• osnim« plaćana v gotovini Leto LXXI., št. 281 a Ljubljana, četrtek 15. decembra 1958 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Izgraditev slovaške avtonomije: Msgr. dr. Josef Tiso V nedeljo bodo volitve na Slovaške: Madžari skušajo v predvolilni borbi Se bolj razpihati slovaški separatizem, čemur pa se upirajo vsi trezni krogi, zavedajoč se, da bi to pomenilo konec nacionalne svobode PRAGA, 15. dec. e. Volitve v slovaški parlament bodo v nedeljo 18. t. m. Zelo čuden vtis pa je napravila v češki Javnosti določba slovaških oblasti glede glasovanja, ki naj bi bilo po zakonu tajno. Oblasti pa so odredile posebne žare za Slovake in posebne za Cehe in 2ide. S slovaške strani poudarjajo, da je bilo to storjeno zaradi tega, da bi se moglo videti, v kakšni meri so Čehi lojalni napram sedanjemu položaju v Slovaški. Zanimivo je tudi, da je od- rejeno, da volilci, ki glasujejo »da«, stopijo v celico in tam svoje glasovnice dajo v ovitek, potem pa izroče svoj ovitek zaprt, oni pa, ki glasujejo »ne«, morajo takoj izročiti volilni komisiji prazne ovitke. Ob priliki predvolilnih manifestacij je prišlo v nekaterih krajih do popolnoma separatističnih manifestacij, zlasti v Bratislavi, kjer je govoril dr. Tuka. Slovaški dijaki so demonstrirali za samostojno slovaško vojsko in samostojno državo. Glede na to je dr. Barbara Bančo izjavil naslednje: Ta stvar je že rešena z ustavnim zakonom o slovaški avtonomiji. Vsem Slovakom je jasno, da Slovaška ne more obstojati kot samostojna država in da ne bi obstojala niti teden dni. Te demonstracije so bile sprejete z odobravanjem samo na Poljskem in Madžarskem. Nemci, ki so nam prijateljsko naklonjeni, niso navdušeni, ker vedo, da je to samo posledica madžarske propagande. Nemški dijaki ostanejo v ČSR BERLIN, 15. dec. h Vodstvo nemških dijakov v inozemstvu je odredilo, da morajo vsi nemški dijaki, ki so pristojni v ĆSR, ostati v Češkoslovaški in se vpisati na tamošnjih nemških visokih šolah, ker bi bil sicer nadaljnji obstoj nemških visokih šol v ČSR ogrožen. Vsi že izvršeni vpisi na visokih šolah v Nemčiji, so razveljavljeni in bodo vsem prizadetim plačane pristojbine vrnjene. Status quo velja tuđi za Tunis Pojasnilo Chamberlaina v spodnji zbornici LONDON, 15. dec. e. Na včerajšnji seji parlamenta je ministrski predsednik Chamberlain podal važno izjavo o stališču angleške vlade glede zahtev Italije v Tunisu. Socialistični poslanec Henderson je vprašal Chamberlaina, če je vlada z ozirom na določbe angleško-italijanskega pakta o ohranitvi statusa quo v Sredozemskem morju obvestila Rim, da napad na Tunis ne bo pustil Angljie desinteresira-ne v primeru konflikta. Nato je Chamberlain odgovoril: Stališče vlade je, da se prevzete obveze spoštovanja statusa quo v Sredozemskem morju, ki je vsebovan v paktu, nanašajo nedvomno tudi na Tunis. Vsaka akcija, nasprotna temu paktu, bi imela v očeh Anglije lahko zelo resne posledice. Mi pa seveda ne moremo v naprej sugerirati svojega stališča v vprašanju eventuelnega napada na Tunis. London, 15. dec. a. (Havas). Morebitni ncspcvra:rujTU ki bi moigei nastati iz predvčerajšnje izjave Charmberlaina v parlamentu, v katari je dejal, da nima Anglija nobene obveznosti za pomoč Franciji, če bi jo Italija napadla, ni bil odpravljen samo na diplomatski način, temveč prav tako z izjavo, bi jo je podal Chamberlain na koncu svojega včerajšnjega govora na banketu zastopnikov tujega tiska. Diplomatski razgovori med zunanjim m i Kralja na Beta jnovi«. Pred predstavo je imel spominski nagovor urednik »Gledališkega Usta« prof Rudolf Branko, ki je v zgoščenih obrisih ter iz vidika splošnih idejnih literarnih tokov tedanje dobe razčlenjeval delo in uspehe borca in zmagovalca Ivana Cankarja, čigar spomin je občinstvo po končani spominski besedi počastilo s toplim vzklikom »Slava Ivanu Cankarju.