TVEGANA VEDENJA, POVEZANA Z ZDRAVJEM, IN NEKATERA ZDRAVSTVENA STANJA PRI ODRASLIH PREBIVALCIH ROMSKE SKUPNOSTI V POMURJU (rezultati raziskave) Branislava Belović Lijana Zaletel Kragelj Jerneja Farkaš Lainščak 1 TVEGANA VEDENJA, POVEZANA Z ZDRAVJEM, IN NEKATERA ZDRAVSTVENA STANJA PRI ODRASLIH PREBIVALCIH ROMSKE SKUPNOSTI V POMURJU (rezultati raziskave) Avtorji: Branislava Belović, Lijana Zaletel Kragelj, Jerneja Farkaš Lainščak Pregled besedila: Staša Tkalec Izdajatelj: Pomursko društvo za boj proti raku Oblikovanje: Modriš Kraj in leto izdaje: Murska Sobota, 2021 https:/ rak-ms.si https://rak-ms.si/media/publikacije/zdravje_romske_skupnosti_pomurje.pdf CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 613.2/.9:616+614.2(497.4-18=214.58) BELOVIĆ, Branislava Tvegana vedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih romske skupnosti v Pomurju [Elektronski vir] : (rezultati raziskave) / Branislava Belović, Lijana Zaletel Kragelj, Jerneja Farkaš Lainščak. - E-knjiga. - Murska Sobota : Pomursko društvo za boj proti raku, 2021 Način dostopa (URL): https:/ rak-ms.si/media/publikacije/zdravje_romske_skupnosti_pomurje.pdf. - Način dostopa (URL): https:/ rak-ms.si ISBN 978-961-94606-4-1 (PDF) COBISS.SI-ID 59522563 VSEBINA Publikaciji na pot ……………………………………………………………………………………… 7 Raziskava z zdravjem povezanega življenjskega sloga pri Romih v Pomurju.……………..……………………………………………………………………………………… 8 Izhodišče raziskave.…………………………………………………………………………………… 8 Namen raziskave v romski skupnosti….……………………………………………………… 8 Cilji raziskave v romski skupnosti ……………………………………………………………… 9 Anketiranci in metoda dela ….…………………………………………………………………. 9 Vprašalnik …………………………………………………………………………………………………. 9 Vzorčenje …………………………………………………………………………………………………… 10 Anketiranje ………………………………………………………………………………………………… 11 Statistična analiza ……………………………………………………………………………………… 11 Rezultati raziskave …………………………………………………………………………………. 13 Opis vzorca za analizo ……………………………………………………………………………………… 13 Uporaba zdravstvenih storitev in zdravstveno stanje ………………………………………. 14 Kajenje ……………………………………………………………………………………………………………. 42 Prehrana …………………………………………………………………………………………………………… 50 Alkohol ……………………………………………………………………………………………………………… 92 Telesna teža ……………………………………………………………………………………………… 99 Telesna dejavnost ……………………………………………………………………………………… 101 Prometna varnost ……………………………………………………………………………………… 104 3 Zahvala: Za izvrstno opravljeno pridobivanje podatkov na terenu se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota (sedaj Nacionalni inštitut za javno zdravje): Ani Fujs, Ivani Žilavec, Cilki Sušec, Zdenki Verban Buzeti in Biljani Kramberger. 4 Zahvala: Za izvrstno opravljeno pridobivanje podatkov na terenu se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota (sedaj Nacionalni inštitut za javno zdravje): Ani Fujs, Ivani Žilavec, Cilki Sušec, Zdenki Verban Buzeti in Biljani Kramberger. 4 5 6 Publikaciji na pot Pričujoči rezultati raziskave z zdravjem povezanega življenjskega sloga Romov v Pomurju temeljijo na metodologiji in vprašalniku CINDI Health Monitor, ki se periodično izvaja pri odraslem prebivalstvu Slovenije. Na ta način je možno primerjati rezultate, pridobljene v romski populaciji, z rezultati pri večinskem prebivalstvu. Podatki raziskave z zdravjem povezanega življenjskega sloga Romov lahko služijo bodočim raziskovalcem za primerjavo, strokovnjakom javnega zdravja pa za pripravo strategij in programov za izboljšanje zdravja romske populacije. Avtorice 6 7 RAZISKAVA Z ZDRAVJEM POVEZANEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA PRI ROMIH V POMURJU IZHODIŠČE RAZISKAVE Obolevnost in prezgodnja umrljivost prebivalstva Slovenije zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) je postala tako pereč problem, da se je zaznalo potrebo po njegovem raziskovanju in razreševanju. Raziskava vedenjskega sloga je pokazala, da je le ta nezdrav. Istočasno so bile zaznane neenakosti v zdravju med posameznimi regijami, kot tudi neenakosti med posameznimi rizičnimi skupinami. Ukrepi, ki so sledili raziskavi so že dali prve rezultate. Slabše zdravstveno stanje in višja zgodnja umrljivost med romskim prebivalstvom je prav tako narekovala potrebo po presečni raziskavi, ki bo osnova za pripravo strateškega dokumenta za zmanjševanje razlik v zdravju med romsko populacijo. Raziskava »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih romske skupnosti«, ki je bila narejena leta 2005/2006 je presečna pregledna epidemiološka raziskava in je primerna za opredelitev razsežnosti pojavov na ravni populacije ali populacijskih skupin. Pomen presečnih raziskav javnega zdravja je velik. Njihovi rezultati nam pomagajo pri: - ocenjevanju zdravstvenega stanja prebivalstva in njegovih življenjskih navad - monitoringu - opredeljevanju prednostnih ciljev in načrtov za izboljševanje zdravstvenega stanja prebivalstva - vrednotenju ukrepov na področju javnega zdravja - načrtovanju aktivnosti promocije zdravja NAMEN RAZISKAVE V ROMSKI SKUPNOSTI Raziskave kažejo, da obstajajo razlike med Pomurjem in Slovenijo, kot tudi znotraj samega Pomurja (etnične in socialno ekonomske skupine, ženske, moški…), še posebej so izražene med etničnimi skupinami. 8 RAZISKAVA Z ZDRAVJEM POVEZANEGA Namen raziskave je prispevati k zmanjševanju razlik v zdravju skozi promocijo zdravja. ŽIVLJENJSKEGA SLOGA PRI ROMIH V POMURJU CILJI RAZISKAVE V ROMSKI SKUPNOSTI IZHODIŠČE RAZISKAVE Cilj raziskave je bil pri romskem prebivalstvu v Pomurju oceniti: - zdravstveno stanje in uporabo zdravstvenih storitev, Obolevnost in prezgodnja umrljivost prebivalstva Slovenije zaradi kroničnih - kadilske razvade, nenalezljivih bolezni (KNB) je postala tako pereč problem, da se je zaznalo potrebo po njegovem raziskovanju in razreševanju. Raziskava vedenjskega sloga - prehranske navade, je pokazala, da je le ta nezdrav. Istočasno so bile zaznane neenakosti v zdravju - razvade uživanja alkoholnih pijač, med posameznimi regijami, kot tudi neenakosti med posameznimi rizičnimi - grobi telesni ustroj in gibalne navade skupinami. Ukrepi, ki so sledili raziskavi so že dali prve rezultate. - navade v povezavi s prometno varnostjo ter Slabše zdravstveno stanje in višja zgodnja umrljivost med romskim prebivalstvom je prav tako narekovala potrebo po presečni raziskavi, ki bo osnova za pripravo - socialno vključenost v svoji skupnosti in izven nje, strateškega dokumenta za zmanjševanje razlik v zdravju med romsko populacijo. vse skupaj v povezavi s: Raziskava »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih - spolom, romske skupnosti«, ki je bila narejena leta 2005/2006 je presečna pregledna - starostjo, epidemiološka raziskava in je primerna za opredelitev razsežnosti pojavov na - stopnjo izobrazbe in ravni populacije ali populacijskih skupin. Pomen presečnih raziskav javnega zdravja je velik. Njihovi rezultati nam pomagajo pri: - razmerami v naseljih, v katerih živijo. - ocenjevanju zdravstvenega stanja prebivalstva in njegovih življenjskih navad - monitoringu ANKETIRANCI IN METODA DELA - opredeljevanju prednostnih ciljev in načrtov za izboljševanje zdravstvenega stanja prebivalstva VPRAŠALNIK V raziskavi smo uporabili vprašalnik, ki ga uporablja SZO v okviru svojega - vrednotenju ukrepov na področju javnega zdravja programa za boj proti nenalezljivim boleznim CINDI (Countrywide Integrated - načrtovanju aktivnosti promocije zdravja Noncommunicable Disease Intervention), in ki smo ga priredili razmeram v romski skupnosti. Gre za vprašalnik, s katerim se v programu CINDI ocenjuje izhodiščno stanje pred začetkom izvajanja le-tega v posamezni državi na ravni celotne države in nato NAMEN RAZISKAVE V ROMSKI SKUPNOSTI vsakih nekaj let, da se ovrednoti globalen napredek programa - CINDI Health Monitor (CHM). Izvira iz projekta Finbalt Health Monitor. V državah, ki so CINDI Raziskave kažejo, da obstajajo razlike med Pomurjem in Slovenijo, kot tudi program začele izvajati pred letom 2000, ko je ta vprašalnik bil na ravni SZO znotraj samega Pomurja (etnične in socialno ekonomske skupine, ženske, med državami članicami CINDI programa dogovorjen, služi kot opora osnovnim moški…), še posebej so izražene med etničnimi skupinami. 8 9 CINDI raziskavam (CINDI Riskk Factor/Process Evaluation), namenjenim demonstracijskim območjem tega programa. Razlog, da smo uporabili ta vprašalnik je v tem, da smo želeli kolikor se da, raziskavo izvesti tako, da bi bila primerljiva z ostalimi podobnimi raziskavami v Sloveniji. Odločitev je bila, da zaradi tega, ker smo v Sloveniji raziskave tipa CHM začeli izvajati med odraslo populacijo na ravni države, uporabimo to vrsto raziskave tudi v romski skupnosti. S CHM raziskavami smo v Sloveniji začeli v letu 2001 in jih poimenovali »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Vsebina vprašalnika za Slovenijo je urejena v naslednje skupine podatkov: - osnovni demografski podatki anketiranca, - navade glede koriščenja nekaterih zdravstvenih storitev in ocena njegovega zdravstvenega stanja, - kajenje - prehrana, - alkohol, - telesna teža, telesna višina in gibalne navade ter - prometna varnost. Vprašanja so v večji meri zaprtega tipa. Vprašalnik za romsko skupnost smo spremenili pri tistih vprašanjih, pri katerih ta skupnost močno odstopa od večinskega prebivalstva. Primer je vprašanje o vrsti dela. Večina romskega prebivalstva namreč ni zaposlenega. Dodali smo tudi skupino vprašanj, ki se nanaša izključno na romsko skupnost in odnose znotraj nje. VZORČENJE Vzorčenje je potekalo na naslednji način: 1. Romske vasi (zaselke), kjer smo anketirali smo izžrebali. 2. Na Pušči, ki je večje naselje smo dobili anketirance po volilnem imeniku – vzeli smo vsakega tretjega. 3. V ostalih vaseh (zaselkih) smo prišli v skoraj vsako hišo, in če je bil član družine primerne starosti, smo ga prosili za anketo in anketirali. 4. Pazili smo na to, da smo zajeli oba spola približno v enakem številu. 