogledal okoli sebe in stopil h knjižnici. Vzel je iz sredine nekaj knjig, jih stisnil pod desno pazduho, potegnil iz žepa predmet, ki ga je porinil za usnjate vezbe, kar jih je bilo ostalo na polici, in postavil knjige nazaj . . . Nato je stopil k Bellegardeovi pisalni mizi, izbral enega izmed svojih vetrihov, ga vtaknil v. ključavnico in jo brez najmanjšega truda odklenil. V ta predal je položil najprej sveženj pisem, nato pa železni o-kov, ki ga je bil odrezal z renesančnega kovčega . .. Pekarija 'naprodaj. Sedanji lastnik jo je | vodil 15 let. Ni druge pekarije v ! ooklici 40 cest. Poleg je tudi hiša s 5 sobami in trgovina. Cena zelo zmerna ali pa se zamenja za hišo za eno ali dve družini. — Zglasite se med 2. in 3. uro popoldne, na 6606 Ovington Ave., severno od Union Ave. Pohištvo naprodaj; kuhinjska miza z enajmaliranim vrhom; "spinet" pisalna miza; "end" mize, garderoba; 100 komadov posode iz stekla, in več drugih predmetov. Proda se po zelo nizki ceni, da se napravi prostor, ker se bo hišo popravljalo. Vpraša se na 14613 Westropp Ave., IVan- hoe 1970 W. t 111 - Hiše naprodaj , ■ 1006 E. 169 St. — Nova, mo-I derna hiša s 5 sobami; insulira-, na; bakrene cevi po vsej hiši; . fornez na plin. Zelo lepa hiša. Cena samo $6,550. E. PARK DRIVE, od LAKE ' SHORE BLVD., angleškega tipa; za eno družino; "sun-room." " Nenavadno dober nakup za ■ $7,000. 1 PYTHIAS AVE., blizu Euclid Beach; za eno družino; 6 nenavadno velik sob; velika lota in garaža. Takoj se zahteva le - $1000. 1 MAVEC ft CO. j Mi gradimo prvovrstne hiše 17110 Lake Shore Blvd. I IVanhoe 4900 HAIR-BREADTH HARRY | Skrbno je zaklenil predal, pri- n žgal električno svetiljko, utrnil'si lestenec, odšel iz sobe v predsor zi ,bje, iz predsobja v vežo, obrnil ti | v vratih ključ in s krepkim gla- A 'som zaklical pred vratarjevo lo- n ižo: si I "Vrvico, prosim!" š i Zapah je tlesnil in naš grbec | je bil na cesti ... Z dolgimi ko- s s raki je odhitel k šoferju, zlezel ^ " k njemu na sedež ... in voz je ^ 1 odbrenčal v noč ... 11 IV. POGLAVJE t Prvi žarki dnevne svetlobe so L padali skozi okna Louvra. Pred njo je izginjala tema, ki je ob- . dajala neizmerne umetnostne za- 2 klade. Dnevni pazniki so nasto-e pali službo in zamenjavali svoje ._ nočne tovariše. Le-ti so se bili i. po navodilu muzejskega ravnateljstva, ki ga je bil Menardier 1 tako poučil, na svojih obhodih 1 (j ognili dvorane barbarskih bogov, da ne bi zbudili opreznosti [_ zagonetne prikaznr. J. Med tem ko se je zamenjana 0 partija razhajala počivat, se je i lova razkropila po muzejskih k sobanah, katere jim je bilo nad- š< :orovati. Naslednik Pierra Gau- k ;raisa, mlad človek z imenom g Albert Droquin, ki je bil šele lekaj mesecev v službi muzej- " =ke uprave, je krenil s tovarišem, ki je že dolgo služil, v ga- r erijo antik. Oče Bizot je bil n starejšina paznikov, katerim je z bilo poverjeno nadzorovanje v Melske Afrodite in drugih u- k metnin v okolici tega kipa. Ko sta se približala dvorani i: barbarskih bogov, se je Droquin ustavil, rekoč: !č "Oče Bizot, ali se vam ne vi- i di, da tu nekam čudno diši?" \ Stari paznik je potegnil zrak v nosnice. "Meni ne!" "Jaz pa pravim, da .. . Človek*] bi rekel, da je nekdo odprl le- ] kam irsko steklenko." < Stopil je v dvorano in dejal: -"Odtod prihaja!"' A tisti mah je vzkriknil. Pravkar je bil zagledal Me-nardierja in njegova nadzorni- ca, ki so negibno ležali na tleh, ' je vedno v tistem položaju, v caterem so jih bili pustili Belfe- 2 jor in njegova dva pomagača. 