« Običajno ne nudijo spotminake in slavnostne predstave v umetniškem pogledu nič kaj presenetljivega ali odrsko senzacionalnega O predstavi »Kralja na Be tajnovit pa moramo s priznanjem in zadoščenjem ugotoviti, da spada predsnočnja spominska predstava med najkvalitetnejše, kar smo jih videli na odru našega Narodnega gledališča. Režiser in sodelujoči so pripravili mariborskemu kulturnemu občinstvu prijeten umetniški večer, v detajlih skrbno naštudiran. tako da je treba izreči zahvalo ob sijajni uprizoritvi te simbolistično idejne in vendarle realistične drame Ivana Cankarja, ki dolbe kakor S dletom po duši in vesti silaka Jožefa Kantorja. ki živi pred nami na odru kot ničeanski lik v primitivni slovenski sredini, kjer žde ponižani In razžaljeni Mak-sove in Lužarjeve vrste ter bolestno in živčno razrvani ljudje Ninine vrste. Kantorja nam je primaknil Pavle Kovic do realne bližine. Doživljal ga je do najrahlejših izraznih odtenkov. Močna podoba v zunanji začrtanosti (maska, mimika) ter notranji razklanosti. Ta Kantor je napram svoječasnemu poglobljeno doživljen, prava mojstrovina zrelega odrskega, umetniškega ustvarjanja, o čemer nas le prepričal zlasti zaključni prizor v drugem dejanju, ki ga lahko postavimo na vsak oder. Viadmiir Skrtnnaek je mojster analize. To je pokazal tudi v prikazu Cankarjevega junaka Maksa, čigar duh še po sorti vzburkava Kantorjev protilik. Tudi SlBrtjtoskov Maks je bil vestno izdelan m v zunanjih ter notranjih emanacijah poglobljen. Sijajno je izvedel hipnozo v prvem dejanju, dramatičen je bil obračun med kc^enim Kantor jem in Skrbinškovim Maksom v drugem dejanju, ko sta ona T^n^frrgka ustvarjala z odra razpoloženje Ido da amo priča resničnemu dogajanju. Dobrohotna in poštena žena iz naše sre-> Hana M. Zakrajškova, Branka Rasbergerjeva je zajela Francko do globin prisrčnosti in Iskrene dobrote Sanjava, živčno in duševno pretresena je bila Nina Vladoše Simčičeve: pravo kloštersko dekle. Oblikovanje tovrstnih likov spada v njem nesporni žanr. v katerem razvija z uspehom svoje odrske vrline. Jože Kovic nam je predstavil svojsko podčrtanega župnika, ki je zbujal mnogo prepričeval-nosti, pa tudi zabave. R. Nakrstovega Bernota odlikujejo krepke realistične poteze, prav tako Rasbergerjeva propadlega štacunarja in kremarja Krnca. Pretresljivo usodo in tragiko kaže Lužarica Danice Sa vinove V zbor sodelujočih se je uspešno uvrstil tudi Košutov oskrbnik Pestro sliko dopolnjujejo volilci kmetje Milana Košiča. Franja Blaža Eda Ver-donika, Petra Malca. Ljudevita Crnobori-ja. Lojzeta štandekerja. Danila Turka in Leopolda Blatnika. Cankarjeva dramatično Izredno močna trodejanka sKralj na Betajnovi« je spet utrdila v nas prepričanje o trajni aktualnosti kompleksa problematike, ki prepaja Cankarjeva dela. Radi tega je občinstvo s posebno intenzivno pozornestjo sledilo razpletu dogodkov na odru ter je bilo od vsega začetka v najiskrenejšem kontaktu z odrom Za prodoren