10 CINDI raziskavam (CINDI Riskk Factor/Process Evaluation), namenjenim 5. V nekaterih hišah stanovalcev ni bilo doma, nekateri so bili starejši od 65 demonstracijskim območjem tega programa. let, nekaj pa jih je sodelovanje odklonilo. Razlog, da smo uporabili ta vprašalnik je v tem, da smo želeli kolikor se da, raziskavo izvesti tako, da bi bila primerljiva z ostalimi podobnimi raziskavami v Sloveniji. Odločitev je bila, da zaradi tega, ker smo v Sloveniji raziskave tipa CHM začeli izvajati med odraslo populacijo na ravni države, uporabimo to vrsto raziskave tudi v romski skupnosti. S CHM raziskavami smo v Sloveniji začeli v letu ANKETIRANJE 2001 in jih poimenovali »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Vsebina vprašalnika za Slovenijo je urejena v naslednje skupine podatkov: Anketiranje so opravljali na domu strokovni delavci Zavoda za zdravstveno - osnovni demografski podatki anketiranca, varstvo Murska Sobota in dipl. medicinske sestre iz patronažne službe - navade glede koriščenja nekaterih zdravstvenih storitev in ocena Zdravstvenega doma Murska Sobota. njegovega zdravstvenega stanja, Ankete so bile izvajane od meseca decembra 2005 do sredine marca 2006 v 18 - kajenje romskih naseljih: - prehrana, Vadarci, Vanča vas, Pušča, Kamenci, Dolina, Dolič, Gornji Slaveči, Zenkovci, - alkohol, Kuštanovci, Dobrovnik, Lemerje, Gornji Črnci, Krašči, Domajinci, Ropoča, Borejci, Sotina, Serdica. - telesna teža, telesna višina in gibalne navade ter Anketiranih je bilo 259 naključno izbranih odraslih romskih prebivalcev, starih - prometna varnost. od 25 do 65 let. Vprašanja so v večji meri zaprtega tipa. Vprašalnik za romsko skupnost smo spremenili pri tistih vprašanjih, pri katerih ta skupnost močno odstopa od večinskega prebivalstva. Primer je vprašanje o vrsti dela. Večina romskega prebivalstva namreč ni zaposlenega. STATISTIČNA ANALIZA Dodali smo tudi skupino vprašanj, ki se nanaša izključno na romsko skupnost in odnose znotraj nje. Za analizo smo uporabili opisne statistične metode za opisne podatke. Analizirali smo tista vprašanja, pri katerih je bila zanesljivost velika. Odgovore na ta vprašanja smo primerjali v celotni skupini, nato pa še glede na VZORČENJE spol, starost, izobrazbo in naselje v smislu bolj ali manj ugodnih življenjskih razmer. Da podatki ne bi bili preveč razdrobljeni, smo spol, starost, izobrazbo in naselje Vzorčenje je potekalo na naslednji način: uredili v naslednje kategorije: 1. Romske vasi (zaselke), kjer smo anketirali smo izžrebali. - spol (moški, ženske), 2. Na Pušči, ki je večje naselje smo dobili anketirance po volilnem imeniku – vzeli smo vsakega tretjega. - starost (25-30 let, 31-40 let, 41-50 let, 51 let in več) 3. V ostalih vaseh (zaselkih) smo prišli v skoraj vsako hišo, in če je bil član - izobrazbo (nedokončana osnovna šola, osnovna šola, poklicna šola ali več) družine primerne starosti, smo ga prosili za anketo in anketirali. in 4. Pazili smo na to, da smo zajeli oba spola približno v enakem številu. - naselje v smislu bolj ali manj ugodnih življenjskih razmer (ugodne razmere: Vadarci, Vanča vas, Pušča, Zenkovci, Lemerje in Borejci; manj 10 11 ugodne razmere: Kamenci, Dolina, Dolič, Gornji Slaveči, Kuštanovci, Dobrovnik, Gornji Črnci, Krašči, Domajinci, Ropoča, Sotina in Serdica). Tudi odgovore na vprašanja, ki smo jih v pričujoči publikaciji analizirali, smo združevali, kjer je to bilo potrebno. Podatki so obdelani v programu SPSS – Statistical Package for Social Sciences in prikazani tabelarično. 12 ugodne razmere: Kamenci, Dolina, Dolič, Gornji Slaveči, Kuštanovci, REZULTATI Dobrovnik, Gornji Črnci, Krašči, Domajinci, Ropoča, Sotina in Serdica). Tudi odgovore na vprašanja, ki smo jih v pričujoči publikaciji analizirali, smo združevali, kjer je to bilo potrebno. Podatki so obdelani v programu SPSS – Statistical Package for Social Sciences in OPIS VZORCA ZA ANALIZO prikazani tabelarično. Anketo enega anketiranca smo izločili, tako je za analizo ostalo 258 anket. Porazdelitev po spolu starostnih skupinah, izobrazbenih skupinah in skupinah glede na bivalne razmere v naseljih, je prikazana v naslednji preglednici. PAJ U NAH N PO PIU % N SK SK SPOL moški 258 101 39,1 ženske 157 60,9 STAROST 25-30 let 258 51 19,8 31-40 let 71 27,5 41-50 let 68 26,4 51 let in več 68 26,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 239 131 54,8 osnovna šola 66 27,6 poklicna šola ali višja 42 17,6 NASELJE ugodne razmere 258 129 50,0 manj ugodne razmere 129 50,0 12 13 UPORABA ZDRAVSTVENIH STORITEV IN ZDRAVSTVENO STANJE 1. Ste dodatno zdravstveno zavarovani? % Da Ne SKUPAJ 64,0 36,0 SPOL moški 55,4 44,6 ženske 69,4 30,6 STAROST 25-30 let 39,2 60,8 31-40 let 53,5 46,5 41-50 let 76,5 23,5 51 let in več 80,9 19,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 61,1 38,9 osnovna šola 63,6 36,4 poklicna šola ali višja 64,3 35,7 NASELJE ugodne razmere 72,1 27,9 manj ugodne razmere 55,8 44,2 CELOTNA SKUPINA: Vsi anketirani imajo zagotovljeno osnovno zdravstveno zavarovanje. 64% jih ima tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. SPOL: Med ženskami je odstotek tisti, ki imajo dodatno zdravstveno zavarovanje precej višji kot med moškimi. STAROST: Odstotek tistih Romov, ki so dodatno zavarovani raste s starostjo in pri tistih starih več kot 50 let doseže skoraj 81%. IZOBRAZBA: Odstotek tistih Romov, ki so dodatno zavarovani, nekoliko raste z izobrazbo. NASELJE: Odstotek tistih Romov, ki so dodatno zavarovani, je precej višji v naseljih z bolj ugodnimi razmerami, kot v tistih z manj ugodnimi. 14 UPORABA ZDRAVSTVENIH STORITEV IN ZDRAVSTVENO STANJE 2.. Kolikokrat ste bili v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) zase pri splošnem zdravniku ali specialistu? 1. Ste dodatno zdravstveno zavarovani? % t t 10 % t t rat t kot 0 kra 1 kra kra 2-3 kra 4-5 kra 6-10 k več Da Ne SKUPAJ 19,8 7,8 13,2 10,5 12,8 36,0 SPOL moški 26,7 10,9 12,9 11,9 9,9 27,7 SKUPAJ 64,0 36,0 ženske 15,3 5,7 13,4 9,6 14,6 41,4 SPOL moški 55,4 44,6 STAROST 25-30 let 29,4 11,8 11,8 7,8 11,8 27,5 ženske 69,4 30,6 31-40 let 26,8 14,1 18,3 9,9 15,5 15,5 41-50 let 10,3 4,4 11,8 13,2 11,8 48,5 STAROST 25-30 let 39,2 60,8 51 let in več 14,7 1,5 10,3 10,3 11,8 51,5 31-40 let 53,5 46,5 41-50 let 76,5 23,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 14,5 7,6 11,5 9,9 15,3 41,2 51 let in več 80,9 19,1 osnovna šola 28,8 7,6 15,2 9,1 9,1 30,3 poklicna šola ali višja 23,8 9,5 19,0 16,7 9,5 21,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 61,1 38,9 osnovna šola 63,6 36,4 NASELJE ugodne razmere 17,8 5,4 15,5 10,9 12,4 38,0 poklicna šola ali višja 64,3 35,7 manj ugodne razmere 21,7 10,1 10,9 10,1 13,2 34,1 NASELJE ugodne razmere 72,1 27,9 manj ugodne razmere 55,8 44,2 CELOTNA SKUPINA: Malo manj kot 20% Romov v zadnjem letu pred anketiranjem ni bilo nikoli pri splošnem zdravniku ali specialistu, kar 36% pa jih je bilo več kot 10 krat. SPOL: .Ženske splošnega zdravnika ali specialista obiskujejo pogosteje kot moški. CELOTNA SKUPINA: Vsi anketirani imajo zagotovljeno osnovno zdravstveno zavarovanje. 64% jih ima tudi STAROST: Število obiskov s starostjo raste, v starostni skupini več kot 50 let pa je odstotek tistih Romov, ki dodatno zdravstveno zavarovanje. so bili v zadnjem letu pri splošnem zdravniku ali specialistu več kot 10 krat kar 51,5%. SPOL: Med ženskami je odstotek tisti, ki imajo dodatno zdravstveno zavarovanje precej višji kot med IZOBRAZBA: Število obiskov z izobrazbo pada. moškimi. NASELJE: Pogostost obiskov tistih Romov, ki živijo v naseljih z ugodnimi razmerami je nekoliko nižje, kot STAROST: Odstotek tistih Romov, ki so dodatno zavarovani raste s starostjo in pri tistih starih več kot 50 let število tistih, ki živijo v naseljih z manj ugodnimi razmerami. doseže skoraj 81%. IZOBRAZBA: Odstotek tistih Romov, ki so dodatno zavarovani, nekoliko raste z izobrazbo. NASELJE: Odstotek tistih Romov, ki so dodatno zavarovani, je precej višji v naseljih z bolj ugodnimi razmerami, kot v tistih z manj ugodnimi. 14 15 3. Kdaj ste bili nazadnje na ginekološkem pregledu? (samo ženske) % i 4 om t kot i 1 let -3 let 0 kra več let pred pred 2 pred SKUPAJ SPOL moški ženske 12,2 52,5 17,3 18,0 STAROST 25-30 let 7,1 75,0 10,7 7,1 31-40 let 14,0 60,5 9,3 16,3 41-50 let 3,0 51,5 21,2 24,2 51 let in več 22,9 25,7 28,6 22,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 14,3 41,6 18,2 26,0 osnovna šola 13,3 63,3 10,0 13,3 poklicna šola ali višja 13,0 69,6 8,7 8,7 NASELJE ugodne razmere 8,1 56,5 16,1 19,4 manj ugodne razmere 15,6 49,4 18,2 16,9 CELOTNA SKUPINA ŽENSK: 12,2% romskih žensk ni bilo še nikoli na ginekološkem pregledu, 18% pa jih je bilo na tem pregledu pred več kot 4 leti. STAROST: Najvišji odstotek tistih žensk, ki pri ginekologu sploh še niso bile, je v najstarejši starostni skupini, skoraj 23%, s starostjo pa raste tudi odstotek tistih, ki so bile na pregledu pred več kot 4 leti. IZOBRAZBA: Odstotek žensk, ki še nikoli ni bil na ginekološkem pregled, se med izobrazbenimi skupinami bistveno ne razlikuje, čeprav je rahlo višji pri najmanj izobraženih, močno pa z izobrazbo upada odstotek tistih, ki so bila na pregledu pred več kot 4 leti. NASELJE: Odstotek žensk, ki še nikoli ni bil na ginekološkem pregled, je pri ženskah iz naselij z manj ugodnimi razmerami bistveno višji kot pri ostalih, odstotek tistih, ki so bile na pregledu pred več kot 4 leti pa je nekoliko višji pri tistih iz naselij z ugodnimi razmerami. 16 3. Kdaj ste bili nazadnje na ginekološkem pregledu? 4. Kolikokrat ste bili v zadnjem letu (zadnjih 12 mesecih) pri zobozdravniku? (samo ženske) % % li i 4 t t om t a teje t kot os i 0 kra 1 let -3 let 1-3 kra 4 kra pog 0 kra več let pred pred 2 pred SKUPAJ 64,5 20,3 15,2 SKUPAJ SPOL moški 65,0 23,0 12,0 SPOL moški ženske 64,1 18,6 17,3 ženske 12,2 52,5 17,3 18,0 STAROST 25-30 let 66,7 17,6 15,7 STAROST 25-30 let 7,1 75,0 10,7 7,1 31-40 let 61,4 27,1 11,4 31-40 let 14,0 60,5 9,3 16,3 41-50 let 60,3 17,6 22,1 41-50 let 3,0 51,5 21,2 24,2 51 let in več 70,1 17,9 11,9 51 let in več 22,9 25,7 28,6 22,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 73,8 16,9 9,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 14,3 41,6 18,2 26,0 osnovna šola 58,5 21,5 20,0 osnovna šola 13,3 63,3 10,0 13,3 poklicna šola ali višja 45,2 31,0 23,8 poklicna šola ali višja 13,0 69,6 8,7 8,7 NASELJE ugodne razmere 58,1 24,8 17,1 NASELJE ugodne razmere 8,1 56,5 16,1 19,4 manj ugodne razmere 70,9 15,7 13,4 manj ugodne razmere 15,6 49,4 18,2 16,9 CELOTNA SKUPINA: Anketiranci bolj redko obiskujejo zobozdravnika, 64,5% jih še ni bilo nikoli pri CELOTNA SKUPINA ŽENSK: 12,2% romskih žensk ni bilo še nikoli na ginekološkem pregledu, 18% pa jih je bilo zobozdravniku, 25,8% pa 1-3 krat. na tem pregledu pred več kot 4 leti. SPOL: Ženske zobozdravnika obiskujejo nekoliko pogosteje kot moški. STAROST: Najvišji odstotek tistih žensk, ki pri ginekologu sploh še niso bile, je v najstarejši starostni skupini, STAROST: Odstotek tistih, ki v zadnjem letu niso nikoli obiskali zobozdravnika raste s starostjo in v najstarejši skoraj 23%, s starostjo pa raste tudi odstotek tistih, ki so bile na pregledu pred več kot 4 leti. starostni skupini doseže več kot 70%. IZOBRAZBA: Odstotek žensk, ki še nikoli ni bil na ginekološkem pregled, se med izobrazbenimi skupinami IZOBRAZBA: Najbolj izobraženi zobozdravnika obiskujejo bistveno pogosteje kot ostali dve izobrazbeni bistveno ne razlikuje, čeprav je rahlo višji pri najmanj izobraženih, močno pa z izobrazbo upada odstotek skupini. tistih, ki so bila na pregledu pred več kot 4 leti. NASELJE: Romi iz naselij z manj ugodnimi razmerami zobozdravnika bistveno redkeje obiskujejo kot tisti iz NASELJE: Odstotek žensk, ki še nikoli ni bil na ginekološkem pregled, je pri ženskah iz naselij z manj ugodnimi naselij z ugodnimi razmerami. razmerami bistveno višji kot pri ostalih, odstotek tistih, ki so bile na pregledu pred več kot 4 leti pa je nekoliko višji pri tistih iz naselij z ugodnimi razmerami. 16 17 5. Kolikokrat ste bili v zadnjem letu (zadnjih 12 mesecih) sprejeti v bolnišnico? % t t li t a teje os 0 kra 1 kra 2 kra pog SKUPAJ 74,3 19,5 6,2 SPOL moški 81,2 14,9 4,0 ženske 69,9 22,4 7,7 STAROST 25-30 let 76,5 17,6 5,9 31-40 let 80,0 15,7 4,3 41-50 let 69,1 23,5 7,4 51 let in več 72,1 20,6 7,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 74,8 19,8 5,3 osnovna šola 75,8 15,2 9,1 poklicna šola ali višja 69,0 23,8 7,1 NASELJE ugodne razmere 73,6 19,4 7,0 manj ugodne razmere 75,0 19,5 5,5 CELOTNA SKUPINA: V zadnjem letu je bilo v bolnišnici več kot 25% Romov. SPOL: Odstotek je z nekaj več kot 30% višji med ženskami kot med moškimi (manj kot 20%). STAROST: Najpogosteje so bili hospitalizirani tisti iz starostne skupine 41-50 let (nekaj več kot 30%). IZOBRAZBA: Tisti z najvišjo izobrazbo so bili pogosteje hospitalizirani (več kot 30%) kot tisti iz ostalih dveh izobrazbenih skupin. NASELJE: Med Romi iz naselij z manj ugodnimi razmerami v primerjavi s tistimi iz naselij z ugodnimi razmerami ni bilo bistvenih razlik v hospitalizacijah. 