Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 grld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratH se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša". Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 125. 7 Ljubljani, v soboto 2. junija 1888. Letnilc XTVT. "Vabilo na naročbo. »SLOVENEC«, edini katoliško-konservativnl slovenski dnevnik veljii za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — » » četrt leta .... 4 » — „ „ jeden mesec ... 1 » 40 ,. &V Naročuje se lahko vsak dan, a list se doI)i še-le z dnem naročbe. Vredništvo in opravništvo ,,Slovenca". Iz državnega zbora. Z Dunaja, 1. junija. Lapenna! K današnji seji je prišel nedavno izvoljeni dal-matinsko-italijanski poslanec baron Lapenna, ki je storil obljubo v italijanskem jeziku. Znano je, da je bil izbran od velikoposestnikov dalmatinskih, ker so se kotorski srbski posestniki proti sklepu svojih rojakov vdali silnemu pritisku ter se volitve ne le zdržali, kakor je bilo dogovorjeno, ampak so celo glasovali za Lapenno. Došlo pa je več protestov zoper njegovo izvolitev, in dalmatinski poslanci so v tej zadevi nedavno tudi interpelovali vlado. Izvolitev njegova torej ni čisto gotova in se danes še ne more reči, kako jo bo razsodil legitimacijski odsek in kaj o njej poreče zbornica. Pomenljivo je, da jo prišel baron Lapenna v zbornico, ko je dobil dopust za 6 tednov, ki pa niso še potekli. Menda mu je bilo za to, da pri obravnavi o špiritnem davku pomnoži število vladnih nasprotnikov, mogoče je pa tudi, da so ga vznemirili proti volitvi njegovi vloženi protesti in je hitel v zbor, da bi se levičarji tem krepkeje zanj potegnili. Dvojna mera. Že večkrat se je primerilo, da so morale nekatere občine pri upravnem sodišči iskati pravice do šol z materinim učnim jezikom. Dotične razsodbo upravnega sodišča pa niso bile vedno soglasne; ako so v jezikovno mešanih krajih nemški prebivalci od češke občine zahtevali nemško šolo, jim je sodišče pripoznavalo to pravico; ako so pa češki prebivalci od nemške občine tirjali češko šolo, odrekala se jim je ta pravica na podlagi enega in istega zakona. Češki poslanec dr. Trojan jo torej danes interpeloval naučnega ministra, kaj li hoče ukreniti, da se doseže enakomerno postopanje? Špiritni davek. Pred posebno razpravo novega zakona o špiritnem davku bil je brez ugovora sprejet vladni predlog, ki zaukazuje do konca avgusta tega leta 36 gld. priklade k dosedanji carini od raznih v tarifni številki 76 lit. a) in b) naštetih opojnih žganih pijač. Ta zakon ima namen zabranjevati, da se ne bode novemu špiritnemu davku na škodo iz vnanjih dežel vpeljalo preveč žganih opojnih pijač, zlasti likerjev. Pri posebni razpravi špiritnega davka prišel je v razgovor najprej §. 2 a, v katerem je izraženo načelo, da naj se pobira pri vsakem hektolitru za vsako alkoholovo stopinjo po 35 kr. davka, ki ga bode plačevati ali precej tedaj, ko se bode špirit izdelaval, ali pa ko bode prišel v promet. Govorila sta na levici zoper ta paragraf Spens in Proskowetz, na desnici pa zanj Salašek in Eosenstock in poročevalec Mežnik. §. 2 a bil je potem sprejet brez premembe, ravno tako tudi §. 1, v katerem so določeni novi tarifi štev. 76 splošnega carinskega tarifa. Še obširnejša obravnava se je vršila o §. 26, ki določuje, da se gališki deželi za izgubo propinacij-skih dohodkov do vštetega leta 1910 vsako leto plačuje 1 milijon goldinarjev, Bukovini pa do 1. 1911 vsako leto 100.000 gl. odškodnine. Prvi zoper ta paragraf govori ravno sedaj, ko to pišem, štajerski poslanec grof Wurmbrand; za njim bode to določbo zagovarjal poljski poslanec Hausner, za katerim prideta na vrsto še Schaup na levi in Rogl na desni strani zbornice. Še le potem bo splošna razprava zaključena in bosta govorila izmed ostalih dva glavna govornika in poročevalec. Ker bo danes zvečer seja zaradi volitve delegacij, in gre ura že na dve, bo torej danes komaj dovršen še ta paragraf. Slavno vredništvo! Prosim uljudno, da odredite natis sledečega popravnega poročila. »Slovenec" je v štev. 120. z dne 26. t. m. pod naslovom „Iz državnega zbora" prinesel mej drugim sledeče poročilo: »Govorili so Vergani, Hren in Wildauer o penzijskem zakladu za uradnike, ne oziraje se na prošnje svojih tovarišev, naj ne govorč več, in da zlasti kmečkim davkoplačevalcem gotovo ne more biti po volji, ako njih zastopniki zagovarjajo povekšanje pokojnin, ki je brez povek-šanja davkov nemogoče". Kolikor se to poročilo, ki govori o govornikih v množnem številu, tiče moje osebe, kou-štatujem, 1. da mene niti moji sorodni, niti drugi zborniški kolegi ne prosili, niti mi prigovarjali niso, naj bi ne govoril, in 2. da v svojem govoru nisem niti besedice črhnil o povekšanji pokojnin za uradnike, ampak govoril le o zboljšanji materijalnega položaja uradniških vdov in zapuščenih otrok, toda ne iz državnih blagajnic in torej ne na troške davkoplačevalcev, kakor pravi gori omenjeno poročilo, ampak po samolastnem vzajemnem zavarovanji uradnikov samih, tako, kakor je tudi po drugih državah in pri privatnih podjetjih v navadi, za kojo svrho pa naj bi le vlada organizacijo in vodstvo prevzela! Z odličnim spoštovanjem Jakob Hren, državni poslanec, Na Dunaji, 29. maja 1888. Borba narodnosti. Letošnja burna proračunska debata v državnem zboru vzbujala je splošno pozornost. V generalni debati čuli smo govore, ki so odmevali tudi onostran državnih mej. Nikakor se ne moremo strinjati z LISTEK. Uboga šivilja. (Obrazek, spisal A. S.) Danilo se je. Zdelo se je, kakor bi nevidna roka odganjala nočno temo, koja je objemala še stolno mesto in okolico ljubljansko. Solnčni žarki konečno posvetijo tudi v podstrešno izbico samotne hiše na predmestji iu osvet-Ijevajo nje borno opravo, kojo je prej še zagrinjal polusvit, prihajajoč od male, na mizi stoječe sve-tiljke. V izbici ni druzega, nego na pol polomljena miza, stol in razbit kovčeg, v kotu skromno nabasana slamnica, a tik nje zibeljka, v koji leži povito dete. Pri mizi sedi shuljena ženska in šiva. Tako je zamišljena v delo, da niti ne opazi vzhajočega solnca. Stoprav, ko zablisnejo solnčni žarki v jasnih potezah na mizico, dvigne žena glavo in se začudi. Ženska ta je še jako miada, toda izraz nje- nega obličja je temdn, mračen, vsled skrbi in notranje bolesti. Na prvi pogled spoznaš, da je žena vso noč imela opraviti s šivanjem. »Solnce že sije, a nisem še dovršila dela, koje moram danes vročiti gospej doktorjevi .... O ko bi ji prijalo, da bi imela detetu za zdravila. Trpi ubožica", d^ mlada vdova ter skrbnim očesom pogleda v zibeljko. Zopet