uspeh pa gre zasluga predvsem režiserju J. Koviču. ki je z realistično zasnovo približal gledalcem r>Kralja na Beta jnovi« do bližine življenjske in vedno aktualne resničnosti. Kakor je vpostavitev mariborske opere otipljivo znamrnje razvojne sile, ki tiči v našem gledališču, za kar gre iskrena zahvala kulturnega Maribora predvsem gledališki upravi, tako predstavlja predsnoc-nji »Kralj na Betajnovi« dokaz notranje rasti in oblikujoče se umetniške zrelosti našega dramskega ansambla —V Drzen vlom Radeče. 14. decembra Dne 1. decembra je bil deležen vlomilec in tat Gracar Franc iz Gradišča občina Št. Rupert amnestije. Sedeti bi moral šest let v ječi zaradi vlomov in tatvin, ki jih je bil zagrešili po Dolenjskem Ko je prišel te dni iz zaporov, ni maral prijeti za pošteno delo. Pohajkoval je po okolici S-t. Ruperta ter snoval nacrte kako bi na lahek način prišel do denarja. Na »piko« je vzel lesnega trgovca g Janka Celestina, ki ima svojo domačijo v Sopoti nad Radečami. V soboto se je skrivaj pri- pteil do hdse ter z blatom namazal šipe oken, da oiao povzročile prevelikega ropota, ko j* je razbil. Hkrati pa je hotel brž-čas tudi ■ebriuati sledove za svojimi prstnimi odtisi, ker je delal vse oči vidno v rokavicah. Z lahkoto je odpri okno ter skočil v stanovanje. Ker ta čae baš ni bilo nikogar doma, je tem lažje opravil svoj vlomilski poeel. G. Celestinu je odnesel temnorjavo novo obleko* zelenkast plafte. dva svettočrna klobuke, 10 srajc 3 britve, dva stroja M striženje las in nov <*« i kres v skupni vrednosti nad 4000 din Drugi dan je opazil lastnik vlom \ svoje stanovanje, kar je takoj prijavil orožnikom v Radečah, ki so pričeli poizvedovati v Sopoti. Sum je kmalu padel na Gracarja, ki je našim oblastem ze znan kot vlomilec. Dovpevši v St. Rupert so vrli radeški orožniki takoj zvedeli od nekega voznika, da je Gracar zamenjaj s svojim bratom Blažom suknjo, katero so tudi našli na njegovem domu ter jo izročili lastniku g. Cele-srinu. O Gracar ju in ostalih ukradenih stvareh pa ni bilo duha nc sluha! GmcaT se nedvomno klati po okolici Radeč oziroma po kumskem gorovju, kjer bo skušal prodati nakradeno blago. Zato svarimo vsakogar pred nakupom! Za njim so oblasti izdale tiralico. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi to najbližjim varnostnim oblastem. Gracar je visoke postave, debel, rdečega obraza, plečet m črnih las. Nosi temen svršnrk in črn klobuk ter dolee temne hlače: oborožen je z ukradenim samokresom. Star je 31 let Vsa Gracarjeva družina je na slabem glasu. Oče Gracar je znan oblastem, ko so pred časom ponarejali v njegovi hiši 1000-dinarske bankovec, katere jc sam spravljal v promet. Turistične zadeve Maribora in okolice Kakšne predloge in pobude je sprožil mestni turistični odbor Maribor, 14. decembra. Mestni turistični odbor je na svojih sejah meseca novembra razpravljal o vseh tekočih turističnih zadevah, ki se nanašajo na mesto Maribor in njegovo okolico Izmed pobud in predlogov, ki jih je predložil banski upravi, omenjamo najvažnejše. V mestu Mariboru naj se ustanovi hotelirska-gostinska strokovna šola za vso dravsko banovino. Dasi imamo dovolj razvito gostinsko stroko, vendar želimo še višje kvalificiranega strokovnega gostinskega osebja, ki je tujcu-gostu prvi informator-tolmač, posredovalec in ki mu je treba dati splošno višjo naobraznost in znanje vsega onega, kar mu je potrebno