18 5. Kolikokrat ste bili v zadnjem letu (zadnjih 12 mesecih) sprejeti v bolnišnico? 6. Ali ste imeli v zadnjem mesecu katero od spodaj naštetih težav? % % ODGOVOROV "DA" i ed tjo ih t t li m žu sluz t a teje ih v pade os enih ih em 0 kra 1 kra avnos v kri ne m v drug a z e nog 2 kra pog v prs ej ne ra lj ne anj anj ne sklep jne na no d ev boleči tu/ kaš lj vra otek SKUPAJ 74,3 19,5 6,2 boleči boleči vztra boleči teles izkaš SPOL moški 81,2 14,9 4,0 SKUPAJ 17,1 43,8 20,9 31,0 10,5 22,2 ženske 69,9 22,4 7,7 SPOL moški 11,9 35,6 14,9 30,7 5,9 13,0 STAROST 25-30 let 76,5 17,6 5,9 ženske 20,4 49,0 24,8 31,2 13,4 28,0 31-40 let 80,0 15,7 4,3 41-50 let 69,1 23,5 7,4 STAROST 25-30 let 11,8 11,8 2,0 7,8 7,8 8,0 51 let in več 72,1 20,6 7,4 31-40 let 8,5 39,4 21,1 22,5 7,0 11,3 41-50 let 20,6 63,2 32,4 44,1 7,4 27,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 74,8 19,8 5,3 51 let in več 26,5 52,9 23,5 44,1 19,1 38,2 osnovna šola 75,8 15,2 9,1 poklicna šola ali višja 69,0 23,8 7,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 17,6 48,1 22,9 32,8 13,7 26,7 osnovna šola 15,2 40,9 24,2 37,9 7,6 21,2 NASELJE ugodne razmere 73,6 19,4 7,0 poklicna šola ali višja 14,3 28,6 9,5 14,3 4,8 9,8 manj ugodne razmere 75,0 19,5 5,5 NASELJE ugodne razmere 24,0 49,6 29,5 39,5 10,1 25,8 manj ugodne razmere 10,1 38,0 12,4 22,5 10,9 18,6 CELOTNA SKUPINA: V zadnjem letu je bilo v bolnišnici več kot 25% Romov. SPOL: Odstotek je z nekaj več kot 30% višji med ženskami kot med moškimi (manj kot 20%). CELOTNA SKUPINA: Od zdravstvenih težav, ki so jih imeli v zadnjem mesecu, so anketiranci globalno STAROST: Najpogosteje so bili hospitalizirani tisti iz starostne skupine 41-50 let (nekaj več kot 30%). opazovano najpogosteje navajali bolečine v križu, nato glavobol in na tretjem mestu bolečine v sklepih. IZOBRAZBA: Tisti z najvišjo izobrazbo so bili pogosteje hospitalizirani (več kot 30%) kot tisti iz ostalih dveh SPOL: Tudi moški so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato glavobol in na tretjem mestu bolečine v izobrazbenih skupin. sklepih. Ženske so najpogosteje navajale glavobol, nato bolečine v križu in na tretjem mestu bolečine v NASELJE: Med Romi iz naselij z manj ugodnimi razmerami v primerjavi s tistimi iz naselij z ugodnimi sklepih. razmerami ni bilo bistvenih razlik v hospitalizacijah. STAROST: Anketiranci iz starostne skupine 25-30 let so najpogosteje navajali glavobol, nato depresijo in na tretjem mestu zobobol. Anketiranci iz starostne skupine 31-40 let so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato glavobol in na tretjem mestu bolečine v sklepih. Anketiranci iz starostne skupine 41-50 let so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato bolečine v sklepih in na tretjem mestu glavobol. Anketiranci iz starostne skupine 51 let in več so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato glavobol in na tretjem mestu bolečine v sklepih. 18 19 7. Ali ste imeli v zadnjem mesecu katero od spodaj naštetih težav? - nadaljevanje % ODGOVOROV "DA" o e ol st ijo ol res ob Alergij Zaprtj lavobG spečno Zob Ne Dep SKUPAJ 12,0 1,9 40,7 20,9 20,9 14,7 SPOL moški 9,9 1,0 26,7 12,9 12,9 14,9 ženske 13,4 2,5 49,7 26,1 26,1 14,6 STAROST 25-30 let 9,8 2,0 31,4 5,9 15,7 15,7 31-40 let 11,3 0,0 38,0 12,7 21,1 16,9 41-50 let 13,2 1,5 41,2 32,4 20,6 14,7 51 let in več 13,2 4,4 50,0 29,4 25,0 11,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 11,5 0,0 46,6 24,4 23,7 11,5 osnovna šola 15,2 4,5 33,3 12,1 18,2 15,2 poklicna šola ali višja 11,9 2,4 31,0 16,7 19,0 23,8 NASELJE ugodne razmere 14,0 3,1 39,5 23,3 20,9 15,5 manj ugodne razmere 10,1 0,8 41,9 18,6 20,9 14,0 IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato glavobol in na tretjem mestu bolečine v sklepih. Anketiranci z dokončano osnovno šolo so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato bolečine v sklepih in na tretjem mestu glavobol, anketiranci s poklicno šolo ali več pa najpogosteje glavobol, nato bolečine v križu in na tretjem mestu zobobol. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato bolečine v sklepih in na tretjem mestu glavobol, medtem, ko so anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami najpogosteje navajali glavobol, nato bolečine v križu in na tretjem mestu glavobol. 20 7. Ali ste imeli v zadnjem mesecu katero od spodaj naštetih težav? - nadaljevanje Bolezni, ki jih je ugotovil zdravnik: 8a. Ali imate zvišan krvni pritisk več kot 140/90? % ODGOVOROV "DA" o e ol st ijo ol % res ob Alergij Zaprtj lavobG spečno Zob Ne Dep bil il u e b je j let enim en en SKUPAJ 12,0 1,9 40,7 20,9 20,9 14,7 kot Ne em om otovlj let adnj otovlj več SPOL moški 9,9 1,0 26,7 12,9 12,9 14,9 v z , ug pred ženske 13,4 2,5 49,7 26,1 26,1 14,6 da, ug Da SKUPAJ 67,1 17,1 15,9 STAROST 25-30 let 9,8 2,0 31,4 5,9 15,7 15,7 31-40 let 11,3 0,0 38,0 12,7 21,1 16,9 SPOL moški 74,3 13,9 11,9 41-50 let 13,2 1,5 41,2 32,4 20,6 14,7 ženske 62,4 19,1 18,5 51 let in več 13,2 4,4 50,0 29,4 25,0 11,8 STAROST 25-30 let 92,2 5,9 2,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 11,5 0,0 46,6 24,4 23,7 11,5 31-40 let 83,1 9,9 7,0 osnovna šola 15,2 4,5 33,3 12,1 18,2 15,2 41-50 let 57,4 17,6 25,0 poklicna šola ali višja 11,9 2,4 31,0 16,7 19,0 23,8 51 let in več 41,2 32,4 26,5 NASELJE ugodne razmere 14,0 3,1 39,5 23,3 20,9 15,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 60,3 21,4 18,3 manj ugodne razmere 10,1 0,8 41,9 18,6 20,9 14,0 osnovna šola 74,2 10,6 15,2 poklicna šola ali višja 85,7 7,1 7,1 NASELJE ugodne razmere 65,1 19,4 15,5 IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato glavobol manj ugodne razmere 69,0 14,7 16,3 in na tretjem mestu bolečine v sklepih. Anketiranci z dokončano osnovno šolo so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato bolečine v sklepih in na tretjem mestu glavobol, anketiranci s poklicno šolo ali več pa najpogosteje glavobol, nato bolečine v križu in na tretjem mestu zobobol. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami so najpogosteje navajali bolečine v križu, nato bolečine v sklepih in na tretjem mestu glavobol, medtem, ko so anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami CELOTNA SKUPINA: O zvišanem krvnem pritisku je poročalo 32,9% anketirancev. najpogosteje navajali glavobol, nato bolečine v križu in na tretjem mestu glavobol. SPOL: Med moškimi je o zvišanem krvnem pritisku poročalo 25,7%, med ženskami pa 37,6%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o zvišanem krvnem pritisku poročalo 7,8%, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 16,9%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 42,6% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 58,8%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o zvišanem krvnem pritisku poročalo 39,7%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 25,8% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 14,3%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o zvišanem krvnem pritisku poročalo 34,9%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 31,0%. 20 21 8b. Ali imate zvišan holesterol več kot 5mmol/l? % il il e b u e b j j let enim en en kot Ne em om otovlj let adnj otovlj več , ug v z , ug pred Da Da SKUPAJ 80,6 10,5 8,9 SPOL moški 79,2 11,9 8,9 ženske 81,5 9,6 8,9 STAROST 25-30 let 92,2 5,9 2,0 31-40 let 88,7 7,0 4,2 41-50 let 72,1 13,2 14,7 51 let in več 72,1 14,7 13,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 77,9 13,0 9,2 osnovna šola 80,3 9,1 10,6 poklicna šola ali višja 92,9 0,0 7,1 NASELJE ugodne razmere 76,7 12,4 10,9 manj ugodne razmere 84,5 8,5 7,0 CELOTNA SKUPINA: O zvišanem holesterolu je poročalo 19,4% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o zvišanem holesterolu poročalo 20,8%, med ženskami pa 18,5%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o holesterolu poročalo 7,8%, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 11,3%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 27,9% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 27,9%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o holesterolu poročalo 22,1%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 19,7% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 7,1%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o holesterolu poročalo 23,3%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 15,5%. 22 8b. Ali imate zvišan holesterol več kot 5mmol/l? 8c. Ali imate sladkorno bolezen (diabetes)? % % il il e tu e e b u e b le j j kot let enim ena j ena j en en em om kot več Ne em om Ne let adnj otovlj let otovlj otovlj adnj otovlj več z v pred enim , ug v z , ug , ug , ug pred Da Da bila Da Da bila SKUPAJ 80,6 10,5 8,9 SKUPAJ 91,9 4,7 3,5 SPOL moški 79,2 11,9 8,9 SPOL moški 91,1 4,0 5,0 ženske 81,5 9,6 8,9 ženske 92,4 5,1 2,5 STAROST 25-30 let 92,2 5,9 2,0 STAROST 25-30 let 98,0 2,0 0,0 31-40 let 88,7 7,0 4,2 31-40 let 97,2 0,0 2,8 41-50 let 72,1 13,2 14,7 41-50 let 86,8 5,9 7,4 51 let in več 72,1 14,7 13,2 51 let in več 86,8 10,3 2,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 77,9 13,0 9,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 89,3 9,2 1,5 osnovna šola 80,3 9,1 10,6 osnovna šola 93,9 0,0 6,1 poklicna šola ali višja 92,9 0,0 7,1 poklicna šola ali višja 95,2 0,0 4,8 NASELJE ugodne razmere 76,7 12,4 10,9 NASELJE ugodne razmere 89,1 6,2 4,7 manj ugodne razmere 84,5 8,5 7,0 manj ugodne razmere 94,6 3,1 2,3 CELOTNA SKUPINA: O zvišanem holesterolu je poročalo 19,4% anketirancev. CELOTNA SKUPINA: O sladkorni bolezni je poročalo 8,1% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o zvišanem holesterolu poročalo 20,8%, med ženskami pa 18,5%. SPOL: Med moškimi je o sladkorni bolezni poročalo 8,9%, med ženskami pa 7,6%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o holesterolu poročalo 7,8%, med anketiranci STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o sladkorni bolezni poročalo 2,0%, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 11,3%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 27,9% in med anketiranci starostne skupine 31-40 let 2,8%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 13,2% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 27,9%. starostne skupine 51 let in več prav tako 13,2%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o holesterolu poročalo 22,1%, med anketiranci z IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o sladkorni bolezni poročalo 10,7%, med dokončano osnovno šolo 19,7% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 7,1%. anketiranci z dokončano osnovno šolo 6,1% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 4,8%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o holesterolu poročalo 23,3%, medtem ko med NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o sladkorni bolezni poročalo 10,9%, medtem ko anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 15,5%. med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 5,4%. 