skloni svojo glavo in jame neumorno vbadati šivanko. Mine nekoliko ur. V izbici vlada sveta tihota, kar migne v zibeljki otroška ročica, a takoj jamo gibati se tudi glavica. »Samo nekoliko šivov še, in dovršeno je delo." To izgovorivši vstane in hiti k zibeljki. Dete se kmalu uteši, mlada vdova pa pospravlja šivanje. »Vse v redu! Zdaj pa le hitro k gospej doktorjevi, potem pa po zdravila!" Žena plaho pogleda malega črvička, kojega objema nemirno spanje. Okolu sebe ovije oguljeno ogrinjaco, dovršeno delo skrbno zloži in hiti iz izbice . . . Gospa doktorica bila je slabe volje. Nikedo ji ni mogel ustreči in goditi, in kakor videti, jezi in razburja jo vse, kamorkoli pogleda. Toda malokedo se je brigal za njene muhe, kajti take napade ima gospa, dasi hči kmetskih starišev, pogostoma. Prepirala se je baš s kuharico, ker ji je prinesla od peka osmojen hlebec; jezik njen bil je v najsilnejšem tiru, ko nekdo tiho in bojazljivo potrka na duri. Gospa doktorjeva umolkne. Trkanje se ponavlja. »Notri!" In vstopi mlada, borno oblečena ženska. »Tii sem Vam, milostiva gospa, prinesla naročeno delo. Tii je imate." Mlada vdova pri teh besedah podi doktorjevi gospej izgotovljeuo obleko. Gospa molče pregleduje šivanje, nato je pa vrže srdito na mizo. „In to-le naj bi jaz nosila? Kaj li mislite, ženišče, da sem morebiti kaka pastarica?" »Saj ste tako naročila sama", odgovori boječe šivilja. vročekrvnimi in nestrpnimi možmi mladočeške stranke, a priznati moramo, da so v ravno minoli budgetni razpravi govorili iz srca večino slovanskih narodov y Avstriji, ko so opisavali nemško-avstrijsko zvezo, od katere ne moremo pričakovati koristi. Najzanimivejša pa je bila debata, ko je bil ua vrsti proračun naučnega ministerstva, ko je nastalo vprašanje, ali ostane grof Taaffe brez ekscelencije Gautscha ali odstopi vse ministerstvo. Po vrsti so vstajali odlični možje, da branijo svetinjo vsakega naroda: šolo. Šola ima nalog, da vzgaja dobre državljane po edino pravem načelu: po načelu verske nravnosti in narodnega jezika. Jezikovni boj je že zuau kot „Ahileva peta" v naši državi; vse notranje težave naše države so v tesni zvezi s tem bojem, vsa vprašanja presojajo se več ali manj z narodnega stališča. In to se bo vedno ponavljalo, dokler vsi narodi ne dobe enake pravico v šoli in uradu. Nemška opozicija brez razlike, zmerna ali skrajna, poje vedno staro pesen, da je Avstrija nemška in nnra taka ostati, ker bi sicer ne mogla obstati. Baron Dumreicher zapel je dne 30. aprila v državnem zboru dolgo žalostinko, da se vlada mora z vsemi močmi upreti slovanski povodnji, ki preti državi in nemškemu narodu. Lo nemški živelj spaja vse narode, vso državno moč, torej more edino le on vzdržati državo. Take predloge čitamo dan na dan v nemških listih. Od druge strani pritoževali so se slovanski zastopniki o zatiranji njihovega rodu; svojih sulic niso vihteli toliko proti naučnemu ministru, ki je s svojo naredbo glede srednjih šol provzročil mej Čehi veliko razburjenost. Dr. Eieger je z vso svojo zgovornostjo in veljavo rekel v zbornici: Nemško vodstvo, nemško gospodstvo je nemško kl&divo. Vi liberalci želite si nazaj absolutizem od Marije Terezije do Metternieha. Ali prišli so drugi časi; kar je bilo dobro pred sto leti, danes ne velja. Narodi so se probudili in hočejo svoje pravice, gospodovati v svoji hiši. Ne damo se zatirati, ne uničiti, in tudi ne vzeti najdražje svetinje. Da bo v državi mir, da poneha borba narodnosti, spoštovati se morajo pravice posameznih narodov. Kakor se n. pr. godi v Bosni, kjer gospodujejo nemške in madjarske ten-dencije, tako ne more več biti v stari Avstriji, ker se k takimi tendencijami ne vladajo mnogojezične države. Dr. Eieger navaja dalje, da so bili skoraj vsi naučni ministri trdi Nemci, odločno nemškega mišljenja, in v tem smislu so se tudi vrejale šolske stvari. V Šleziji n. pr. je večina prebivalstva češke in poljske narodnosti, a Nemci imajo deset srednjih šol, Slovani nobene. Državna temeljna postava pa pravi: v deželah, kjer prebiva več narodnosti, morajo biti šole tako vrejene, da se mora vsak narod izobraževati v svojem jeziku. Torej se ruši ustava in treba iskati pomoči pri državnem sodišči. Po teh besedah bil je minister Gautsch v neprijetnem škripcu. Od obeh strani letele so n4nj pšice očitanj. Levičarji so mu očitali, da trebi strugo slovanski povodnji, a slovanski poslanci, da jim krati najpotrebnejše pogoje duševnega napredka. Nemci niso bili zadovoljni z govorom naučnega ministra, ker ni povdarjal, da je nemštvo in država jedno in isto; in Slovani so zatrjevali, da ministerstvo noče -odločno ustreči slovanskim zahtevam, akoravno brez Cehov, Poljakov, Hrvatov in Slovencev neha biti Avstrija velesila. Tudi naši slovenski poslanci »tali se> v prvih bojnih vrstah, ter temeljito zagovarjali naše pravica in odkrito razkrivali krivice, ki se- gode naši narodnosti v šoli in uradu. Ali dokler takozvaai nemški liberalci ne bodo priznali vsem avstrijskim narodom enakih pravic, dokler bodo obožavali le svojo narodnost in zatajevali vse etične čute v človeku, krščansko človekoljubje, ne bodo se pomirili burui vai-lovi narodnostne borbe. Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 23. maja 1888. (Dalje.) Mislim, da je to danes tem neumestneje, ker so na razpolaganje tiskovine za vse načine postopanja, ki zelo olajšujejo uradovanje. Vendar ne segajo po njih; slovenskih ustnih vlog ne zapisujejo slovenski, vem tudi, da so v tem okrožji sodišča, ki še v bagatelnem postopanji ue spisujejo sluven-skih zapisnikov (čujte! Čujte! na desnici.), in to ni neznano predsedstvu. Na Koroškem, v okrožji deželnega sodišča celovškega so še vedno one žalostne razmere, katere sem opisoval lansko leto. V prvi seji deželnega zbora je deželni glavar nam očital, da se potegujemo za svoje sorojake na Koroškem. Deželni zbor mu je živahno pritrjeval, ko je trdil, da so za Slovence razmere v šoli, uradu in javnem življenji povoljne, in če ima slovensko prebivalstvo kje v deželi povod pritoževati se, našla se bo v deželi pomoč. (Klici na desnici: Od kod?) Kar se tiče našega potegovanja za koroške Slovence, povedano je bilo že večkrat, da ni nobene določbe, da se mora poslanec pečati le s svojo kro-novino ali le s svojim volilnim okrajem. (Tako je! na desnici.) Dalje je treba pomisliti, da naši bratje na Koroškem nimajo nobenega zastopnika, akoravno imajo tretjino prebivalstva v deželi. Vseh devet zastopnikov Koroško sedi preveč na levi, da ne morejo biti zastopniki in tolmači slovenskega prebivalstva koroškega v narodnem