v njegovi službi sami in v službi tujskega prometa. Mesto Maribor ima pogoje za njeno ustanovitev, je na križišču evropskih železniških zvez in nudi dovolj širokega obzorja v mednarodnem svetu. Združenje gostinskih podjetij jo zagovarja, mestna občina mariborska pa jo podpira. Tudi narodni moment zagovarja ustanovitev te šole v Mariboru. Hotelirska šola bo morala vzgojiti docela nov strokovni in obenem narodno-gostinski stan. Zavzemamo se za uvedbo motornih vlakov na progah Maribor—Ljubljana—Zagreb Dravska dolna—Ptuj predvsem pa za uvedbo direktnih osebnih (pospešenih) vlakov Maribor—-Ljubljana in obratno z ugodnostjo potniške tarife osebnega vlaka. Potujoče občinstvo zahteva danes pospešeni tempo in udobnost prevoznih sred stev. Zastareli neudobni vozovi osebnih vlakov ne spadajo več v železniško omrežje, v osrčje srednje Evrope. Nujna dnevna potreba je in večkratna prošnja severnih Slovencev je uvesti osebni direktni pospešeni vlak Maribor—Ljubljana in obratno, ki bi mel postanke samo na postajah Maribor—Pragersko—Celje—Zidani most—Ljubljana in za katerega bi veljala potniška tarifa osebnega vlaka Ta direktni osebni vlak nam je potreben iz trgovskih, poslovnih, službenih, tujsko prometnih in turističnih in sličnih razlogov, da Čim hitrejše in udobnejše veže naše mesto z banovinskim in prestolnim mestom Ljubljano. Smo za živo propagandno besedo po radiu. Radijske oddajne postaje Ljubljana. Zagreb. Beograd naj bi po določenem izbranem programu oddajale večkrat učinkovita turistična propagandna predavanja o naših krajih in ljudeh ne samo v državnem, temveč še prej v tujih jezikih evropskih držav Predavanja naj bodo poljudn ozanimiva. stvarna podajanja iz življenja narodovega po originalnosti in folkloru in ki včasih moraio zavračati in pobijati tendencijozno tujo protipropagan-do Pouk in vzgoja o tujskem prometu in turizmu naj se uvede v šoli in v javnosti S sodelovanjem tujsko prometnih faktorjev in drugih poklicnih strokovnjakov naj se Izdela učni načrt o tem predmetu Pouk pospeševan ju turizma o točni strokovni in brezhibni turistični službi, o pogo- stinstvu, o uslužnosti, o pridobivanju tujcev, o občevanju s tujci, o higienskih in drugih predpisih, vse to so naloge, ki se morajo strniti v en obvezen predmet, ki naj ga uvedejo predvsem naše strokovne šole: trgovske šole, drž. trgovske akademije pa tudi gostilničarski in gospodinjski tečaji. V splošnem smislu je potrebna tujsko prometna vzgoja pri ljudstvu samem, ki ga naj izoblikuje v pravcu pravilnega tekmovanja te gospodarske panoge. Razen teh predlogov so bili storjeni še sledeči sklepi. Izdelan bo načrt o tujsko prometnem tečaju v Mariboru, ki bo na širši podlagi zajel razne predmete, jezikovne, kuharske, personalne, pogostinske, higienske, splošno turistične v teoretično znanstvenem in praktičnem pogledu. Za spremstvo po mestu, za razkazovanje zgodovinskih in umetniških znamenitosti, raznih kulturnih in socialnih ustanov ter sploh za informacije tujcem-gostom bodo izbrani vodniki po mestu, strokovni in izvežbani vodniki, ki ne bodo poklicni, temveč samo častni in ki si porazdele svoje vloge iz posameznih strok tako iz znanstvene, kulturne, zgodovinske, muzejske, industrijske, trgovske, obrtniške stroke. Ker razne domače in Inozemske turistične pisarne, tujsko prometni biroji, tujsko prometne zveze in Še druge ustanove stalno povprašujejo po