22 23 8č. Ali ste preboleli srčno kap (miokardni infarkt)? % il e b u je j kot let ena en om več Ne em let otovlj otovlj adnj pred enim , ug v z , ugDa bila Da SKUPAJ 94,2 3,5 2,3 SPOL moški 93,1 5,9 1,0 ženske 94,9 1,9 3,2 STAROST 25-30 let 100,0 0,0 0,0 31-40 let 100,0 0,0 0,0 41-50 let 89,6 6,0 4,5 51 let in več 88,2 7,4 4,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 92,3 5,4 2,3 osnovna šola 95,5 1,5 3,0 poklicna šola ali višja 100,0 0,0 0,0 NASELJE ugodne razmere 93,0 4,7 2,3 manj ugodne razmere 95,3 2,3 2,3 CELOTNA SKUPINA: O preboleli srčni kapi je poročalo 5,8% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o preboleli srčni kapi poročalo 6,9%, med ženskami pa 5,1%. STAROST: Med anketiranci starostnih skupin 25-30 let in 31-40 let o preboleli srčni kapi ni poročal noben anketiranec, med anketiranci starostne skupine 41-50 let je poročalo 10,4% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 11,8%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o preboleli srčni kapi poročalo 7,7%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 4,5% in med anketiranci s poklicno šolo noben anketiranec. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o preboleli srčni kapi poročalo 7,0%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 4,7%. 24 8č. Ali ste preboleli srčno kap (miokardni infarkt)? 8d. Ali imate bolečino v prsih med telesno dejavnostjo ali v mirovanju (angino pektoris)? % % il e tu e e b u je le j kot kot let ena ena j ena j en om om več em več Ne em let Ne let adnj otovlj otovlj otovlj otovlj adnj pred z enim v pred enim , ug v z , ug , ug , ug Da bila Da Da bila Da bila SKUPAJ 94,2 3,5 2,3 SKUPAJ 79,6 9,4 11,0 SPOL moški 93,1 5,9 1,0 SPOL moški 82,2 7,9 9,9 ženske 94,9 1,9 3,2 ženske 77,9 10,4 11,7 STAROST 25-30 let 100,0 0,0 0,0 STAROST 25-30 let 88,2 5,9 5,9 31-40 let 100,0 0,0 0,0 31-40 let 94,4 1,4 4,2 41-50 let 89,6 6,0 4,5 41-50 let 75,8 7,6 16,7 51 let in več 88,2 7,4 4,4 51 let in več 61,2 22,4 16,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 92,3 5,4 2,3 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 75,2 12,4 12,4 osnovna šola 95,5 1,5 3,0 osnovna šola 81,8 7,6 10,6 poklicna šola ali višja 100,0 0,0 0,0 poklicna šola ali višja 88,1 2,4 9,5 NASELJE ugodne razmere 93,0 4,7 2,3 NASELJE ugodne razmere 73,0 11,1 15,9 manj ugodne razmere 95,3 2,3 2,3 manj ugodne razmere 86,0 7,8 6,2 CELOTNA SKUPINA: O preboleli srčni kapi je poročalo 5,8% anketirancev. CELOTNA SKUPINA: O bolečini v prsih med telesno dejavnostjo ali v mirovanju je poročalo 20,4% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o preboleli srčni kapi poročalo 6,9%, med ženskami pa 5,1%. SPOL: Med moškimi je o bolečini v prsih med telesno dejavnostjo ali v mirovanju poročalo 17,8%, med STAROST: Med anketiranci starostnih skupin 25-30 let in 31-40 let o preboleli srčni kapi ni poročal noben ženskami pa 22,1%. anketiranec, med anketiranci starostne skupine 41-50 let je poročalo 10,4% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 11,8%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o bolečini v prsih med telesno dejavnostjo ali v mirovanju poročalo 11,8%, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 5,6%, med anketiranci starostne IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o preboleli srčni kapi poročalo 7,7%, med skupine 41-50 let 24,2% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 38,8%. anketiranci z dokončano osnovno šolo 4,5% in med anketiranci s poklicno šolo noben anketiranec. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o bolečini v prsih med telesno dejavnostjo ali v NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o preboleli srčni kapi poročalo 7,0%, medtem mirovanju poročalo 24,8%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 18,2% in med anketiranci s poklicno ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 4,7%. šolo ali več 11,9%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o bolečini v prsih med telesno dejavnostjo ali v mirovanju poročalo 27,0%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 14,0%. 24 25 8e. Ali imate srčno popuščanje? % e tu e le kot eno j eno j em om več Ne let otovlj adnj z otovlj pred , ug v , ug enim Da Da bilo bilo SKUPAJ 90,3 6,2 3,5 SPOL moški 90,1 6,9 3,0 ženske 90,4 5,7 3,8 STAROST 25-30 let 100,0 0,0 0,0 31-40 let 94,4 4,2 1,4 41-50 let 86,8 7,4 5,9 51 let in več 82,4 11,8 5,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 87,0 8,4 4,6 osnovna šola 93,9 1,5 4,5 poklicna šola ali višja 97,6 2,4 0,0 NASELJE ugodne razmere 87,6 7,8 4,7 manj ugodne razmere 93,0 4,7 2,3 CELOTNA SKUPINA: O srčnem popuščanju je poročalo 9,7% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o srčnem popuščanju poročalo 9,9%, med ženskami pa 9,6%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let o srčnem popuščanju ni poročal noben anketiranec, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 5,6%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 13,2% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 17,6%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o srčnem popuščanju poročalo 13,0%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 6,1% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 2,4%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o srčnem popuščanju poročalo 12,4%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 7,0%. 26 8e. Ali imate srčno popuščanje? 8f. Ali ste preboleli možgansko kap? % % e tu e e tu e le kot le kot eno j eno j ena j ena j em om om več em več Ne let Ne let otovlj adnj adnj z otovlj otovlj otovlj pred z pred , ug v , ug enim , ug v , ug enim Da Da bilo Da Da bila bilo bila SKUPAJ 90,3 6,2 3,5 SKUPAJ 97,3 1,9 0,8 SPOL moški 90,1 6,9 3,0 SPOL moški 97,0 2,0 1,0 ženske 90,4 5,7 3,8 ženske 97,4 1,9 0,6 STAROST 25-30 let 100,0 0,0 0,0 STAROST 25-30 let 100,0 0,0 0,0 31-40 let 94,4 4,2 1,4 31-40 let 98,6 1,4 0,0 41-50 let 86,8 7,4 5,9 41-50 let 97,1 2,9 0,0 51 let in več 82,4 11,8 5,9 51 let in več 94,1 2,9 2,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 87,0 8,4 4,6 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 97,7 2,3 0,0 osnovna šola 93,9 1,5 4,5 osnovna šola 95,5 1,5 3,0 poklicna šola ali višja 97,6 2,4 0,0 poklicna šola ali višja 97,6 2,4 0,0 NASELJE ugodne razmere 87,6 7,8 4,7 NASELJE ugodne razmere 94,6 3,9 1,6 manj ugodne razmere 93,0 4,7 2,3 manj ugodne razmere 100,0 0,0 0,0 CELOTNA SKUPINA: O srčnem popuščanju je poročalo 9,7% anketirancev. CELOTNA SKUPINA: O preboleli možganski kapi je poročalo 2,7% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o srčnem popuščanju poročalo 9,9%, med ženskami pa 9,6%. SPOL: Med moškimi je o preboleli možganski kapi poročalo 3,0%, med ženskami pa 2,6%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let o srčnem popuščanju ni poročal noben anketiranec, STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let o preboleli možganski kapi ni poročal noben med anketiranci starostne skupine 31-40 let 5,6%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 13,2% in med anketiranec, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 1,4%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let anketiranci starostne skupine 51 let in več 17,6%. 2,9% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 5,9%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o srčnem popuščanju poročalo 13,0%, med IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o preboleli možganski kapi poročalo 2,3%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 6,1% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 2,4%. anketiranci z dokončano osnovno šolo 4,5% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 2,4%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o srčnem popuščanju poročalo 12,4%, medtem NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o preboleli možganski kapi poročalo 5,4%, ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 7,0%. medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami noben anketiranec. 26 27 8g. Ali imate bolezni in okvare hrbtenice? % o u o s let s kot ene ene om več Ne let otovlj adnjem z otovlj pred , ug , ug enim Da Da bile bile v SKUPAJ 65,1 15,5 19,4 SPOL moški 67,3 15,8 16,8 ženske 63,7 15,3 21,0 STAROST 25-30 let 86,3 7,8 5,9 31-40 let 69,0 16,9 14,1 41-50 let 54,4 16,2 29,4 51 let in več 55,9 19,1 25,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 58,8 16,0 25,2 osnovna šola 62,1 16,7 21,2 poklicna šola ali višja 83,3 11,9 4,8 NASELJE ugodne razmere 53,5 17,1 29,5 manj ugodne razmere 76,7 14,0 9,3 CELOTNA SKUPINA: O boleznih in okvarah hrbtenice je poročalo 34,9% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o boleznih in okvarah hrbtenice poročalo 32,7%, med ženskami pa 36,3%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o boleznih in okvarah hrbtenice poročalo 13,7%, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 31,0%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 45,6% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 44,1%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o boleznih in okvarah hrbtenice poročalo 41,2%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 37,9% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 16,7%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o boleznih in okvarah hrbtenice poročalo 46,5%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 23,3%. 28 8g. Ali imate bolezni in okvare hrbtenice? 8h. Ali imate bolezni sklepov (artritise in artroze)? % % o u o o u o s let s s s kot kot ene ene ene ene om om več več Ne let Ne let otovlj adnjem z otovlj pred otovlj zadnjem let otovlj pred , ug , ug enim , ug , ug enim Da Da bile Da Da bile bile v bile v SKUPAJ 65,1 15,5 19,4 SKUPAJ 74,0 10,1 15,9 SPOL moški 67,3 15,8 16,8 SPOL moški 77,2 7,9 14,9 ženske 63,7 15,3 21,0 ženske 72,0 11,5 16,6 STAROST 25-30 let 86,3 7,8 5,9 STAROST 25-30 let 94,1 2,0 3,9 31-40 let 69,0 16,9 14,1 31-40 let 78,9 9,9 11,3 41-50 let 54,4 16,2 29,4 41-50 let 70,6 7,4 22,1 51 let in več 55,9 19,1 25,0 51 let in več 57,4 19,1 23,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 58,8 16,0 25,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 70,2 9,9 19,8 osnovna šola 62,1 16,7 21,2 osnovna šola 72,7 6,1 21,2 poklicna šola ali višja 83,3 11,9 4,8 poklicna šola ali višja 85,7 11,9 2,4 NASELJE ugodne razmere 53,5 17,1 29,5 NASELJE ugodne razmere 65,1 9,3 25,6 manj ugodne razmere 76,7 14,0 9,3 manj ugodne razmere 82,9 10,9 6,2 CELOTNA SKUPINA: O boleznih in okvarah hrbtenice je poročalo 34,9% anketirancev. CELOTNA SKUPINA: O boleznih sklepov je poročalo 26,0% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o boleznih in okvarah hrbtenice poročalo 32,7%, med ženskami pa 36,3%. SPOL: Med moškimi je o boleznih sklepov poročalo 22,8%, med ženskami pa 28,0%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o boleznih in okvarah hrbtenice poročalo 13,7%, STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o boleznih sklepov poročalo 5,9%, med anketiranci med anketiranci starostne skupine 31-40 let 31,0%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 45,6% in med starostne skupine 31-40 let 21,1%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 29,4% in med anketiranci anketiranci starostne skupine 51 let in več 44,1%. starostne skupine 51 let in več 42,6%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o boleznih in okvarah hrbtenice poročalo 41,2%, IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o boleznih sklepov poročalo 29,8%, med med anketiranci z dokončano osnovno šolo 37,9% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 16,7%. anketiranci z dokončano osnovno šolo 27,3% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 14,3%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o boleznih in okvarah hrbtenice poročalo 46,5%, NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o boleznih sklepov poročalo 34,9%, medtem ko medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 23,3%. med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 17,1%. 