oziru. (Prav res! na desnici.) Še nekaj druzega nam daje povod, da se potegujemo za naše zatirane brate na Koroškem. Slovenski poslanci so se vedno, tako tudi lani s posebno gorečnostjo potegovali za koristi svojih bratov na Koroškem. Naši govori so odmevali po dolinah na Koroškem, narod se je ganil in izrekel nam zahvalo; došlo nam je 56 zahval. Mislim, da nam to daje dovolj pravice, da se pečamo s koroškimi zadevami. Kar pa se tiče ugovora gospoda deželnega glavarja, da so razmere povoljne, moram opomniti na naše obširne razprave, to tembolj, ker se popolnoma strinjamo z onimi, za katere se potegujemo, in če je gospod deželni glavar mislil, da se bo našla pomoč v deželi, ako bodo pritožbe zlasti v uradih, reči moram — sit venia verbo — da je to gola fraza. Kar se tiče uradov, sodnijskih ali poli-tiških, nima deželni zbor o tem nič govoriti in ne more pomagati, ko bi tudi hotel. (Prav res! na desnici.) Pravosodne razmere torej — da se vrnem k predmetu — ostale so pri starem. Po posredovalcih, katere sem jedenkrat že obširno označil, vrši se ob- „Kaaj, jaz?! Takoj se mi poberite! Skaženo blago mi pa morate plačati, ste li razumela?" „Milostiva gospa!" „Spravite se mi izpred oči!" „Domii imam bolno dete —." „Kaj to meni mar?" „Nimam novcev za zdravila." Toda gospa pokaže ubogi ženi hrbet in odšumi v svoji svileni obleki iz sobe. Bledo, upalo obličje mlade vdove polijo solze, desuico pritisne na razburjene prsi in opotekaje se ostavi sobo. Prišedši na ulico, objame jo bujni hrup mestnega življenja in gibanja praznično oblečenih Ljubljančanov in kmetskega ljudstva. Bila je binkoštna nedelja, a krasno pomladno jutro. Revica ozira se brezupno na vse strani. Misel, da ima dormi bolno dete, razvname ji kri, a ona hiti po stranskih ulicah do stanovanja. Bliža se po prstih zibeljki. Dete mirno počiva in se ue gane. Pripogne se k njemu iu je poljubi, a v hipcu odskoči, kot bi jo bii pičil gad. Znova se skloni k detetu, položi mu roko na gladko, nedolžno čelo — bilo je hladno! Ženi otrpneti roki in kalnim očesom zrd na mala, drobna ličica svojega ljubčka, ki tu leži kakor angeljček. Pomladno, majevo solnce umaknilo se je s svojimi zlatimi žarki iz podstrešne sobice, kakor bi ne hotelo gledati potrte mlade vdove poleg njenega mrtvega otroka — najdražjega bitja na tem svetu „Tudi tebe je torej Bog vzel k sebi, angeljček moj? Ha, kedo pa to pravi? Saj si živ, ne, ne smeš umreti! Pojdi sem, da te utešim! Zapela ti bodem krasne pesmice, zlato srčece moje! „Ajaj, ajaj sinček moj — I" Mlada žena z mrtvim otrokom pleše po sobici in mu poje nežne otroške pesmice . . . A druzega dne odnesli so iz skromne podstrešne sobice malo krstico, — deželni norišnici na Studenci pa izročili v njeno varstvo jedno nesreč-nico več ! čevanje mej sodnikom in slovenskim prebivalstvom, če takih posredovalcev, katere sem lani imenoval mešetarje, slučajuo ui pri rokah, če občinskega sluge, ki zna slovenski, — ker tudi taki so na Koroškem, ki ne znajo slovenski, — ni doma ali ima opravilo zunaj urada, pokažejo Slovencu danes kakor nekdaj vrata, in mu reko: Uči se nemščine t (Poslanec dr. Trojan: To je jednakopravnost! — Poslanec dr. Vašaty: To je lepa pravna država! — čujte! Čujte! na desnici.) Ker se vzlie našim pritožbam, akoravno imamo prav — sklicujem se še jedenkrat na zahvalo 56 občin, ki so še pristavile prošnjo, da se naj še dalje za-nje potegujemo in se ne damo oplašiti (Poslanec Šuklje: In se tudi ne bomo dali 1), — razmere na Koroškem ne obračajo na boljše, ker je pravosodna uprava sama zamudila v minolem letu za Celovec imenovati slovenščine zmožne sodniko in je imenovala le trde Nemce, moram konkretno govoriti, sklicevati se na osebe in dokazati, da stvari na Koroškem res niso drugačne, kakor sem povedal, da na Koroškem sodnik ne razume ljudstva, ljudstvo ne sodnika. (Poslanec dr. Va-šaty: Lepe razmere!) Pri deželnem sodišči v Celovci ne znajo slovenščine predsednik deželnemu sodišču, nadsodniski svetovalec, od osmih svetovalcev pet ali vsaj štirje, svetniški tajnik, od osmih pristavov sedem, (čujte! čujte! na desnici.) Jedini slovenščine zmožni pristav je pri mestnem delegovanem okrajnem sodišči. Pri tem sodišči so tudi drugi pristavi in vodja mu je nedavno za Ce-ovec imecovani svetovalec (čujte! čujte! na desnici.), in ti vsi ne umejo slovenščine. — (Poslanec dr. Vašaty: To je hujše nego v Aziji!) Mestno de-egovano okrajno sodišče pa opravlja posle okrajnega sodišča za 18.000 Slovencev v celovški okolici. Jasno je, da jedini slovenščine zmožni pristav ne more zmagati posla, jasno je tudi, da drugi občujejo z ljudstvom le po posredovalcih, tolmačih itd. Je-li čudno, da se postavno zapovedana objava bagatelne razsodbe opušča, in da se je jeden sodnik izjavil: „To je preneumno, kaj naj objavim, jaz ga ne razumem in on mene ne?" (Čujte! čujte! na desnici.) Ostali pristavi imajo posla pri deželnem sodišči in navadno vodijo preiskave; in ker nobeden ne zna slovenski, kako naj govore s zatožeuci ali pričami kakor po posredovalcih ? Izmej 20 sodnijskih uradnikov, ki so nastavljeni pri 11 okrajnih sodiščih s čisto slovenskim ali mešovitim prebivalstvom, jih deset ne zna slovenski, (čujte! Čujte! na desnici.) Tu moram omeniti, da priznamo njegovo jezikovno zmožnost, ako le za silo lomi, ako se le more sporazumeti. Če govorim torej o znanji jezika, treba si je misliti le to znanje. Torej 10 sodnijskih uradnikov na deželi ne more drugače občevati z ljudstvom, nego po mešetarjih. Jedno sodišče pa sans phrase odklanja vsako občevanje s slovenskimi prebivalci svojega okraja. (Čujte! Čujte! na desnici.) To je okrajno sodišče v Št. Pavlu, če imate dve slovenski stranki pravdo pri tem sodišči, ne zgodi se to v Št. Pavlu, marveč na tak način, da ti ljudje pridejo na Štajersko k okrajnemu sodišču v Slov. Gradci. (čujte! Čujte! na desnici.) Kako se to zgodi, ne morem umeti, ker naši pravdni predpisi ne poznajo sodnijske pristojnosti zaradi znanja ali neznanja jezika; označljivo pa je za razmere na Koroškem, da pošiljajo ljudi na Štajersko. (Klici na desnici: Neverjetno!) Ne bom razpravljal, zakaj morajo ljudje zgubljati toliko časa in imeti toliko troškov, ampak rečem, da ne bi storil le-ta okrajni sodnik tako, marveč vsi slovenščine nezmožni sodniki, potem bi videli, da ne more tako ostati (Prav res! na desnici.), in ne dvomim, da bi se hitro pomagalo. In kako je z avskultanti? Izmej 17 zna jeden slovenski (Čujte! Čujte! na desnici.); in ta ironija: ta jedini je pri okrajnem sodišči v Gorenji Beli, ki je čisto nemški okraj. Kakor se