propagandnem materialu za mesto Maribor in okolico bo Mestni turistični urad preskrbel za svoj arhiv potrebno gradivo fotografskih posnetkov, klišejev In diapozitivov, filmov. V okviru tega arhiva se pripravlja tudi posebna kronika v slikah. Vse važnejše mariborske dogodke bi bilo potrebno fotografsko posneti, shraniti in urediti te slike pod naslovom: »Mariborska kronika v slikah«. Urejuje se že prepotrebna nova brošura o mestu Mariboru in njegovem zaledju, ki bo odgovarjala današnjim zahtevam iz turističnih, znanstvenih in kulturnih vidikov Mestni turistični urad je prevzel tudi oskrbo in pripravo gradiva in prispevkov za jubilejni almanah: »Gradovi kraljevine Jugoslavije«, ki Izide kot reprezentativno monumentalno delo v okrilju Saveza Gradova kraljevine Jugoslavije v Zasrebu in v katerem bo zastopano mesto Maribor po priznanih kulturnih sotrudnikih kar najdostojnejše z opisom in z ilustracijami. Ob koncu avgusta so imeli madžarski zdravniki in novinarji študijsko potovanje po savski In dravski banovini in so obiskali tudi Maribor, otok in Pohorje ter sta jim mestna občina in tujskopromet. zveza nriredile lep sprejem. Kot spomin na to študijsko potovanje, so madžarski izletniki izdal* lepo propagandno knjižico »Tugoszlžv furdokben«. v kateri so z fepo besedo in lepo sliko nabrali svoje naj-lepšp vtise o na?em mestu, okolici in gostiteljih ter nam tako oskrbeli brezplačno dragoceno reklamo. Maribors^s *«i okoliške novice — Plemenita akcija strokovne organizacije. Podružnica NSZ v Mariboru je izvedla akcijo za obdaritev revnih otrok delavskih družin. S podporo raznih dobrih ljudi je NSZ akcija uspela in bo v nedeljo 18. t. m. popoldne ob 17. uri obdarovala 108 delavskih otrok. Pri prireditvi, ki bo v veliki dvorani Narodnega doma. bodo :zvajali tudi lep program in nastopijo prvič mali tamburaši. Po izredno lepem programu bo obdarovanih 108 otrok. Na to prisrčno humano prireditev so vabljeni vsi prijatelji mladine. Podprimo revno de-co našega mariborskega nacionalnega delavstva. _ Mestni turistični urad v Mariboru vodi in opravlja agende in funkcije mestnega turističnega odbora po znani uredbi o pospeševanju turizma. Ima svojo pisarno na Slomškovem trgu 11. pritličje levo, tel. 3t. 2736. Mestni turistični urad izdaja razne vozne olajšave in potrdilo o bivanju vsem onim tujcem, gostom iz nase države, ki bivajo v Mariboru radi odmora, oddiha, zdravljenja, okrepitve, dopustov, počitnic in drugih turističnih namenov in ki imajo pravico, da se poslužujejo čl. 11 nove potniške tarife. — Učiteljska vest. Učiteljica Amalija Gnus je bila na lastno prošnjo premeščena iz Studencev v Maribor. — Po službeni potrebi je premeščen učitelj Alojz Zajec iz Gornje Radgone v Cadram. — Drobne novice. Višjemu carinskemu kontrolorju D. Kafedžiau so odnesli z dvorišča v Čopovi ulici 13 perilo in obleke v skupni vrednosti okoli 800 din. — V Dra-žencih se je zakadil pes v 8 letnega Fr. Osenjaka in mu tako razmesaril lice, da so morali dečka prepeljati v mariborsko bolnico. — 6721 potnikov je v obmejnem prometu potovalo v novembru sknzi Maribor. Med temi je bilo 3162 pripadnikov nase države. — v gramoznici pri Sv. Lovrencu na Pohorju je zasulo 45 letnega Iv. Mateliča, ki so ga prepeljali v bolnico. Ugotovili so, da ima težke notranje poškodbe. — Pri Sladkem vrhu je segla razočarana 19 letna tovarniška delavka Silva K. po lizolu in al hotela