28 29 8i. Ali imate kronični bronhitis (emfizem, KOPB)? % il il e b u e b j j let enim en en kot Ne em om otovlj let adnj otovlj več , ug v z , ug pred Da Da SKUPAJ 85,6 8,2 6,2 SPOL moški 92,1 3,0 5,0 ženske 81,4 11,5 7,1 STAROST 25-30 let 94,1 2,0 3,9 31-40 let 91,4 5,7 2,9 41-50 let 82,4 10,3 7,4 51 let in več 76,5 13,2 10,3 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 80,8 10,0 9,2 osnovna šola 92,4 3,0 4,5 poklicna šola ali višja 97,6 2,4 0,0 NASELJE ugodne razmere 83,7 5,4 10,9 manj ugodne razmere 87,5 10,9 1,6 CELOTNA SKUPINA: O kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) je poročalo 14,4% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) poročalo 7,9%, med ženskami pa 18,6%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) poročalo 5,9%, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 8,6%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 17,6% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 23,5%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) poročalo 19,2%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 7,6% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 2,4%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) poročalo 16,3%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 12,5%. 30 8i. Ali imate kronični bronhitis (emfizem, KOPB)? 8j. Ali imate bronhialno astmo? % % il il e tu e e b u e b le j j kot let enim ena j ena j en en em om kot več Ne em om Ne let adnj otovlj let otovlj otovlj adnj otovlj več z v pred enim , ug v z , ug , ug , ug pred Da Da bila Da Da bila SKUPAJ 85,6 8,2 6,2 SKUPAJ 88,0 7,0 5,0 SPOL moški 92,1 3,0 5,0 SPOL moški 91,1 4,0 5,0 ženske 81,4 11,5 7,1 ženske 86,0 8,9 5,1 STAROST 25-30 let 94,1 2,0 3,9 STAROST 25-30 let 94,1 2,0 3,9 31-40 let 91,4 5,7 2,9 31-40 let 93,0 4,2 2,8 41-50 let 82,4 10,3 7,4 41-50 let 83,8 10,3 5,9 51 let in več 76,5 13,2 10,3 51 let in več 82,4 10,3 7,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 80,8 10,0 9,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 84,0 9,2 6,9 osnovna šola 92,4 3,0 4,5 osnovna šola 95,5 1,5 3,0 poklicna šola ali višja 97,6 2,4 0,0 poklicna šola ali višja 88,1 7,1 4,8 NASELJE ugodne razmere 83,7 5,4 10,9 NASELJE ugodne razmere 83,7 8,5 7,8 manj ugodne razmere 87,5 10,9 1,6 manj ugodne razmere 92,2 5,4 2,3 CELOTNA SKUPINA: O kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) je poročalo 14,4% anketirancev. CELOTNA SKUPINA: O bronhialni astmi je poročalo 12,0% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) poročalo 7,9%, med ženskami pa 18,6%. SPOL: Med moškimi je o bronhialni astmi poročalo 8,9%, med ženskami pa 14,0%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) poročalo STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o bronhialni astmi poročalo 5,9%, med anketiranci 5,9%, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 8,6%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 17,6% in starostne skupine 31-40 let 7,0%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 16,2% in med anketiranci med anketiranci starostne skupine 51 let in več 23,5%. starostne skupine 51 let in več 17,6%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o bronhialni astmi poročalo 16,0%, med poročalo 19,2%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 7,6% in med anketiranci s poklicno šolo ali več anketiranci z dokončano osnovno šolo 4,5% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 11,9%. 2,4%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o bronhialni astmi poročalo 16,3%, medtem ko NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o kroničnem bronhitisu (emfizemu, KOPB) med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 7,8%. poročalo 16,3%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 12,5%. 30 31 8k. Ali imate razjedo (ulkus) na želodcu ali dvanajstniku? % il il e b u e b j j let en en kot enim Ne em om otovlj let adnj otovlj več , ug v z , ug pred Da Da SKUPAJ 90,3 5,4 4,3 SPOL moški 88,1 5,0 6,9 ženske 91,7 5,7 2,5 STAROST 25-30 let 94,1 3,9 2,0 31-40 let 93,0 4,2 2,8 41-50 let 88,2 4,4 7,4 51 let in več 86,8 8,8 4,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 87,8 6,9 5,3 osnovna šola 90,9 4,5 4,5 poklicna šola ali višja 97,6 2,4 0,0 NASELJE ugodne razmere 86,8 7,8 5,4 manj ugodne razmere 93,8 3,1 3,1 CELOTNA SKUPINA: O razjedi na želodcu ali dvanajstniku je poročalo 9,7% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o razjedi na želodcu ali dvanajstniku poročalo 11,9%, med ženskami pa 8,3%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o razjedi na želodcu ali dvanajstniku poročalo 5,9%, med anketiranci starostne skupine 31-40 let 7,0%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 11,8% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 13,2%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o razjedi na želodcu ali dvanajstniku poročalo 12,2%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 9,1% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 2,4%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o razjedi na želodcu ali dvanajstniku poročalo 13,2%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 6,2%. 32 8k. Ali imate razjedo (ulkus) na želodcu ali dvanajstniku? 8l. Ali imate jetrno cirozo? % % il il e tu e e b u e b le j j kot let ena j ena j en en em om kot enim več Ne em om Ne let adnj otovlj let otovlj otovlj adnj otovlj več z v pred enim , ug v z , ug , ug , ug pred Da Da bila Da Da bila SKUPAJ 90,3 5,4 4,3 SKUPAJ 98,4 0,8 0,8 SPOL moški 88,1 5,0 6,9 SPOL moški 97,0 1,0 2,0 ženske 91,7 5,7 2,5 ženske 99,4 0,6 0,0 STAROST 25-30 let 94,1 3,9 2,0 STAROST 25-30 let 100,0 0,0 0,0 31-40 let 93,0 4,2 2,8 31-40 let 97,2 1,4 1,4 41-50 let 88,2 4,4 7,4 41-50 let 98,5 0,0 1,5 51 let in več 86,8 8,8 4,4 51 let in več 98,5 1,5 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 87,8 6,9 5,3 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 100,0 0,0 0,0 osnovna šola 90,9 4,5 4,5 osnovna šola 93,9 3,0 3,0 poklicna šola ali višja 97,6 2,4 0,0 poklicna šola ali višja 100,0 0,0 0,0 NASELJE ugodne razmere 86,8 7,8 5,4 NASELJE ugodne razmere 97,7 0,8 1,6 manj ugodne razmere 93,8 3,1 3,1 manj ugodne razmere 99,2 0,8 0,0 CELOTNA SKUPINA: O razjedi na želodcu ali dvanajstniku je poročalo 9,7% anketirancev. CELOTNA SKUPINA: O jetrni cirozi je poročalo 1,6% anketirancev. SPOL: Med moškimi je o razjedi na želodcu ali dvanajstniku poročalo 11,9%, med ženskami pa 8,3%. SPOL: Med moškimi je o jetrni cirozi poročalo 3,0%, med ženskami pa 0,6%. STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let je o razjedi na želodcu ali dvanajstniku poročalo 5,9%, STAROST: Med anketiranci starostne skupine 25-30 let o jetrni cirozi ni poročal noben anketiranec, med med anketiranci starostne skupine 31-40 let 7,0%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 11,8% in med anketiranci starostne skupine 31-40 let 2,8%, med anketiranci starostne skupine 41-50 let 1,5% in med anketiranci starostne skupine 51 let in več 13,2%. anketiranci starostne skupine 51 let in več prav tako 1,5%. IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo je o razjedi na želodcu ali dvanajstniku poročalo IZOBRAZBA: Med anketiranci z nedokončano osnovno šolo o jetrni cirozi ni poročal noben anketiranec, med 12,2%, med anketiranci z dokončano osnovno šolo 9,1% in med anketiranci s poklicno šolo ali več 2,4%. anketiranci z dokončano osnovno šolo 6,1% in med anketiranci s poklicno šolo ponovno ni poročal noben anketiranec. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o razjedi na želodcu ali dvanajstniku poročalo 13,2%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 6,2%. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je o jetrni cirozi poročalo 2,3%, medtem ko med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami 0,8%. 32 33 9. Kako ocenjujete svoje trenutno zdravstveno stanje? % e bo obro nj la d bro bo s Do edSr Sla Zelo Zelo SKUPAJ 8,9 24,8 34,5 26,7 5,0 SPOL moški 10,9 26,7 39,6 18,8 4,0 ženske 7,6 23,6 31,2 31,8 5,7 STAROST 25-30 let 21,6 47,1 21,6 9,8 31-40 let 11,3 33,8 35,2 16,9 2,8 41-50 let 2,9 10,3 47,1 30,9 8,8 51 let in več 2,9 13,2 30,9 45,6 7,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 5,3 18,3 38,2 34,4 3,8 osnovna šola 10,6 33,3 36,4 13,6 6,1 poklicna šola ali višja 19,0 38,1 21,4 14,3 7,1 NASELJE ugodne razmere 4,7 24,8 35,7 28,7 6,2 manj ugodne razmere 13,2 24,8 33,3 24,8 3,9 CELOTNA SKUPINA: Svoje trenutno zdravstveno stanje kot slabo ali zelo slabo ocenjuje 31,8% Romov. SPOL: Med moškimi je takih bistveno manj (22,8%) kot med ženskami (37,6%). STAROST: Največ je takih Romov, ki svoje trenutno zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo ali zelo slabo v najstarejši starostni skupini (52,9%), potem pa ta odstotek močno pada. IZOBRAZBA: Največji je odstotek takih Romov, ki svoje trenutno zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo ali zelo slabo med najmanj izobraženimi (38,2%). NASELJE: Romi iz naselij z manj ugodnimi razmerami svoje trenutno zdravstveno stanje kot slabo ali zelo slabo ocenjujejo bistveno redkeje (28,9%) kot tisti iz naselij z ugodnimi razmerami (34,9%). 34 9. Kako ocenjujete svoje trenutno zdravstveno stanje? 