kaže, hočejo, da bi slovenski pozabil. (Veselost na desnici. — Poslanec Šuklje: Najbrž, da bi poslovenil Gorenje Belane!) (Daljo prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 2. junija. JSTotraiije dežele. Prestolonaslednik Rudolf prekoračil bo na svojem potovanji v Bosno mejo zasedenih dežel pri Bosanski Kostajnici, kjer ga bodeta pozdravila (Dalje v prilogi.) Priloga 125. štev. »Slovenca" dn6 2. jimija 1888. deželna načelnika general baron Appel iu baron Kutschera. V Sarajevo prišel bo cesarjovič dne 1SJ. t. m. ob 7. uri zjutraj ter se nastanil v vladui palači. Ob enem s prestolonaslednikom obiskala bo zasedene doželo tudi nadvojvodiiija Štefanija. Dognano jo, da se bodeta zaročila nadvojvodinja Valerija in nadvojvoda Salvator, kakor hitro bo slednji dovršil svoje študije v vojui šoli. — Nadvojvoda Salvator, rojen dne 21. avgusta 1866, iz stranskega rodu toskauske-habsburške hiše, je tretji otrok iz zakona nadvojvode Karola Salva-torja z nadvojvodinjo Marijo Immaculato, hčerjo kralja Ferdinanda II. obeh Sicitij. Akademija ved imenovala je dne 29. maja svojima rednima članoma profesorja slovanskega I jezikoslovja Jagiča in prof. Toldta. j Specijalni kredit, ki so bo zahteval od dele- , gacij za vojne namene, iznaša 47,300.000 gld. Razveu tega obsega vojui proračun tako v ordinariji 1 kakor ekstraordinariji mnogo točk, kojih številke so višje od onih lanskega leta. Posl. Plener je pismeno nazuanil dr. Riegru, da nemški poslanci iz Oeške ne sprejmejo ponujenega kompromisa glede volitev v delegacijo. SchOnererjevci še vedno razsajajo po Dunaji. Vsak dan odvede redarstvo nekaj oseb v zapor, kjer se jim kmalu ohladi velikonemško navdušenje. Dne 29. maja zaprli so osem razgrajalcev. Sovreduik »Politiki", PufTke, rodom Poljak iz Poznanja, objavlja članek v „Gazeti Varšavski", v kojem pravi: dunajski dvor sicer ne oporeka vrhovnemu stališču Prusije v Nemčiji, toda nemško-uarodna propaganda v avstrijskih provincijah preti vstvariti položaj, ki bo prisilil dunajski dvor, da korenito izpremeni svojo dosedanjo taktiko. Ogerski državni zbor rešil bo predlogo o žganih pijačah dno 5. junija, s kojim dnem se bo zaključilo prvo zasedanje leta 1887 izvoljenega državnega zbora; dne 6. t. m. otvorilo se bo takoj drugo zasedanje, ki se bo vršilo tudi mej delega-cijskimi obravnavami, ker je treba hitro izgotoviti razdelitev špiritnega kontingenta. Tiiaiaje države. V včerajšnjem konzistoriji ^ papež Leon XIII. prekonizoval škofe livarskega, kutorskega, vesprim-skega in jegerskega. Bolgarsko prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo princa Ferdinanda in mater njegovo Klementino povodom prinčevega imendana. Sofija je bila okrašena z zastavami in zvečer razsvetljena. — Bivši bolgarski državni nadpravnik pri sofijskem kasacijskem dvoru, Teoharov, preselil se je v Rusijo, kjer je dobil službo sodnika pri okrožnem sodišči v Zitomiru. Isti poroča, da se je Klementina povrnila s praznimi rokami. Nemški cesar je podpisal postavo o podaljšanji zakonodajske dobe še le po daljšem premisleku in na prigovarjanje Bisniarckovo. Ob enem je pisal ministru Puttkamerju, da se mora v bodoče tembolj varovati volilna prostost. S tem so neki v zvezi tudi vesti o Puttkamerjevem odstopu. Ruska vlada je izvedela, da se je v zadnjem časi mnogo poljskih posestev v ploški in petrikavski guberniji zastavilo Nemcem. Zaradi tega je prepovedala vsem bilježnikom poljskega kraljestva, da ne smejo več napravljati tacih zastavnozaveznih listin. Vsi francoski listi hvalijo Gobletov govor v zadevi Tiszove izjave o pariški razstavi. — Generalni gubernator v Indokitaji, Constaus, se je odpovedal, ker je ministerstvo razsodilo v nekem pre-pirnem vprašanji mej njim in državnim podtajnikom za naselbine, Delaporte-om, da ima slednji prav. Belgijska razstava v Bruselji otvorila se bo vsled kraljeve želje še-le dne 7. junija. V angleški spodnji zbornici je naznanil pri proračunski razpravi o točki „ministerstvo zunanjih zadev" državni podtajnik Fergusson: Suakina ne vzdržuje Anglija, marveč Egipt. Uprava Egipta prepustila se je Egipčanom ter jih Anglija le podpira, da bi zboljšali upravo. Dne 30. t. m. imeli so irski uadškufje in škofje shod, ua kojem so sklenili resolucijo, da se papeževo pismo razteza samo ua polji morale ter se nikakor ne meša v irske politiške zadeve. Resolucija potem kara izjave zoper papeža; nacijoualistiško gibanje sicer hvali, vendar pa dotične vodje opominja, da je papež edini pristojni sodnik v vprašanjih vere in morale. Predvčerajšnjim je italijanski uradni list objavil dne 15. junija 1887 v Šiu skleueuo pogodbo o avstro-italijanski meji pri Lastebasse-u; pogodba je postala včeraj pravomočna. Iz Masave se poroča, da je Kantibai Haman prišel tja z neguševim pismom, zadevajočim mirovne obravnave. došli na pogorišče, ali pokazali so pa vendar, ko bi nastal večji ogenj in bi večja nevarnost pretila, da bi znali svojo nalogo dobro izvršiti, le več odločnosti je treba. Kakor se je v Vašem cenjenem listu poročalo, je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo dovolilo tukaj s pošto združeno brzojavno postajo, kar je sicer dobro, ali vendar ne tako potrebno, kakor na primer tehtnica ali več prostora za razkladanje po-dolgastega in obtesanega losa na tukajšnji železnični postaji. Ker nimamo tukaj tehtnice, tehta se naš les v Logatci; iu če je voz preobložen, vržejo les tam doli. In kolike sitnosti so potem, le tisti ve, kateri je že s tem imel opraviti. Torej možje, po-tezajte se za to pri vodstvu južne železnice, in če tam ničesa ne opravite, pa pri trgovinskem ministerstvu. Izvirni dopisi. Iz Borovnice, 1. junija. Danes proti 11. uri je pogorel velik kozoloc posestnika g. J. Borštnika; kako je ogenj nastal, ne vemo še. To je že tretji slučaj v naši občini v tem letu. Pri prvih dveh slučajih naši gasilci niso imeli ničesa opravili, ker niso vodeli, da kje gori, in tudi zdaj so dobro pozno Dnevne novice. (Cesarjevičevi spisi.) Kakor čitamo v „Lj. Z.", blagoizvolil je Nj. kr. vis. cesarjevič dovoliti gospodu profesorju Hubadu v Gradci, da sme posloveniti in v skrajšani obliki dati na svetlo njegove spise „Orientreise\ „Jagderlebuisse" iu sploh vse, kar je cesarjevič spisal. (Nemškega viteškega reda načelnik), Nj. ces. vis. nadvojvoda V i 1 j e m in nadvojvoda Evge n. odpeljala sta se včeraj z Dunaja v Šlezijo pregledat posestva, cerkve, samostane in bolnišnice nemškega reda. V prvi polovici t. m. nadzorovala bota posestva nemškega reda na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem baron de Fin in svetovalec Maks Bittuer. (Sokolov večer) je jutri dne 3. junija v spomin dr. Janeza Bleiweisa na vrtu čitalniškem. — Vspored : 1. Marenco: „Excelsior", koračnica. 