končati življe- nje. Obupanko so v zadnjem trenutku rešili. — v Apačah na Dravskem polju je pogorela domačija posestnika Vinka Beranica, ki trpi radi tega 20.000 din škode. Ogenj je podtaknila zlobna roka. — Na Hajdini je pade. s strehe 55 letni posestnik Alojzij Lubej, ko je popravljal streho Obležal je z zlomljeno nogo in težkimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnico. — Nadaljujejo se tatvine koles. Zidarju Antonu Beningerju s Pobrež-ja so odpeljali kolo izpred neke gostilne v Vetrinjski ulici. Kolo je znamke >Neroc in ima ev št. 2—156588. Ob kolo je prišel tudi posestnik Anton Kramberger iz Te-zna. Izpred neke gostime v Mlinski ulici mu je izginilo kolo znamke >Waffenrad« z ev. št. 2—129444. Ista usoda je doletela sedlarskega pomočnika Štefana Temer-la. ki so mu odpeljali kolo znamke >Tra-ber« z eev. št. 2—131991. vredno 1600 dinarjev. — V cvetu mladosti je umrl po daljšem boleganju 191etni srednješolec -fr. uerina. Bil je član društva Ogenj v Mariboru. Njegovo truplo so prepeljali v graski krematorij, kjer ga bodo te dni vpepelih. Blagemu pokojniku časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Ne bo zastoja. V zvezi z veatmi, da bodo morale mariborske tekstilne tvornice zaradi pomanjkanja sirovin iz inozemstva omejiti svoj obrat, nam sporočajo, da je sedaj to vprašanje rešeno in da so devize za nabavo bombaža in volne na inozemskih tržiščih zagotovljene. — Lep u8peh je dosegla nabiralna zbirka mariborskih dijakov in dijakinj, ki so zbirali po mariborskih ulicah prispevke za težko krelrkušene češkoslovaške begunce. Na čelu organizacije je bil prof. Gruntar, ki je s spretno roko in s pomočjo požrtvo-je prinesla 10.860 din v prid češkoslovaškim bratom. Čast in hvala mladini in vsem. ki niso odrekli svoje pomoči. — Telegrafsko In telefonsko stotim so uvedli pri poštnem uradu pri Sv. Barbari pri Mariboru in pri pomožni pošti pri Kapeli. — V studenski Ljudski univerzi predavata nocoj o zadružnih vprašanjih šolski upravitelj Kontler in učitelj Vrane. Pred predavanjem novice v besedi In sliki. — V korist revne dece in brezposelnih delavcev gre božićnica in prvi nastop malih tamburašev Narodno strt kovno zveze v Mariboru v nedeljo 18. t. m. s pričetkom ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Na pestrem sporedu so pevsko in godbene točke. Pohitimo v Xarodr; dom in podprimo delavsko mladino v njenih idealnih stremljenjih. — Vlomilci v gostilni. Včeraj okoli poldne so se pojavili v stanovanju gostilttl-čarja Mareka v Vojašnišk; ulici vlomilci Pretaknili sc stanovanje in odnesli perilo, oblekf in tudi nekatere dragocenosti. Vlomilci so se splazili v stanovanj' - pomočjo ponarejenih ključev. Celotna »koda še ni ug.'tov:jena. nedvomno pa ;:iv v težko tisočpke — V" krop je padel 12 mesečni Zvonko Brumec iz Tezna Ko je mati odšla iz sobe, se je sinček skobaca! do škafa v katerem je bila vrela veda, in >e prevrnil vanj. Ubogi otrok je dobil težke opekline po vsem telesu. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. — SlovenjebistrišKc novice. V sa don- m* niku posestnika Mirka Malvja v Slovenski Bistrici so našli obešenega in mrtvega na stari hruški 18 letnega delaven Ludvika Pliberška, Fant je vso nc»č popival po slo-venjebistriških gostilnah ter sc ob r> /iu-traj c(besil na bližnji hruški. Vzrok samomora ni sicer točno znan, zdi se pa, da so v ozadju življenjska razočaranja. — Krvav spopad v avtobusu. Kriminalna kronika ne beleži zlepa dogodka kršen se je pripetil predsnočnjim v a\ t >-busu. ki vozi na pregri Svečina—Maribor. Avtobus je bil poln ljudi. V Svečini je 0 pila tudi skupina okoli 15 oseb. ki vo bile že precej vinjene. Skupina je bila tik pred odhodom avtobusa zapletena v rabuko v neki tamošnji gostilni. Potem, ko 96 vato« pili v avtobus, se je hrapno besedovanj* nadaljevalo in prešlo nazadnje v fizično obračunavanje in to gromko odmevajoče bunke, ki so padale na levo in desno. Ko je šofer ustavil avtoftua in hotel pomi'iti razburjene potnike, jo je poSteno skupil. Nekdo iz družbe j« navalil nanj in £a udaril po obrazu, da se je sesedel ves krvav. Tudi plašč so mu raztrgali. Uprizo-ritelji krvavega in razburljivega tepeža v avtobusu se bodo morali pred mariborskimi sodniki — Težka nesreča. Pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah se je danes ponoči pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal 14 letni delavčev sin Konrad Vogrin iz Zgornjega Porčiča 17 pri Sv. Lenartu Vogrin se je peljal na tovornem avtomobilu skozi trg. Prepričan je bil, da se bo avtomobil ustavil v trgu, kjer je hotel Izstopiti. Šofer pa ni ustavil in je vozil naprej Vogrin je skočil iz avtomobila, a je padel tako nesrečno, da je prišel pod kolesa Obležal je z razbito glavo Šofer je vozil naprej, ker nesreče ni opazil. Ponesrečenega Vogrina so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Opeklinam je podlegel. Včeraj se je na Teznu v Ciril Metodovi nI. 2. hudo ponesrečil 2 letni delavčev sinček Zvonko Brumec. Otrok je padel v škaf kropa, ki ga je mati pripravila za kopanje. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je pa danes ponoči po hudih mukah podlegel strašnim opeklinam. — Tri žrtve rabuke. Poročali smo o napadu na 25 letnega posestnikovega nt Franca Ceha iz Zgor. Senarske pri Sv. Trojici. Skupil jo je med pretepom in mn-rali so ga prepeljati v mariborsko bolnico, a včeraj so prepeljali v bolnico še dve žrtvi tega pretepa in sicer kovaškega vajenca Franca Zavernika iz Šetarove pri Sv. Lenartu in delavca Franca Kuharja. Vsi trije so skupaj z drugimi fanti luščili bučnice pri posestniku Versiču v Senarski. Posestnik je fante pogostil, a ko je fantom vino stopilo v glavo, so se sprli in spopadli. Na bojišču so obležale tri žrtve, od katerih je dobil Zavernik še najtežje poškodbe. Nekdo ga je namreč oplazil z ročico po glavi in mu potisnil tudi nož med rebra, a k sreči je suknjič zadržal silo sunka. Vsi trije se zdaj zdravijo v bolnici, za napadalci pa poizvedujejo orožniki. četrtek, 15. decembra, ob 20. Aida. Red D. Petek, 16. decembra: Zaprto. Sobota, 17. decembra, ob 20.: Kralj na Beta jnovi. Red C. * Mariborska opereta pripravlja noviteto »Vse za salo«, ki jo je napisal član mariborskega gledališča Danilo Gorinšek, uglasbil pa voj. kapelnik Josip Jiranek Mariborska bsl^žitica Dežurni lekarni: Albanežejeva na Franko panovi in KSnigova na Aleksandrovi cesti. Iz Celja —c Drevi ob °sm£h se bo pričela V celjskem gledališču vprizoritev Mrakove tragedije »Grohar«. Režira avtor sam, ki igra tudi naslovno in še eno nosilno vlogo. To najnovejše delo pisatelja Ivana Mraka bo vprizorila Mrakova gledališka skupina iz Ljubljane. Za krstno predstavo vlada živahno zanimanje. —c UpoKojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo v soboto 17. t. m. c