1 "Oče Bizot;" je zajecljal . . . 'Oče Bizot, poglejte ..." \ Paznika sta premagala prvo < razburjenje in priskočila k Me- < nardierju, ki sta ga takoj spo- j znala. Prepričala sta se, da pravilno sope in samo globoko spi, > kakor tudi njegova dva agenta. : Stari paznik se prvi umiril in vzkliknil: "Skoči brž in obvesti gospo- j da konservatorja!" Droquin je planil venkaj, a Bi- j zot se je sklonil k Menardier ju, j ki se je pravkar dramil iz svoje-1 ga svinčenega sna. Več pazni-j ko>v, ki so začuli klicanje tova- j rišev, je priteklo na lice mesta. Nekateri so se zbrali okoli policistov, drugi i{a so obstali pred votlino, ki je zevala tam, kjer je bil še včeraj podstavek Belfe-gorjevega kipa. Vzklikali in kričali so vsi vprek. "Razbojnik!" — "Lopov!" — , "To pot je pobil kar tri na mah! j je r "Ne, ne," je popravil oče Bi- d\ - zot, ki edini ni bil izgubil pame- ol ti, 'saj vidite, da so živi!" D I n res so se Menardier in nje- rc gova dva moža budili iz omoti-> ce in kazali znake življenja. — zr - Glavni konservator Lavergne in - njegov namestnik Rabusson, ki n; - ju je bil Droquin v naglici obve- os i, stil, sta prihitela v dvorano. Me-1 k • nardier, ki je še težko dihal, je I il1 [ odpirati obrvi. S pomočjo eli paznikov je vstal; njegov iraz je bil ves prepaden . . takrat, trikrat si je potegnil z ko po čelu in zamrmral: "To je blazno! ... To je ne-tiiselno! Ali se mi jc sanjalo-. Naglo se je ozrl na ostala dv" idzornika, ki sta se po malem sveščala. Lavergne je pristopi' Menardier ju in ga vprašal: "Kaj se je pa zgodilo?" ul LAHKO JE I BITI PREVARAN! Na milijone Američanov P • vj je bilo prevaranih s tujo ijr^^x I? ^ sliko o "letalcu s silo Na 1. aprila, 1034 je neki časopis v ^Jj Berlinu objavil "fotografijo" moškega, ki IJ je baje bil na poletu s :>ilo pljuč. Letalec . je namreč uporabil vrtilni princip za ^^^^^ / Hji proizvodnjo sile s tem, da je pihal v ^ škatljo, ki jo je imel na prsih. Ameriško časopisje je v dobri veri ponatisnilo odst. močno Jj©)R#^t I 'bourbon" žganja! Pijte Old Jordan H t Kentucky Straight Bourbon in pili I $-1.92 poln kvart h-—«§ boste najboljšega! I 1 308«-a § . „ , .„ „,, \Boml Stek. ion oclst J-SiC^^k po h, ■ < Kentucky čisto "burbonsko" žganje. _________ fHgSaHBBMfcggC ^/^J^sssKSSIjCTk / 'M?'^"®' ki 1891 W^^SS^^ 1941 NAZNANILO in ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in brat ANTON CAVDEK Zatisnil je svoje blage oči dne 4. julija, 1941. Pogreb se je vršil na 7. julija iz Joseph Želetovih prostorov na Highland pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen dne 21. oktobra, 1891 leta, v vasi Vertojba pri Gorici na Primorskem. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem dragim sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega umrlega. Ta izraz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo tudi vsi oni, ki so darovali v gotovini. Izrekamo tudi srčno zahvalo vsem, ki so dali svojo kri bolniku v pomoč. Tisočera hvala vsem! Dalje zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu kakor tudi vsem, ki so se prišli posloviti od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru ter vsem, ki ste &a spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Najlepša hvala pogrebcem, ki so nosili krsto in pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Ti