2. Govor. 3. Khomp: Ouvertura k narodnemu igrokazu „Die AVeiber von Veldes". 4. Konti: „Fiora", valček iz operete „Kir% Fogas". 5. Lisinski: „Tam gdje stoji", četverospev. 6. Gounod: Mazurka, duet, arija in zbor iz opere „Romeo in Julija". 7. Pahor: „Lepše rožice", četverospev. 8. Kral: „Mladeniška radost", polka franpaise. 9. Ipavec: „Mrak", četverospev. 10. Czi-bulka: „Stephanie", Gavotte. 11. Skroup: „Pod-okuica", četverospev. 12. Wenzel: „Le petit Bleu", valček. 13. Vašak: „Rožmarin", četverospev. 14. Bach: „Probujenje spomladi", pesem. — Iz posebne prijaznosti sodeloval bode oddelek čitalniškega pevskega zbora. — Godba 17. polka (baron Kuhn). — Vstopnina za ude prosta, neudje plačajo 20 kr. za osebo. — Začetek ob 8. uri zvečer. (Klub slovenskih biciklistov) priredi pri ugodnem vremenu izlet v Kranj povodom razvitja zastave tamošnjega bralnega društva. Odhod točno ob 1. uri popoludne. („Dopolnjeno je!") Krasno Maxovo sliko, ki je od četrtka razstavljeua v tukajšnji realki, hvalijo poznavalci umetnin in drugi veljaki kot mojstersko delo krščanske umetnosti. Ta slika je v popolnem nasprotji s slikami Veraščaginovimi, ki so dale povod opravičenim pritožbam dunajskega nadškofa; razstavljena je bila že v mnogih krajih ter vzbujala povsod občudovanje. (Za romanje na Trsat) oglasilo se je 800 romarjev in odide vlak dne 10. junija točno ob 12. uri opoludne. (Delitev sv. birme) v Oelj i , ki je bila določena na 2. in 3. dan junija, odložila se je na nedoločen čas zaradi osepnic. (Iz Gradca) se nam poroča: Sprevod sv. Rešnjega Telesa v stolni cerkvi je bil krasen in veličasten. Vdeležile so se ga korporativno vse vojaške in civilne cesarske gosposke, le magistrat ne. Zupan in podžupan odpeljala sta se iz mesta, kakor so ljudje govorili. (V okolici celjski) bodo v prvi polovici meseca septembra velike vojaške vaje, h katerim bo baje prišel presvetli cesar in stanoval v graščini kneza Windischgriitza v Konjicah. (Šole v Celji), izvzemši otroška vrtca, se bodo odprle dne 4. junija. (Ogenj) nastal jo dne 21. maja pri posestniku Valentinu Turku pri sv. Marjeti na Dravskem polji vsled nepazljivosti ženske, ki je v kuhinji mast topila. Prihitela so gasit gasilna društva iz Račjega, Frama in Maribora. Desetero gospodarjev je brez strehe, brez živeža in brez potrebnega poljskega orodja, kajti vse je uničil grozni požar. Škoda iznaša nad 10.000 gold. Mariborsko okrajno gla- varstvo oklicalo je nabiranje milodarov za nesrečne pogorelce. (Nesreča.) Iz Trsta se nam poroča: Na sv. Rešnjega Telesa dan so se med procesijo pri stolni cerkvi sv. J usta splašili konji c. kr. namestniškega svetovalca Rayerja. Zbali so se namreč pokanja topov in s kočijo drli mej ljudstvo. Podrli so na tla štiri gospe in šest deklet; dve osebi ste močno poškodovani. (Ponesrečil) se je v četrtek med Kranjsko Goro in Dovjim železniški sprevodnik tovornega vlaka. Z železniškega voza zdrsnil je hlod ter sprevodniku zlomil nogo. (Mrtvega) našli so v Dravi pri Kozjem Bregu v marenberškem okraji na levem bregu reke neznanega človeka, ki ni imel nikakih znamenj hudodelstva; prej ko ne ponesrečil je v vodi. Po obleki soditi, bil je nesrečnež delavskega stanu. Ležal je že dva ali tri tedne v vodi. Telegrami. Budimpešta, 2. junija. Zbornica poslancev: Pazmandy, Apponyi in Ugron napovejo interpelacije zaradi izjavo Tiszove glede pariške razstave. Interpelacije bodo utemeljili pred sklepom seje. Potsdam, i. junija. Cesar je došel ob 1. uri popoludne, šel je po stopnjicah brez pomoči ter se peljal s cesarico v zaprtem vozu skozi slavnostno okrašene ulice v Frie-drichskron; narod ga je navdušeno pozdravljal. Potsdam, 2. junija. Cesar je imel dobro noč, vendar se čuti nekoliko trudnega vsled potovanja. Splošno zdravje povoljno. Pariz, 1. junija. Papeževi nuncij je osebno čestital ministru Gobletu na včerajšnjem pa-trijotiškem govoru, ki je ugoden oliranjenju miru. — Zbornica je brez debate potrdila izvolitev Boulangerjevo. Za pogorelce na Vinici, Goleku in Podklanjcem so darovali čast. in prečast. gospodje: Rainoveš Andrej, župnik v Svibnem .... 5 gl. — kr. Dolenjske noviee..........10 , — „ Hočevar Josip, korar v Novem mestu ... i „ — „ Kumer Franjo, župnik v Mošnjah.....6 „ — „ Rožič Alojzij, župnik v Krašnji.....5 „ — „ Škerjanc Janez, kurat v Harijah.....5 „ — „ Slavno vredništvo „Slovenca"......8 „ — „ Jakelj Gregor, župnik v Rudniku.....3 „ — „ Po blagorodnem gosp. Viljemu Pfeifer-ju, državnem in deželnem poslancu, p n. gosp. državni poslanci: Dr. Ferjanelč...........10 „ — „ eks. grof. Hohenwart Karol.......10 „ — „ Hren Jakob.......... . . 5 „ — „ Klun Karol............10 „ - „ Dr. Poklukar Josip..........10 „ — „ eks. baron Schwegel Janez.......10 „ — „ Šuklje Franjo ...........10 „ — „ svetli knez Windischgraz Ernest.....10 , - „ Dolinar Franjo, župnik v Horjulu.....3 „ — „ Šlakar Janez, kapelan v Boštanji . , . . . 3 „ — „ Lukanec Jožef, kurat v Lozicah.....3 „ — „ Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah .... 8 „ — „ Škvarča Janko, kurat v Budanjah.....8 „ — „ Lušin Anton, župnik na Homeu . . , . . 6 „ — „ Kepcc France Ks., duh. oskrbnik v češnjicah . 1 „ 40 „ Kumer Alojzij, župnik na Brdu.....21 „ — „ Virant Janez, župnik v Mokronogu .... 5 „ — „ Neimenovan v Št. Jerneji.......1 „ — „ Kušar Franjo, adm. na Trati......7 „ 26 „ Košir Alojzij, župnik v Št. Rupert .... 8 „ — „ Tavčar Janez, župnik v Lešah .....10 „ — „ 5. župnija Krka...........15 „ — „ 6. župnija Bloke ..........25 „ — „ G. A. Brenk iz Ljubjlane zavitek obleke, obutev in 1 gld. Za cerkev sv. Jožefa Podklanjcem: Šlakar Janez, kapelan v Boštanji.....2 „ — „ Lukanec Jožef, kurat v Lozicah.....2 „ — „ Kepec France Ks., duh. oskrbnik.....3 „ — „ Stenovee Anton, župnik na Selih.....2 „ — „ Tavčar Janez, župnik v Lešah......3 „ — „ Za popravljanje duhovnije: Kepec France Ks., duh. oskrbnik v češnjicah . 1 „ — „ Vsem blagim p. n. gospodom dobrotnikom so prisrčno zahvaljujem in kličem: Bog vsem stotero povrni! Na Vinici 28. maja 1888. Jurij Konifl, župnik. Umrli no: 29. maja. Elizabeta llaubic, nradnikova žena, 44 lot, sv. Petra cesta št. 46, jetika. 30. maja. Apolonija Muškat, vžitninskega paznika žena, 62 let, Opekarska cesta št. 22, spridenje jeter. — Friderika Kozak, pomožnega uradnika hči, 4 mes., Kravja dolina št. 18, katar v črovih. — Jožef lllebš, delavčov sin, 9 mes., Roseljeva cesta št. 1, božjast. — Avgust Jounikar, delevčev sin, 14 dni, Hradeckega vas št. 24, božjast. 