10. Kako skrbite za svoje zdravje? % % e bo i obro nj la č b d bro bo s o, Do ed al alo l Sr Sla obro kaj aj ni Zelo Zelo Zelo r d em, reke Ka Bolj m prem Skor v SKUPAJ 8,9 24,8 34,5 26,7 5,0 Ne SPOL moški 10,9 26,7 39,6 18,8 4,0 SKUPAJ 5,1 58,0 29,8 4,3 2,7 ženske 7,6 23,6 31,2 31,8 5,7 SPOL moški 5,9 58,4 27,7 4,0 4,0 STAROST 25-30 let 21,6 47,1 21,6 9,8 ženske 4,5 57,8 31,2 4,5 1,9 31-40 let 11,3 33,8 35,2 16,9 2,8 41-50 let 2,9 10,3 47,1 30,9 8,8 STAROST 25-30 let 11,8 60,8 21,6 3,9 2,0 51 let in več 2,9 13,2 30,9 45,6 7,4 31-40 let 2,8 56,3 33,8 5,6 1,4 41-50 let 6,1 45,5 42,4 1,5 4,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 5,3 18,3 38,2 34,4 3,8 51 let in več 1,5 70,1 19,4 6,0 3,0 osnovna šola 10,6 33,3 36,4 13,6 6,1 poklicna šola ali višja 19,0 38,1 21,4 14,3 7,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 1,6 55,5 37,5 3,9 1,6 osnovna šola 13,6 60,6 19,7 4,5 1,5 NASELJE ugodne razmere 4,7 24,8 35,7 28,7 6,2 poklicna šola ali višja 4,8 52,4 31,0 4,8 7,1 manj ugodne razmere 13,2 24,8 33,3 24,8 3,9 NASELJE ugodne razmere 6,3 56,7 29,9 4,7 2,4 manj ugodne razmere 3,9 59,4 29,7 3,9 3,1 CELOTNA SKUPINA: Svoje trenutno zdravstveno stanje kot slabo ali zelo slabo ocenjuje 31,8% Romov. SPOL: Med moškimi je takih bistveno manj (22,8%) kot med ženskami (37,6%). STAROST: Največ je takih Romov, ki svoje trenutno zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo ali zelo slabo v CELOTNA SKUPINA: Na vprašanje kako skrbijo za svoje zdravje, jih je več kot 60% odgovorilo, da zelo dobro najstarejši starostni skupini (52,9%), potem pa ta odstotek močno pada. ali kar dobro. IZOBRAZBA: Največji je odstotek takih Romov, ki svoje trenutno zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo ali SPOL: Razlik med moškimi in ženskami skoraj ni. zelo slabo med najmanj izobraženimi (38,2%). STAROST: Odstotek Romov, ki ocenjuje, da za svoje zdravje skrbi zelo dobro ali kar dobro, s starostjo NASELJE: Romi iz naselij z manj ugodnimi razmerami svoje trenutno zdravstveno stanje kot slabo ali zelo pada. slabo ocenjujejo bistveno redkeje (28,9%) kot tisti iz naselij z ugodnimi razmerami (34,9%). IZOBRAZBA: Najboljše mnenje o skrbi za lastno zdravje imajo tisti Romi, ki imajo dokončano osnovno šolo. NASELJE: Med Romi iz naselij z bolj ugodnimi bivalnimi razmerami v oceni skrbi za lastno zdravje ni bistvenih razlik v primerjavi s tistimi iz naselij z manj ugodnimi bivalnimi razmerami. 34 35 11. Koliko zob vam manjka? % si i v opolno p o ič o m N 1-5 im tez 6-10 10, toda ne vsi kaj pro kot nj nos Ma Več zobje, SKUPAJ 14,7 45,0 20,5 14,3 5,4 SPOL moški 11,9 51,5 17,8 16,8 2,0 ženske 16,6 40,8 22,3 12,7 7,6 STAROST 25-30 let 43,1 51,0 3,9 0,0 2,0 31-40 let 16,9 62,0 18,3 2,8 0,0 41-50 let 2,9 44,1 25,0 22,1 5,9 51 let in več 2,9 23,5 30,9 29,4 13,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 11,5 38,9 27,5 14,5 7,6 osnovna šola 15,2 54,5 15,2 13,6 1,5 poklicna šola ali višja 31,0 57,1 7,1 2,4 2,4 NASELJE ugodne razmere 12,4 46,5 23,3 11,6 6,2 manj ugodne razmere 17,1 43,4 17,8 17,1 4,7 CELOTNA SKUPINA: Vse svoje zobe ima 14,7% Romov. SPOL: Med ženskami je takih, ki imajo vse svoje zobe več kot med moškimi. STAROST: Odstotek tistih Romov, ki imajo vse svoje zobe je že med najmlajšimi odraslimi nizek (43,1%), nato pa še močno pade v starostnih skupinah po 40. letu, ko pade na slabe 3%. IZOBRAZBA: Višje izobraženi Romi imajo bistveno več svojih zob kot manj izobraženi, a morda je tukaj podatek pristran, ker so mlajše starostne skupine nekoliko bolj izobražene. NASELJE: Romi iz naselij z manj ugodnimi razmerami imajo v nekoliko višjem odstotku vse svoje zobe kot Romi iz naselij z ugodnimi razmerami. 36 11. Koliko zob vam manjka? 12. Kako pogosto si umivate zobe? % % t si ra no no i v opolno enk nev no p o ič o m koli t d t dnev N 1-5 im tez 6-10 10, toda ne vsi Ni kot kaj dnev pro nj kot nj nos Ma Enkra Večkra Ma Več zobje, SKUPAJ 16,0 29,3 38,3 16,4 SKUPAJ 14,7 45,0 20,5 14,3 5,4 SPOL moški 19,0 37,0 32,0 12,0 SPOL moški 11,9 51,5 17,8 16,8 2,0 ženske 14,1 24,4 42,3 19,2 ženske 16,6 40,8 22,3 12,7 7,6 STAROST 25-30 let 2,0 23,5 49,0 25,5 STAROST 25-30 let 43,1 51,0 3,9 0,0 2,0 31-40 let 18,3 25,4 33,8 22,5 31-40 let 16,9 62,0 18,3 2,8 0,0 41-50 let 25,0 30,9 35,3 8,8 41-50 let 2,9 44,1 25,0 22,1 5,9 51 let in več 15,2 36,4 37,9 10,6 51 let in več 2,9 23,5 30,9 29,4 13,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 19,4 36,4 31,8 12,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 11,5 38,9 27,5 14,5 7,6 osnovna šola 12,1 18,2 51,5 18,2 osnovna šola 15,2 54,5 15,2 13,6 1,5 poklicna šola ali višja 2,4 23,8 42,9 31,0 poklicna šola ali višja 31,0 57,1 7,1 2,4 2,4 NASELJE ugodne razmere 14,1 21,9 44,5 19,5 NASELJE ugodne razmere 12,4 46,5 23,3 11,6 6,2 manj ugodne razmere 18,0 36,7 32,0 13,3 manj ugodne razmere 17,1 43,4 17,8 17,1 4,7 CELOTNA SKUPINA: Nikdar si ne umiva zob 16% anketiranih, manj kot enkrat dnevno pa 29,3%. CELOTNA SKUPINA: Vse svoje zobe ima 14,7% Romov. SPOL: Med ženskami si nikoli ne umiva zob 14,1%, med moškimi pa 19%. SPOL: Med ženskami je takih, ki imajo vse svoje zobe več kot med moškimi. STAROST: Najvišji je odstotek tistih, ki si nikoli ne umijejo zob, med starimi 41-50 let (kar 25%). STAROST: Odstotek tistih Romov, ki imajo vse svoje zobe je že med najmlajšimi odraslimi nizek (43,1%), IZOBRAZBA: Najvišji je odstotek tistih, ki si nikoli ne umijejo zob, med najnižje izobraženimi, med najvišje nato pa še močno pade v starostnih skupinah po 40. letu, ko pade na slabe 3%. izobraženimi pa je takih le 2,4%. IZOBRAZBA: Višje izobraženi Romi imajo bistveno več svojih zob kot manj izobraženi, a morda je tukaj NASELJE: Med Romi iz naselij z manj ugodnimi razmerami je odstotek tistih, ki si nikoli ne umijejo zob, podatek pristran, ker so mlajše starostne skupine nekoliko bolj izobražene. nekoliko višji kot med Romi iz naselij z ugodnimi razmerami. NASELJE: Romi iz naselij z manj ugodnimi razmerami imajo v nekoliko višjem odstotku vse svoje zobe kot Romi iz naselij z ugodnimi razmerami. 36 37 13. Kako pogosto se počutite pod stresom ali velikim pritiskom- napeti, nerazumljeni? % o sno an koli redk osto d Ni bča Pog Zelo O Vsak SKUPAJ 11,7 17,9 32,3 24,9 13,2 SPOL moški 18,8 18,8 29,7 22,8 9,9 ženske 7,1 17,3 34,0 26,3 15,4 STAROST 25-30 let 17,6 21,6 33,3 15,7 11,8 31-40 let 8,5 23,9 36,6 21,1 9,9 41-50 let 6,0 13,4 38,8 26,9 14,9 51 let in več 16,2 13,2 20,6 33,8 16,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 9,9 11,5 35,1 28,2 15,3 osnovna šola 15,4 27,7 24,6 20,0 12,3 poklicna šola ali višja 11,9 28,6 28,6 19,0 11,9 NASELJE ugodne razmere 8,6 18,0 26,6 28,9 18,0 manj ugodne razmere 14,7 17,8 38,0 20,9 8,5 CELOTNA SKUPINA: Pogosto ali vsak dan se pod stresom ali velikim pritiskom počuti 38,1% Romov. SPOL: Med moškimi je takšnih 32,7%, med ženskami pa 41,7%. STAROST: S starostjo takšnih Romov odstotek narašča in v najstarejši starostni skupini jih je že 50,0%. IZOBRAZBA: Največ je takšnih Romov, ki se pod stresom ali velikim pritiskom počutijo pogosto ali vsak dan med najmanj izobraženimi. NASELJE: Precej več jih je med tistimi, ki živijo v naseljih z ugodnimi razmerami. 38 13. Kako pogosto se počutite pod stresom ali velikim pritiskom- napeti, nerazumljeni? 14. Kaj mislite, kaj je vzrok stresa ali pritiska pri vas? % % ODGOVOROV "DA" di tu ini i o ara a es i s sno an z e na aln koli redk osto d om vci aj Ni bča dnos Pog d enitv i v druž ateri Zelo O Vsak enitev bi o polož dela vnem m sodela blem b m brem Sla brem O delo Sla Pro SKUPAJ 11,7 17,9 32,3 24,9 13,2 O SKUPAJ 8,2 4,7 0,8 24,0 33,5 SPOL moški 18,8 18,8 29,7 22,8 9,9 ženske 7,1 17,3 34,0 26,3 15,4 SPOL moški 9,1 8,1 0,0 14,3 34,7 ženske 7,6 2,5 1,3 30,1 32,7 STAROST 25-30 let 17,6 21,6 33,3 15,7 11,8 31-40 let 8,5 23,9 36,6 21,1 9,9 STAROST 25-30 let 6,1 6,1 0,0 20,8 33,3 41-50 let 6,0 13,4 38,8 26,9 14,9 31-40 let 9,9 5,6 1,4 32,4 26,8 51 let in več 16,2 13,2 20,6 33,8 16,2 41-50 let 10,3 4,4 0,0 22,1 41,2 51 let in več 5,9 2,9 1,5 19,4 32,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 9,9 11,5 35,1 28,2 15,3 osnovna šola 15,4 27,7 24,6 20,0 12,3 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 8,4 2,3 0,8 28,2 38,5 poklicna šola ali višja 11,9 28,6 28,6 19,0 11,9 osnovna šola 7,8 10,9 1,6 23,8 22,2 poklicna šola ali višja 7,1 4,8 0,0 9,8 33,3 NASELJE ugodne razmere 8,6 18,0 26,6 28,9 18,0 manj ugodne razmere 14,7 17,8 38,0 20,9 8,5 NASELJE ugodne razmere 7,1 6,3 0,8 26,4 31,0 manj ugodne razmere 9,3 3,1 0,8 21,7 35,9 CELOTNA SKUPINA: Pogosto ali vsak dan se pod stresom ali velikim pritiskom počuti 38,1% Romov. SPOL: Med moškimi je takšnih 32,7%, med ženskami pa 41,7%. CELOTNA SKUPINA: Kot vzrok stresa, so anketiranci globalno opazovano najpogosteje navajali slab materialni položaj, probleme v družini in na tretjem mestu osamljenost. STAROST: S starostjo takšnih Romov odstotek narašča in v najstarejši starostni skupini jih je že 50,0%. SPOL: Iste vzroke in po istem vrstnem redu so navajali tako moški kot ženske, le da je bil odstotek tistih, ki IZOBRAZBA: Največ je takšnih Romov, ki se pod stresom ali velikim pritiskom počutijo pogosto ali vsak dan so navedle probleme v družini in osamljenost med ženskami izrazito višji. med najmanj izobraženimi. STAROST: Anketiranci starostnih skupin 25-30 let in 41-50 let so, podobno ko v celotni skupini opazovancev, NASELJE: Precej več jih je med tistimi, ki živijo v naseljih z ugodnimi razmerami. najpogosteje navajali slab materialni položaj, probleme v družini in na tretjem mestu osamljenost. Razlikovali pa sta se obe preostali skupini. Anketiranci starostne skupine 51 let in več so sicer navajali iste tri vzroke, le v nekoliko drugem vrstnem redu: najpogosteje so še vedno navajali slab materialni položaj, na drugem mestu pa osamljenost. Problemi v družini so bili pri njih na tretjem mestu. Najbolj so se razlikovali anketiranci starostne skupine 31-40 let. Ti so najpogosteje navajali probleme v družini, nato slab materialni položaj, na tretjem mestu pa obremenitev zaradi dela doma. 38 39 15. Kaj mislite, kaj je vzrok stresa ali pritiska pri vas? - nadaljevanje % ODGOVOROV "DA" i t i) ni i s h i z an ki m ostali enos raj obča lj dnos dni dnos i k enaki im i, nero ski am ti kot sam bi o soro bi o m m O al m Sla Sla ost (ro Ni ožnosm nero SKUPAJ 18,1 5,5 1,6 6,7 SPOL moški 14,3 4,1 2,0 8,2 ženske 20,5 6,4 1,3 5,8 STAROST 25-30 let 16,7 6,3 2,1 4,2 31-40 let 8,5 5,6 1,4 8,5 41-50 let 20,6 8,8 2,9 11,8 51 let in več 26,9 1,5 0,0 1,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 20,8 6,9 2,3 8,5 osnovna šola 14,3 3,2 1,6 3,1 poklicna šola ali višja 19,0 7,1 0,0 9,5 NASELJE ugodne razmere 18,3 6,3 1,6 8,7 manj ugodne razmere 18,0 4,7 1,6 4,7 IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo so, podobno ko v celotni skupini opazovancev, najpogosteje navajali slab materialni položaj, probleme v družini in na tretjem mestu osamljenost. Anketiranci z dokončano osnovno šolo so najpogosteje navajali probleme v družini, nato slab materialni položaj in na tretjem mestu osamljenost, anketiranci s poklicno šolo ali več pa najpogosteje slab materialni položaj, nato osamljenost in na tretjem mestu probleme v družini. NASELJE: Anketiranci iz ene in druge vrste naselij se niso razlikovali od celotnega vzorca: najpogosteje so navajali slab materialni položaj, probleme v družini in na tretjem mestu osamljenost 40 15. Kaj mislite, kaj je vzrok stresa ali pritiska pri vas? - nadaljevanje 16. Kako obvladujete napetost, stres in pritiske, ki jih doživljate v življenju? % ODGOVOROV "DA" % i jih i jih ih, t i) ni je i s h i z an jih m em ki m ostali ih em em em am je em j no enos raj obča poro duj en lj dnos dni dnos i k enaki a j duj ruda duj duj duj nos im i, nero ski am ti kot hk aj t na i težav življ sam bi o soro bi o m m im obvla nez O al m Zla Sla Sla obvla obvla obvla ost (ro Ni ožnos še obvla oje m nero Z nek m Z večj S hudim Ne SKUPAJ 18,1 5,5 1,6 6,7 SKUPAJ 26,4 40,2 22,4 10,2 0,8 SPOL moški 14,3 4,1 2,0 8,2 SPOL moški 35,1 41,5 16,0 6,4 1,1 ženske 20,5 6,4 1,3 5,8 ženske 21,1 39,5 26,3 12,5 0,7 STAROST 25-30 let 16,7 6,3 2,1 4,2 STAROST 25-30 let 31,3 50,0 14,6 4,2 0,0 31-40 let 8,5 5,6 1,4 8,5 31-40 let 34,8 43,5 17,4 4,3 0,0 41-50 let 20,6 8,8 2,9 11,8 41-50 let 24,2 37,9 21,2 15,2 1,5 51 let in več 26,9 1,5 0,0 1,5 51 let in več 15,9 31,7 34,9 15,9 