ljubljeni soprog, oče in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Kruta smrt Te je iztrgala iz naše srede in mi Te bomo težko pogrešali, saj si bil vedno tako dober napram nam vsem. Spominjali se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo za vedno. Žalujoči ostali: Antonija, soproga Stanley in Victor, sinova Vera, hčerka Ema Krapenc, sestra Louis Krapenc, svak V stari domovini zapušča več sorodnikov. Cleveland, O., dne 7. avgusta, 1941 Pio I la I j Naznanilo in zahvala Tužni in patrli sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem« da je kruta usoda zahtevala življenje našega ljubljenega soproga« očeta in brata JOSEPH ILERSIC ! kateremu je smrt pretrgala nit življenja dne 13. julija. Blagopokojnik jc bil 56 let star. Rojen je bil v Cerknici na Notranjskem in odkoder je prišel v Ameriko pred 38. leti. Upepeljen jc bil dne 16. julija v Highland Park kremetoriiu. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem našim številni«1 sorodnikom in ni»jatcljem, ki so nam stali ob strani v naši britkosti- Najlepša hvala vsem, ki *te s krasnim cvetjem tako okrasil' mrtvaški oder in sicer: Bratu Franku Elcrgich in družini, iz Penna., bratu Matt Ilersic in družini, iz Krayn, Pa., sestrični in družini John Strukel, iz Lorain, Ohio, hčerki Mr. in Mrs. Weeder, družinama Sum- □ rada in Scherbak, Mrs. Ann Naglich, Joe Vidmar in družini, družini Vehar, Tony Podobnik in materi, družini Leonard Poljšak, družini Mike Pastorcich, Mr. in Mrs. J. F. Bogolin, družini Turkman, Skapi'1' Mr. in Mrs. John Leskovcc, Mr. in Mrs. Leo Zupančič, prijateljem i" ■ dekletom iz Collinwooda: Mrs. Frank Branisel, Mrs. Joe- Barbish, Mrs. Valeria Artel, Mrs. Stephie Branish, Olga Zaubi, dekletom ,t Clevelanda: Josephine, Ann, Lee in Edith, društvu Naprej št. 5 SNPJ in društvu Lunder Adamič št. 20 SSPZ. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobil® brezplačno v poslugo pri pogrebu: Fr. Illersic, Jos. Vidmar, Ed Poljšak, Anton Zaller, John Illersic, Jos. Vidmar Jr., Josephine Turk, Louis Tresnik, Andrew Turkman, Frank Kacar, Anton Sterle> Taylor & Boggis, Tony Leskovich, Ann Petan, Jos. Kodric, Louis Novak i" Joseph Zele Sr. Iskrena hvala velja vsem, ki ste nam nudili pomoč v denarju• Družini Selan, družini Stcrle, družini Susa, iz Krayn, Pa., družini Turek, Taylor & Boggis. Dalje se lepo zahvalimo soc. pevskemu zboru "Zarja" za zapeto žaloetinko ko je blagopokojnik ležal na mrtvaškem odru, kot tudi Mr.'Mike Cvelbarju od društva Naprej št. 5 SNPJ in Mr. Krist Sto- ■ kelnu od društva Lunder Adamič št. 20 S. S. P. Z., za lepe nagrobne govore. Hvala vsem, ki ste prišli pokojnega pokropiti in nosilcem krste, kot tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji zenpeljsk' poti. Enako hvala pogrebnemu zavodu Joseph Zele ln Sinovi i* vzorno urejen pogreb. I še enkrat, vsem hvala lepa za vse, kar ste nam dobrega Stori" v na; i uri težke izgube. Ako smo slučajno pomotoma izpustili ime katerega, ki nam je bil v poslugo in pomoč, prosimo, da nam oprosti. in mu istotako " ijlc^še zahvalimo. Tebi, dragi soprog in oče kličemo: Spavaj mirno v ameriški zemlji. Spomin na Te bomo ohranili v naših srcih za vedno! Žalujoči ostali: MARY, soproga V FRANK, TONY, ANDY, sinovi CHRISTINE WEEDER, hči Zapušča tudi več bratov in sorodnikov tu, v stari domovini pa sestro. V Cleveland!!, Ohio, dne 7. avgusta, 1941.