31. maja. Franc Kodcle, delavčov sin, 2 ines., Vegovo ulieo št. 9, slabost. 1. junija. Franc Nahtigal, delavec, 33 let, Ulico na Grad št. 12, jetika. Vremensko sporočilo. Ca » ■ f uas N t a u j c a ~ _ -—---V e i e r Vre me h g 5 iiatomulu toplomeru ' opazovani« T mm p0 Colsijll __J_ )7. u. zjiitTl 737ri» si. svzu oblaSno 1.2. u. pop. 738 5 20-2 „ dol. jasno 0 00 9. u. zvott. 739 7 15 0 si. vzh. Cez dan doloma oblačno, dopoludne malo dežja, zve deloma jasno. Srednja temperatura 17T>° C., 0-4° nad r maloHi. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 2. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka) 79 gl. — Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „ 80 „ 70 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 80 Papirna renta, davka prosta............93 „ 65 Akcije avstr.-ogerske banke ..... 867 „ — Kreditne akcije ..........„ — London.............126 „ 50 Srebro ..........................— « ~~ Francoski napoleond....................10 „ 02 Cesarski cekini .... ..........5 „ 96 Nemške marke ..........62 „ — Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, prc-hlajenji želodca, gorečiei, kairienu, preobilnem služil, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču. zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah. ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol JSi-jkI.v, ICi-emžii* | na Moravskum]. Marijaceljske kapliee za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora J>i_ti vsaka steklenica v rudee papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu t-ga tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristno so dobili: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek Jos. Svoboda — Postojina: lek Pr. Baccamoh, - Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. - Radovljica: lek. Aloks Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. - Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. C22) Vsled nemile osode primoran sem zapustiti ŽUŽEMBERK ter se preseliti v BOROVNICO. Ker mi nedostaje časa, posloviti se osebno od znancev in prijateljev, prav posebej še od čč. gg. udov „bralnega društva", kličem vsem tem potom srčni „Z BOGOM!" JANEZ POttENT, (1) uf.itninaki nadzornik. Alojzija Praschnikerja !!{>1<1. »»iS a.v.I (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po - 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene 1 Inton Obreza '9 tapecirar in dekorater v IjjuT»ljfiiii, «<>loiil>!ii-e;ovc «li0 kr., lično v platnu 60 kr. List za krščansko vzgojo in rešitev ..Angeijcek", »Krščanski Detoljub" mladine. S prilogami. Izhaja štirikrat na leto in velja za celo leto 40 kr. Prilogo „Ali /.iimn" in „Žn1d«tliiien", 32 str. 16°, po 4 kr. Pri slednjih dveh knjižicah na 10 komadov jeden povrhu. Dobivajo se omenjene knjižico v ^Katoliški bukvarni" ali pa pri gosp. Kržiču, katehetu v samostanu čč. gg. uršulink. (I) x Kamniku na Mrsiifijikeiii. Ustanovljena leta 1854. Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. Vidicu & Comp., Slonove ulico štev. O, priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svojo hidravlični cement (roman-cement) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomoren, ter jamči za večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih društva avstrijskih inžonerjev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebne koristi p. n. naročnikom, ker sta svojstveno mno^o lažja, nego izdelki večino ostalih cemi-ntnih tovarn, zaradi česar je za enako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj tega cementa gledč teže. — Tudi priporočamo lepe in zelo trajne inozajlške plošče, brušene in likane, v najraznovrstnejšili obrazcih, in enobojnate plošče od portlandskega cementa, črne, rudeče, uaravnobarvenc itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajna korita, okraske in sohe, ccmcntne cevi itd. Blagovoljna naročila se najnatančneje in najtoeneje izvršujejo ter jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pri g. IT. P. Vidicu Coinj),, Slonove ulice št. 9. (5 Me zaiiieiaiti k 3&n<2gensko, to jo Rnclkcrnlmrg-or. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih tforic. TTa"!" 7flrfl Vil TIPI VOfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ ^JLLIU) v J-lilOj vuutti. natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled preveliko kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih. kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. Kot, 11P mi 7TIQ VOH?) Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega ii-uu V UU-Uii okusa jn močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri- ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo močno šumeča, žejo gaseča pijača, koio imenujejo mineralni šampanjec. OnVATOVA mn 7fl T'fl vil n Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot u \J v uu v v UUJ.J.U ZJU.1 Oj v 1j.U, varstvo in zdiavilo zopei. davic0j škrlatico, mrzlico in kolero. TCOTlfill 111 Q"t~QTI fiVATIT fl Kopeliseprirejujejoizželeznateinkisle vode z raznovrstno JA_U|J(Ji.± XII OUCliLUVaiiJOi. gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico. trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerij'1 -»»i-««««»««» '.....^ eena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. v c i - -1 | .....0"J f ........... " 'I—' • trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., eena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Ti 1 Liter radenske kisle vodo ima v sebi 0'00 gr. dvakratno ogljcno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil jc koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, raatrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzote kosti v kratkem proste vse nesnage. To gaje napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško prevlake so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. (9) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo IHT zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onili, ki so nam dragi in za katero skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo jo zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40. 50. ali 00. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vso te načine zavarovanja upeljane ima aes a J; «*> nuisi aES».-wa».'B»«--"»--s«. 0 *b srn Ruseii BUs sa BU .