1,6 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 20,8 6,9 2,3 8,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 18,9 40,2 26,0 14,2 0,8 osnovna šola 14,3 3,2 1,6 3,1 osnovna šola 34,4 41,0 13,1 9,8 1,6 poklicna šola ali višja 19,0 7,1 0,0 9,5 poklicna šola ali višja 46,3 34,1 17,1 2,4 0,0 NASELJE ugodne razmere 18,3 6,3 1,6 8,7 NASELJE ugodne razmere 26,4 35,5 25,6 10,7 1,7 manj ugodne razmere 18,0 4,7 1,6 4,7 manj ugodne razmere 26,4 44,8 19,2 9,6 0,0 IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo so, podobno ko v celotni skupini opazovancev, CELOTNA SKUPINA: kar 44,2% Romov je odgovorilo, da zlahka, ali pa le z nekaj truda stres obvladuje, 10,2% najpogosteje navajali slab materialni položaj, probleme v družini in na tretjem mestu osamljenost. jih obvladuje stres s hudimi težavami, 0,8% pa jih je odgovorilo, da stresa ne obvladuje. Anketiranci z dokončano osnovno šolo so najpogosteje navajali probleme v družini, nato slab materialni položaj in na tretjem mestu osamljenost, anketiranci s poklicno šolo ali več pa najpogosteje slab materialni SPOL: ženske obvladujejo stres slabše kot moški. položaj, nato osamljenost in na tretjem mestu probleme v družini. STAROST: obvladovanje stresov je izrazito težje po 40. letu starosti in se po 50. letu starosti še poslabša. NASELJE: Anketiranci iz ene in druge vrste naselij se niso razlikovali od celotnega vzorca: najpogosteje so IZOBRAZBA: Romi z najnižjo izobrazbo stres obvladujejo najtežje, najlažje pa tisti z najvišjo izobrazbo. navajali slab materialni položaj, probleme v družini in na tretjem mestu osamljenost Tistih, ki stresa sploh ne obvladuje je največ med tistimi z osnovno izobrazbo. NASELJE: Romi iz naselij z ugodnim razmerami obvladujejo strese nekoliko težje kot tisti iz naselij z manj ugodnimi razmerami. 40 41 KAJENJE 17. Ali vi ali katerikoli drug član vaše družine kadi v stanovanju ali bivalnih prostorih? % kadi , kadi Ne Da SKUPAJ 32,2 67,8 SPOL moški 26,0 74,0 ženske 36,1 63,9 STAROST 25-30 let 24,5 75,5 31-40 let 31,0 69,0 41-50 let 22,1 77,9 51 let in več 49,3 50,7 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 27,9 72,1 osnovna šola 32,3 67,7 poklicna šola ali višja 38,1 61,9 NASELJE ugodne razmere 38,3 61,7 manj ugodne razmere 26,0 74,0 CELOTNA SKUPINA: V bivalnih prostorih anketirancev se kadi v skoraj 68%. SPOL: Moški poročajo o višjem odstotku kot ženske. STAROST: Najmanj pogosto se kadi v prostorih, v katerih so najstarejši anketiranci. IZOBRAZBA: Najvišji je odstotek med najmanj izobraženimi in najnižji med najbolj izobraženimi. NASELJE: Pri anketirancih, ki živijo v naseljih z manj ugodnimi razmerami, je ta odstotek precej višji kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere ugodne. 42 KAJENJE 18. Koliko ur na dan preživite v okolju (doma, na delovnem mestu), kjer nekdo kadi? 17. Ali vi ali katerikoli drug član vaše družine kadi v stanovanju ali bivalnih prostorih? % u sem na an dan ni en/a dim na % 1 uro r na d koli dan 5 ur aj ni kot nj o 5 u kot izpostavlj tobačnemu Ma 1 d Skor Več kadi , kadi Ne Da SKUPAJ 19,0 18,2 19,4 43,4 SKUPAJ 32,2 67,8 SPOL moški 13,9 15,8 23,8 46,5 ženske 22,3 19,7 16,6 41,4 SPOL moški 26,0 74,0 ženske 36,1 63,9 STAROST 25-30 let 19,6 21,6 21,6 37,3 31-40 let 15,5 21,1 18,3 45,1 STAROST 25-30 let 24,5 75,5 41-50 let 14,7 8,8 20,6 55,9 31-40 let 31,0 69,0 51 let in več 26,5 22,1 17,6 33,8 41-50 let 22,1 77,9 51 let in več 49,3 50,7 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 16,0 16,0 16,0 51,9 osnovna šola 24,2 18,2 21,2 36,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 27,9 72,1 poklicna šola ali višja 19,0 23,8 26,2 31,0 osnovna šola 32,3 67,7 poklicna šola ali višja 38,1 61,9 NASELJE ugodne razmere 27,1 17,1 17,1 38,8 manj ugodne razmere 10,9 19,4 21,7 48,1 NASELJE ugodne razmere 38,3 61,7 manj ugodne razmere 26,0 74,0 CELOTNA SKUPINA: Največ anketirancev preživi v okolju, v katerem se kadi, več kot 5 ur na dan. CELOTNA SKUPINA: V bivalnih prostorih anketirancev se kadi v skoraj 68%. SPOL: Odstotek je nekoliko višji med moškimi, kot med ženskami, a velikih razlik med spoloma ni. SPOL: Moški poročajo o višjem odstotku kot ženske. STAROST: Najvišji odstotek tistih, ki preživijo v okolju, v katerem se kadi, več kot 5 ur na dan, je v starostni STAROST: Najmanj pogosto se kadi v prostorih, v katerih so najstarejši anketiranci. skupini 41-50 let, najnižji pa v najstarejši starostni skupini. IZOBRAZBA: Najvišji je odstotek med najmanj izobraženimi in najnižji med najbolj izobraženimi. IZOBRAZBA: Najvišji odstotek tistih, ki preživijo v okolju, v katerem se kadi, več kot 5 ur na dan, je med najnižje izobraženimi, najnižji pa med najvišje izobraženimi. NASELJE: Pri anketirancih, ki živijo v naseljih z manj ugodnimi razmerami, je ta odstotek precej višji kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere ugodne. NASELJE: Med anketiranci, ki živijo v naseljih z manj ugodnimi razmerami, je odstotek tistih, ki preživijo v okolju, v katerem se kadi, več kot 5 ur na dan, precej višji kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere ugodne. 42 43 19. Ali sedaj kadite (cigarete, cigare ali pipe tobaka)? % a sem a , a l/ l/ m m in ni kadi m kadi aj kadi koli sem kadi kadi ni aj ne Sed Sed prej Ne SKUPAJ 32,1 9,5 58,3 SPOL moški 19,4 10,2 70,4 ženske 40,3 9,1 50,6 STAROST 25-30 let 26,5 10,2 63,3 31-40 let 34,3 7,1 58,6 41-50 let 23,9 9,0 67,2 51 let in več 42,4 12,1 45,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 26,0 11,8 62,2 osnovna šola 31,3 9,4 59,4 poklicna šola ali višja 38,1 7,1 54,8 NASELJE ugodne razmere 32,0 12,8 55,2 manj ugodne razmere 32,3 6,3 61,4 CELOTNA SKUPINA: V času anketiranja je kadilo skoraj 60% anketirancev. SPOL: Med moškimi je bilo kadilcev 70,4%, med ženskami pa 50,6%. STAROST: Najvišji odstotek kadilcev je bil v starostni skupini 41-50 let, najnižji pa v najstarejši starostni skupini. IZOBRAZBA: Odstotek kadilcev z višanjem izobrazbe pada. NASELJE: Odstotek kadilcev je v naseljih z manj ugodnimi razmerami višji kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere ugodne. 44 19. Ali sedaj kadite (cigarete, cigare ali pipe tobaka)? 20. Kakšen kadilec ste (ali ste bili)? (samo kadilci, sedanji in bivši) % % a sem a , a l/ l/ m m in ni kadi m kadi en/a sen/a aj kadi koli sem kadi Red bča kadi ni aj ne Sed O Sed prej Ne SKUPAJ 87,7 12,3 SKUPAJ 32,1 9,5 58,3 SPOL moški 93,7 6,3 SPOL moški 19,4 10,2 70,4 ženske 82,6 17,4 ženske 40,3 9,1 50,6 STAROST 25-30 let 75,7 24,3 STAROST 25-30 let 26,5 10,2 63,3 31-40 let 87,0 13,0 31-40 let 34,3 7,1 58,6 41-50 let 96,0 4,0 41-50 let 23,9 9,0 67,2 51 let in več 89,5 10,5 51 let in več 42,4 12,1 45,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 93,6 6,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 26,0 11,8 62,2 osnovna šola 79,5 20,5 osnovna šola 31,3 9,4 59,4 poklicna šola ali višja 76,9 23,1 poklicna šola ali višja 38,1 7,1 54,8 NASELJE ugodne razmere 82,1 17,9 NASELJE ugodne razmere 32,0 12,8 55,2 manj ugodne razmere 93,1 6,9 manj ugodne razmere 32,3 6,3 61,4 CELOTNA SKUPINA: Večina sedanjih in bivših kadilcev je/je bila rednih (87,7%). CELOTNA SKUPINA: V času anketiranja je kadilo skoraj 60% anketirancev. SPOL: Bolj redni kadici so/so bili moški kot ženske. SPOL: Med moškimi je bilo kadilcev 70,4%, med ženskami pa 50,6%. STAROST: Najmanj rednih kadilcev je med najmlajšimi anketiranci, nato pa se odstotek viša do starostne STAROST: Najvišji odstotek kadilcev je bil v starostni skupini 41-50 let, najnižji pa v najstarejši starostni skupine 41-50 let, v zadnji starostni skupini pa nekoliko ponovno pade. skupini. IZOBRAZBA: Najvišji odstotek rednih kadilcev je med najnižje izobraženimi in najnižji med najvišje IZOBRAZBA: Odstotek kadilcev z višanjem izobrazbe pada. izobraženimi. NASELJE: Odstotek kadilcev je v naseljih z manj ugodnimi razmerami višji kot v ostalih naseljih, v katerih NASELJE: Odstotek rednih kadilcev je v naseljih z manj ugodnimi razmerami višji kot v ostalih naseljih, v so razmere ugodne. katerih so razmere ugodne. 44 45 21. Koliko navadno pokadite (ali ste pokadili)? (samo kadilci, sedanji in bivši) % an 30 d garet an garet an garet an na 0 ci kot 1 na d -20 ci na d 30 ci- na d Več garet Do 11 21 ci SKUPAJ 32,7 43,3 11,7 12,3 SPOL moški 17,5 47,5 16,3 18,8 ženske 46,2 39,6 7,7 6,6 STAROST 25-30 let 32,4 56,8 8,1 2,7 31-40 let 41,3 37,0 13,0 8,7 41-50 let 22,0 46,0 16,0 16,0 51 let in več 36,8 34,2 7,9 21,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 34,4 38,7 11,8 15,1 osnovna šola 29,5 45,5 13,6 11,4 poklicna šola ali višja 37,0 59,3 3,7 0,0 NASELJE ugodne razmere 32,6 51,2 4,7 11,6 manj ugodne razmere 32,9 35,3 18,8 12,9 CELOTNA SKUPINA: Večina kadilcev pokadi do ene škatlice cigaret na dan (76,0%). SPOL: Večina moških- in večina žensk-kadilcev pokadi do ene škatlice cigaret na dan, vendar pa je med moškimi večji odstotek tistih, ki pokadijo več kot eno škatlico na dan. STAROST: Odstotek tistih, ki pokadijo več kot eno škatlico na dan, je najnižji med najmlajšimi, nato se viša do starostne skupine 41-50 let, v zadnji starostni skupini pa ponovno nekoliko pade. IZOBRAZBA: Število pokajenih cigaret na dan z višanjem izobrazbe pada. NASELJE: Odstotek kadilcev, ki pokadijo več kot eno škatlico cigaret na dan, je v naseljih z manj ugodnimi razmerami višji kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere ugodne. 46 21. Koliko navadno pokadite (ali ste pokadili)? 22. Če ste še vedno kadilec, ali bi radi opustili kajenje? (samo kadilci, sedanji in bivši) (samo sedanji kadilci) % % an a 30 d al/ garet an garet an garet an na išlj 0 ci kot 1 na d zm -20 ci na d -30 ci na d em Več garet Ne Da ra Do 11 21 ci e o t SKUPAJ 32,7 43,3 11,7 12,3 sem šNi SPOL moški 17,5 47,5 16,3 18,8 SKUPAJ 15,6 78,2 6,1 ženske 46,2 39,6 7,7 6,6 SPOL moški 9,7 83,3 6,9 STAROST 25-30 let 32,4 56,8 8,1 2,7 ženske 21,3 73,3 5,3 31-40 let 41,3 37,0 13,0 8,7 41-50 let 22,0 46,0 16,0 16,0 STAROST 25-30 let 15,6 78,1 6,3 51 let in več 36,8 34,2 7,9 21,1 31-40 let 10,0 85,0 5,0 41-50 let 26,1 65,2 8,7 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 34,4 38,7 11,8 15,1 51 let in več 6,9 89,7 3,4 osnovna šola 29,5 45,5 13,6 11,4 poklicna šola ali višja 37,0 59,3 3,7 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 16,7 78,2 5,1 osnovna šola 15,8 81,6 2,6 NASELJE ugodne razmere 32,6 51,2 4,7 11,6 poklicna šola ali višja 8,3 79,2 12,5 manj ugodne razmere 32,9 35,3 18,8 12,9 NASELJE ugodne razmere 11,4 84,3 4,3 manj ugodne razmere 19,5 72,7 7,8 CELOTNA SKUPINA: Večina kadilcev pokadi do ene škatlice cigaret na dan (76,0%). SPOL: Večina moških- in večina žensk-kadilcev pokadi do ene škatlice cigaret na dan, vendar pa je med moškimi večji odstotek tistih, ki pokadijo več kot eno škatlico na dan. CELOTNA SKUPINA: Med sedanjimi kadilci bi jih kajenje rado opustilo skoraj 80%. STAROST: Odstotek tistih, ki pokadijo več kot eno škatlico na dan, je najnižji med najmlajšimi, nato se viša SPOL: Odstotek takšnih je med moškimi precej višji kot med ženskami. do starostne skupine 41-50 let, v zadnji starostni skupini pa ponovno nekoliko pade. STAROST: Najvišji odstotek tistih, ki bi kajenje radi opustili, je med najstarejšimi anketiranci, najnižji pa IZOBRAZBA: Število pokajenih cigaret na dan z višanjem izobrazbe pada. med tistimi, starimi 41-50 let. NASELJE: Odstotek kadilcev, ki pokadijo več kot eno škatlico cigaret na dan, je v naseljih z manj ugodnimi IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami je tistih, ki bi kajenje radi opustili, približno enako, zanimivo pa razmerami višji kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere ugodne. je, da je med najbolj izobraženimi najvišji odstotek takšnih, ki sploh še niso razmišljali o opustitvi med vsemi tremi izobrazbenimi skupinami. NASELJE: Kajenje bi rado opustilo veliko več anketirancev iz naseljih z ugodnimi razmerami kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere manj ugodne. 