^L. W E »B " D" as-so «4, a , katere prednost je še to, tla jo pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/o- 25°/0 celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki ..SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (18) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastne j hiši (Gosposke ulice 12.) C. kr. prh. tovarna za portlamlski in hidravlični cement Cerkvenikove službe išče šestnajstleten mladenič, bodisi pri večji župniji kot pomftgalec ali pri manjši kot samo-stalen opravitelj. Več pove France Peskar ali dekanijski urad v Trebnjem. O) Lj 11 T> Ijana, Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseli v to stroko spadajočili predmetov, posebno pa cerkvene, Stisne in gostilni- Jj carske oprave jjf j ><> najnižjih ccnali. (45) « gV Cznilniki gratis in franlco. Ki Preselitev in priporočilo. Slavnemu občinstvu, zlasti pre-eastiti duhovščini najuljudneje naznanjam, da sem se preselil s svojo mmm in rnnko tirni v Kirbiševo !uš« ma Kom-gresncm trgu poleg- gledališki. Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje, obljubujem, da bom najtoeneje izvrševal vsa naročila ter z dobrim, bodisi klobučarskim bodisi krznarskim blagom zadovoljeval vsestranskim zahtevam. Odličnim spoštovanjem Krejei, (li) klobučar in krznar v Ljubljani. Janez C. kr. priv. fabrika za izdelovanje zarezanih strešnikov v Zilslci dolini na Korošlioni priporoča svoje patentovane vštricne zarezane strešnike, ki so najbolj bili odlikovani na keramični razstavi v Parizu. Slove že daleč po svetu, ker so iaiilii, solidni, lični, |>o coni in ker najmanj trpe od mraza in «ne«ya. EV Poroštvo za t v i leta. Ž njimi krijejo žo po Laskom, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in celo po Ameriki. — Fabrika je z a vso avstro-ogerako državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseh patentov za izdelovanje Schmidheinijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta. Proti posncmalccm in ponarejaicom se bode po smislu patentnega zakona nnj-osstreje kazenski postopalo. Izdeluje tudi najboljše vrste (5) zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna. Streha na ogled je na tukajšnjem kolodvoru Iiudolfove državne železnice. Glavni zastop in zalogo za Kranjsko, Trst, Reko, Gorico kot za vso Primorsko, Istro, Goriško in Dalmacijo imata R IP«, WWIff A ©®ni!®s, V Ljubljani, Slonovo ulice št, 9. T uj c i. 31. maja. Pri Maliču: Lihvenberg, Wolil, Kornitz, potovalci, z Dunaja. — Bolim, Hausner, trgovca, z Dunaja. — Merklin, iz Pariza. — dr. Sclianke, želez-nični tajnik, iz lleljaka. — P. Tvvardovski, finančni sovetnik, iz Celovca. Pri Slonu -. Tazoll, tovarnar, iz Celovca. — Kulka, z z Dunaja. — baron K. Vay do Vaja, c. kr. major, s soprogo, s Štajerskega. — Abeles, iz Prago. — Kicolic-h, zasebnik, iz Trsta. — J. Haas, duhovnik, s Koroškega. — Adametz, z Dunaja ZBIRKA DOMAČIH II kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" in v „Ivatoliški Bukvami". Staue 40 kr., po pošti 45 kr. (5) Radgonska kisla voda (Eadkersburger Sauerbrimn) Dogan mizarski mojster v Ljubljani ^ na Dunajski cesti st. 15, (Mcdijatova hiša) C/ priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne CJ politovano in Ukane ■. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garnituro, modrooe na peresih po ^J 10 gld., žiinnato modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. W Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. ^ I II rata 131>ei*l, izdelovalca oljnatih barv, firncžev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in nieblje. ZBDj ■■ H» Bl.šan a, za Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vso v njiju- stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano rcelno fino delo in najnižje ceno. Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleclibiiehsen) v domačem lanonem oljnatem firneži najflneje naribane in boljšo nego vse te vrste v prodajalnah. Cenilce na sealite-vuMje. Q Najčistejši alkali4vni kislec. Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni. Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le agentiirni in komisijski trgovini «P'ljf min4©i*Jsi llimska cesta št. 9 v Ljubljani m fcH M^vejem a jo isjiSMS«-« S;®- Enotna cena je ako se kupi IO® bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 1© gld. in l^O steklenic po pol bokala v zabojih po steklenic 11 gld. franko zaboj v lijitbljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo seli, kislec m poskušnjo. u ■ ■ i "i je oglene kisline in ogleno-ldslcga natrona najbolj 111 fl O Tli fj fjll fin bogata inineralua voda, je čisto alkaličen studenec Mir \ H r in jo vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdraviiskih 3 111 ll I I I lastnosti nnjizvrstnojši kislec. Z vinom pomešan jo Šte- li I U tJ IUUUUUU i V»ii i jo studenec jako prijetna, hladilna in po- '. v prijetno, rjo stu-(citronami) !tt podobna. Vsled veliko množino ^proste oglene kisline in dvojno oglenih kislih soli, posebno pa dvojno ogleuo-kislega natrona jo Štefniiije studenec, najboljša namizna pijača, katera se z vso pravico uvrščujo moj najboljše kisleco celo Etirope. * .... , . ima kot zdravilo najboljši vspeh pri katarih žclodca Štefan! Skl Studenec jn «™v, pri pomanjkanji teka. pri tež k očali pro. ^ j bavljan.ja, pri zaprtji vode vsled prelilnjcnja, pn zlati žili, pri jetrnih, vraničnlh in žolčnik boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in pridružili živčnih afckcijah. Dobi se ŠTEEANLTSKl STUDENEC v znanih špecerijskih prodaja! nirah r Ljubljani in na deželi. ^B^ (10) Hi m življajoca pijača in so posebno zaradi tega priporoča, ker tudi najktslejše vino spremeni ljubko'in sladko-okusno pijačo. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefan tlcnea, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to jo uniči. S sladkorjem, limonami ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanijo studenca prav Sam panje Razstava Maxovc slike v slavnostni dvorani zgornje realke. Slavna velika Kristusova slika „1) op o 1 sij e 11 o Je!66 Slikal Gabriel Max. To genijalno delo, ki v priprosti mogočnosti in prepričevalni nadnaravnosti vsesplošno obseza v istinitem pomenu in večnem učinku rešenje sveta na Oolgati, razstavil je praški dvorni založnik umetnin Nikolaj Loli-mann za kratek čas (začenši s četrtkom 31. maja). Vsak dan od !). ure dopoludnč do 6. ure zvečer. (Vstopnina 30 lir.) Ta slika je bila že razstavljena v umetniških društvih mnogih umetniških most in v škofovskih palačah tu- in inozemstva ter jo povsod vzbudila splošno zanimanje. (3) Tovarna za poMStvo J. J. NAGLAS-A Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča Ur. Miriti trgovina z železnino in orodjem mostni trg lO., vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za miadiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (i3) Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje. Sedanja kuhinja in sedanji način našega živonja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napade nenadoma. Nektere ljudi mučijo bolečine v pršili, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo so medlo in zaspano, imajo slab okus v ustih, posebno zjutraj; nabira se jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tek jim jo slab, v želodci loži jim kakor velika teža in včasih čutijo v želodični votlini nedoločeno oslabljenje, kojega tudi no odstrani zavživanjo jedil. Oči so jim vderd, roke in noge postanejo jim mrzlo in vlažno; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suh, v nektorih mesecih pa' v zvezi s zelenkastim i mečkoin; dotičnik je vedno truden in spanje mu skoraj no dajo počitka; potem postane norvozon, občutljiv in slabo volje ter ga napadejo slabo slutnje; ako hitro vstane, zvrti so mu ter so mu zdi, da so mu sučo cela glava; črevesa so mu zamašo, koža njegova jo včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja' belina v očeh orumeni; voda gre pomaloma od bolnika, jo temno barve, in ako stoji dlje easa, ostane na dnu goščava; dostikrat so mu riga in pri tem dobi' v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srco pri tem močno vtriplje; vid njegov oslabi, črno 6e mu dola pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in velike slabosti. Vsa ta znamonja so menjavajo, in splošno so računa, da nadlegujo ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva to deželo v eni ali drugi obliki. Vsled „Shiiker-ekstraktA" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrano in da se zopet povrne prejšnje zdravje. Učinek tega zdravila je v rosnici čudovit. Milijoni in milijoni steklonic so že rozprodani in izvanredno jo število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč tega leka. Stotino bolezni raznih imen izvirajo iz neprebavljivosti; toda čo jo to slednje zlo odstranjeno, zgubo so tudi vsa druga, ker ta so v istini le znamenja pravcate bolezni. Zdravilo jo „Shšiker ekstrakt". Spričevala tisočerih, ki pohvalno govore o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek so dobi v vsaki lekarni. Osebo, ki trpo vsled zaprtja, potrebujejo ,,Seigelove čistilne krogljice" v zvezi s Shiiker-ckstraktom-„Scigelovo čistilne kroglice" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prehlajenja, oproščajo bolečino v glavi in zadušo rumenico. Kdor jih je enkrat poskusil, opustil jih ne bo nikdar več. Vplivajo polagoma in ne pro-vzročujojo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. 1-25, I škatljica „Seigelovih čistilnih krojglic" 50 kr. Svari se pred ponarejanji, ki so brez vse vrednosti ter še celo škodljivo vplivajo. Lastnik „Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih krogljic" Whlte, Limited London 35 Faringdan Road E. C. (13) Na prodaj jih ima in razpošilja .Tan. Nep. Harna, lekarnar „Zum goldenen Liivven" v Kremžiru na Moravskem. Dalje v lekarnah: Koroško, Kranjsko, Primorsko: Ljubljana, Ub. pl. Trnkocy, G. Piccolli; Celovec, Peter Birnbacher, Alf. Egger in W. Thurmvald: Breze, St. Mohor, Prevalje, Gostentsehnig; Trbiž, Beljak, dr. Kumpf, Frid. Seholz; Velikovec, Volšperg, Ajdovščina, Idrija, Kamnik, Pulj, J. Cabuchio; Reka, G Prodam; Gorica, J Cristofoletti, Pontoni, A. Gironzoli : Trst, Suttina A., al Camelo, Praxinarer A. ai duo Mori, J. Serravallo, al Redentore G. Zaneti, alla Šesta d'oro; Novigrad, Nik Bar. Gionovic; Spljet, Aljinovič, Fociglj; Zader, Androvič; Susak pri Reki, Mali Lošinj, 0. Viviani, in v večini ostalih lekarn v cesarstvu. „THE GRESHAM" Društvena aktiva dne 30. junija 1887 ..........frank. 97.872.236-55 Letni dohodki premij in obresti..........................„ 18,678.393-10 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848)..................„ 191,108.220-84 V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 58,038.225-— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1..510,786.529-58 Prospekte in druga pojasnila daje brezplačno glavni zastop v XjjixlblJaiii (2) pri Gvidu Zeschko-tu Tržaška cesta, št. 3. Usojava se naznaniti, da sva doslej pod tvrdko GUSTAV TIJEO na Preširnovem trgu v Maurcrjcvi hiši obstoječo prodajalnico špecerijskega, kolonijalnega, nasladnega blaga in barev kupila in da jo bova pod tvrdko JEGLIČ & LESKOVIC vedla nadalje. Priporočava se naklonjenosti p. n. občinstva ter zagotavljava že naprej najpozornejšo postrežbo z najboljšim blagom po možno nizkih cenah. (2) Z odličnim spoštovanjem Josip Jeglič. Fran Leskovic. BMFoljilianslEeiiiašifilnliislfiMioje ima b 6. uri zvečer v prostorih starega streljišča XI. glavno zborovanje, h kojemu se najuljudneje vabijo vsi p. n. člani, dobrotniki in prijatelji temu dobrodelnemu zavodu. Z ozirom na tako odlično dobrodelno društvo prosi se za mnogobrojno vdeležbo visokočastitih članov. 1. Društveno poročile za leto 1887/88. 2. Blagajnikovo poročilo. 8. Poročilo računskih preglcdovalcev. 4. Nova volitev upravnega odbora, obstoječega iz 15 članov. 5. Nova volitev računskih pregledovalcev. 6. Slučajni nasveti. (•2) Društveno vodstvo. l\mhi\ zlrasiii spisav IV. knjiga: različno blago, (I. del: .,Šola in odgoja" str. 180; II. dol: „narodna folitika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; [I. del: „razna poučna tvarina" str. 357—428 dobiva so izvod po 1 pl. pri izdajatelju : MIh. Len-dovšku, župniku v Makolah (Maxau b. Poltschach); III. knjiga, žlvotoplsi, str. 397 pa po 70 kr. Po ravno isti ceni tudi po vseh slovenskih bukvarnah! Prva in druga knjiga ste pošli; Val. Orožnovih pesni je še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr. Pete knjige: „Slomškovi „pustlrski listi" ni moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški niso poravnani. Ha šap pta^fe© priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, lestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za Moko do vanje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portlancl- in Ho-man-cement, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in i ijih posanleznadela. JH» a- A s« ♦ -a 9» sm, in , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malili urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. jut^o: (13) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. ga^jT" Tudi se dobiva smirom sveži dovshi mavec (Lengevfeder Gtjps) »a gnojenje polja. ^ zavarovalno društvo za življenje v Um u u Podružnica za Avstrijo: I Podružnica za Ogersko: Dunaj, Mastee 1, PeSta, Franz-Josefplatz v hiši društva. | št 5 in 6, v hiši društva.