46 47 23. Ali ste kdaj resno poskusili prenehati kaditi in ste zdržali brez kajenja vsaj 1 dan? (samo sedanji kadilci) % Ne Da SKUPAJ 31,7 68,3 SPOL moški 22,9 77,1 ženske 40,0 60,0 STAROST 25-30 let 38,7 61,3 31-40 let 33,3 66,7 41-50 let 30,2 69,8 51 let in več 24,1 75,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 36,8 63,2 osnovna šola 30,8 69,2 poklicna šola ali višja 16,7 83,3 NASELJE ugodne razmere 22,2 77,8 manj ugodne razmere 41,1 58,9 CELOTNA SKUPINA: Resno je poskusilo prenehati kaditi več kot 68% anketirancev. SPOL: Večji odstotek takšnih anketirancev je med moškimi kot med ženskami. STAROST: Najvišji odstotek takšnih anketirancev je med najstarejšimi. IZOBRAZBA: Najvišji odstotek takšnih anketirancev je med najvišje izobraženimi. NASELJE: Kajenje je poskusilo opustiti veliko več anketirancev iz naseljih z ugodnimi razmerami kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere manj ugodne. 48 23. Ali ste kdaj resno poskusili prenehati kaditi in ste zdržali brez kajenja vsaj 1 dan? 24. Ali vas skrbijo škodljive posledice kajenja na vaše zdravje? (samo sedanji kadilci) (samo sedanji kadilci) % % no sem ira sem Ne Da em en/a en/a en/a en/a s lj ko lj ret lj lj h ni koli Zelo zaskrb Ne zaskrb sem p zaskrb Splo zaskrb Ni SKUPAJ 31,7 68,3 SKUPAJ 25,9 42,2 16,3 15,6 SPOL moški 22,9 77,1 ženske 40,0 60,0 SPOL moški 23,2 42,0 15,9 18,8 ženske 28,2 42,3 16,7 12,8 STAROST 25-30 let 38,7 61,3 31-40 let 33,3 66,7 STAROST 25-30 let 34,4 28,1 25,0 12,5 41-50 let 30,2 69,8 31-40 let 15,0 52,5 10,0 22,5 51 let in več 24,1 75,9 41-50 let 29,8 40,4 12,8 17,0 51 let in več 25,0 46,4 21,4 7,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 36,8 63,2 osnovna šola 30,8 69,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 29,1 39,2 15,2 16,5 poklicna šola ali višja 16,7 83,3 osnovna šola 18,9 54,1 18,9 8,1 poklicna šola ali višja 20,8 37,5 16,7 25,0 NASELJE ugodne razmere 22,2 77,8 manj ugodne razmere 41,1 58,9 NASELJE ugodne razmere 30,0 44,3 14,3 11,4 manj ugodne razmere 22,1 40,3 18,2 19,5 CELOTNA SKUPINA: Resno je poskusilo prenehati kaditi več kot 68% anketirancev. SPOL: Večji odstotek takšnih anketirancev je med moškimi kot med ženskami. CELOTNA SKUPINA: Okoli tretjine kadilcev ni pretirano, ali pa sploh niso zaskrbljeni zaradi posledic kajenja za zdravje. STAROST: Najvišji odstotek takšnih anketirancev je med najstarejšimi. SPOL: Več je takšnih anketirancev med moškimi (34,8%) kot med ženskami (29,5). IZOBRAZBA: Najvišji odstotek takšnih anketirancev je med najvišje izobraženimi. STAROST: Odstotek kadilcev, ki niso pretirano, ali pa sploh niso zaskrbljeni zaradi posledic kajenja za NASELJE: Kajenje je poskusilo opustiti veliko več anketirancev iz naseljih z ugodnimi razmerami kot v ostalih zdravje, se s starostjo niža. naseljih, v katerih so razmere manj ugodne. IZOBRAZBA: Zanimivo je, da je odstotek kadilcev, ki niso pretirano, ali pa sploh niso zaskrbljeni zaradi posledic kajenja za zdravje, najvišji med najbolj izobraženimi. NASELJE: Odstotek kadilcev, ki niso pretirano, ali pa sploh niso zaskrbljeni zaradi posledic kajenja za zdravje, je veliko višji v naseljih z manj ugodnimi razmerami kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere ugodne. 48 49 PREHRANA 25. Koliko obrokov (na primer zajtrk, dopoldanska, popoldanska malica, kosilo, večerja) običajno pojeste na dan? % roka roke več kov 5 in 1-2 ob 3-4 ob obro SKUPAJ 24,8 58,5 16,7 SPOL moški 17,8 62,4 19,8 ženske 29,3 56,1 14,6 STAROST 25-30 let 19,6 56,9 23,5 31-40 let 25,4 57,7 16,9 41-50 let 30,9 58,8 10,3 51 let in več 22,1 60,3 17,6 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 29,8 55,7 14,5 osnovna šola 24,2 54,5 21,2 poklicna šola ali višja 14,3 61,9 23,8 NASELJE ugodne razmere 22,5 60,5 17,1 manj ugodne razmere 27,1 56,6 16,3 CELOTNA SKUPINA: Priporočene 3-4 obroke dnevno sicer uživa 58,5% Romov, a kar slabih 25% ji uživa le 1-2 obroka dnevno. SPOL: Bistveno več je takih anketirank kot anketirancev. STAROST: Največ je takih Romov, ki uživajo le 1-2 obroka dnevno, v starostni skupini 41-50 let. IZOBRAZBA: Najvišji je odstotek nato med najnižje izobraženimi. NASELJE: Odstotek anketirancev, ki uživajo le 1-2 obroka dnevno, je v naseljih z manj ugodnimi razmerami višji kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere ugodne. 50 PREHRANA 26a. Kako pogosto uživate zajtrk? 25. Koliko obrokov (na primer zajtrk, dopoldanska, popoldanska malica, kosilo, večerja) običajno % pojeste na dan? an d t na en t na en koli ted ted Ni Vsak 6kra 3kra % 4- 1- SKUPAJ 50,6 0,8 12,1 36,6 roka roke več kov SPOL moški 51,0 1,0 14,0 34,0 5 in 1-2 ob 3-4 ob obro ženske 50,3 0,6 10,8 38,2 SKUPAJ 24,8 58,5 16,7 STAROST 25-30 let 54,9 2,0 11,8 31,4 31-40 let 42,3 1,4 18,3 38,0 SPOL moški 17,8 62,4 19,8 41-50 let 49,3 0,0 11,9 38,8 ženske 29,3 56,1 14,6 51 let in več 57,4 0,0 5,9 36,8 STAROST 25-30 let 19,6 56,9 23,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 50,0 0,0 11,5 38,5 31-40 let 25,4 57,7 16,9 osnovna šola 40,9 3,0 18,2 37,9 41-50 let 30,9 58,8 10,3 poklicna šola ali višja 52,4 0,0 9,5 38,1 51 let in več 22,1 60,3 17,6 NASELJE ugodne razmere 46,1 0,8 14,8 38,3 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 29,8 55,7 14,5 manj ugodne razmere 55,0 0,8 9,3 34,9 osnovna šola 24,2 54,5 21,2 poklicna šola ali višja 14,3 61,9 23,8 NASELJE ugodne razmere 22,5 60,5 17,1 CELOTNA SKUPINA: Zajtrk kot najpomembnejši obrok dneva uživa 50,6% anketirancev, po drugi strani pa jih kar 36,6% zajtrka ne uživa nikoli. manj ugodne razmere 27,1 56,6 16,3 SPOL: Zajtrka nikoli ne uživa večji odstotek moških kot žensk. STAROST: Najvišji je odstotek Romov, ki zajtrka ne uživajo nikoli, med starimi 41-50 let, odstotek tistih, ki zajtrk uživajo vsak dan, pa je najvišji med najstarejšimi. CELOTNA SKUPINA: Priporočene 3-4 obroke dnevno sicer uživa 58,5% Romov, a kar slabih 25% ji uživa le 1-2 IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami v odstotku tistih, ki zajtrka ne uživajo nikoli, ni bistvenih razlik, obroka dnevno. odstotek tistih, ki zajtrkujejo vsak dan, pa je najvišji med najbolj izobraženimi. SPOL: Bistveno več je takih anketirank kot anketirancev. NASELJE: Med naselji v odstotku tistih, ki zajtrka ne uživajo nikoli, prav tako ni bistvenih razlik, odstotek tistih, ki zajtrkujejo vsak dan, pa je višji v naseljih z ugodnimi razmerami STAROST: Največ je takih Romov, ki uživajo le 1-2 obroka dnevno, v starostni skupini 41-50 let. IZOBRAZBA: Najvišji je odstotek nato med najnižje izobraženimi. NASELJE: Odstotek anketirancev, ki uživajo le 1-2 obroka dnevno, je v naseljih z manj ugodnimi razmerami višji kot v ostalih naseljih, v katerih so razmere ugodne. 50 51 26b. Kako pogosto uživate dopoldansko malico? % an d t na en t na en koli ted ted Ni Vsak 3kra 4-6kra 1- SKUPAJ 23,7 9,7 16,3 50,2 SPOL moški 29,7 11,9 19,8 38,6 ženske 19,9 8,3 14,1 57,7 STAROST 25-30 let 29,4 5,9 11,8 52,9 31-40 let 21,1 8,5 19,7 50,7 41-50 let 20,9 10,4 16,4 52,2 51 let in več 25,0 13,2 16,2 45,6 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 23,7 8,4 14,5 53,4 osnovna šola 27,3 13,6 18,2 40,9 poklicna šola ali višja 23,8 11,9 11,9 52,4 NASELJE ugodne razmere 20,2 10,9 13,2 55,8 manj ugodne razmere 27,3 8,6 19,5 44,5 CELOTNA SKUPINA: Dopoldansko malico vsak dan uživa v povprečju 23,7% Romov. SPOL: Odstotek je višji med moškimi kot med ženskami. STAROST: Najpogosteje vsakodnevno dopoldansko malico uživajo najmlajši anketiranci. IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami vsakodnevno uživajo dopoldansko malico tisti z dokončano osnovno šolo. NASELJE: Anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami pogosteje vsakodnevno uživajo dopoldansko malico kot ostali anketiranci. 52 26b. Kako pogosto uživate dopoldansko malico? 26c. Kako pogosto uživate kosilo? % % an an d t na en t na en t na t na koli d en en koli ted ted Ni ted ted Ni Vsak 6kra 3kra 4-6kra 1-3kra Vsak 4- 1- SKUPAJ 23,7 9,7 16,3 50,2 SKUPAJ 93,0 2,3 2,3 2,3 SPOL moški 29,7 11,9 19,8 38,6 SPOL moški 92,1 3,0 3,0 2,0 ženske 19,9 8,3 14,1 57,7 ženske 93,6 1,9 1,9 2,5 STAROST 25-30 let 29,4 5,9 11,8 52,9 STAROST 25-30 let 94,1 0,0 2,0 3,9 31-40 let 21,1 8,5 19,7 50,7 31-40 let 95,8 1,4 1,4 1,4 41-50 let 20,9 10,4 16,4 52,2 41-50 let 88,2 4,4 4,4 2,9 51 let in več 25,0 13,2 16,2 45,6 51 let in več 94,1 2,9 1,5 1,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 23,7 8,4 14,5 53,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 91,6 3,1 1,5 3,8 osnovna šola 27,3 13,6 18,2 40,9 osnovna šola 92,4 3,0 3,0 1,5 poklicna šola ali višja 23,8 11,9 11,9 52,4 poklicna šola ali višja 95,2 0,0 4,8 0,0 NASELJE ugodne razmere 20,2 10,9 13,2 55,8 NASELJE ugodne razmere 97,7 0,8 0,8 0,8 manj ugodne razmere 27,3 8,6 19,5 44,5 manj ugodne razmere 88,4 3,9 3,9 3,9 CELOTNA SKUPINA: Dopoldansko malico vsak dan uživa v povprečju 23,7% Romov. CELOTNA SKUPINA: Kosilo je Romom najpomembnejši dnevni obrok, saj ga uživa vsak dan kar 93%. SPOL: Odstotek je višji med moškimi kot med ženskami. SPOL: Odstotek je približno enak med obema spoloma. STAROST: Najpogosteje vsakodnevno dopoldansko malico uživajo najmlajši anketiranci. STAROST: Romi iz starostne skupine 41-50 let nekoliko redkeje uživajo kosilo vsakodnevno v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami. IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami vsakodnevno uživajo dopoldansko malico tisti z dokončano osnovno šolo. IZOBRAZBA: Tisti z najvišjo izobrazbo uživajo kosilo vsakodnevno nekoliko pogosteje kot tisti z najnižjo izobrazbo. NASELJE: Anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami pogosteje vsakodnevno uživajo dopoldansko malico kot ostali anketiranci. NASELJE: Anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami precej redkeje vsakodnevno uživajo kosilo kot ostali anketiranci. 52 53 26č. Kako pogosto uživate popoldansko malico? % an d t na en t na en koli ted ted Ni Vsak 3kra 4-6kra 1- SKUPAJ 29,3 3,5 20,3 46,9 SPOL moški 30,7 5,0 17,8 46,5 ženske 28,4 2,6 21,9 47,1 STAROST 25-30 let 43,1 2,0 13,7 41,2 31-40 let 32,4 4,2 23,9 39,4 41-50 let 17,9 4,5 26,9 50,7 51 let in več 26,9 3,0 14,9 55,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 26,9 3,1 17,7 52,3 osnovna šola 28,8 4,5 21,2 45,5 poklicna šola ali višja 45,2 4,8 16,7 33,3 NASELJE ugodne razmere 32,6 3,9 17,1 46,5 manj ugodne razmere 26,0 3,1 23,6 47,2 CELOTNA SKUPINA: Popoldansko malico uživa le dobra polovica Romov. SPOL: Med spoloma ni bistvenih razlik v uživanju tega obroka. STAROST: Romi iz najstarejše starostne skupine ta obrok uživajo najredkeje. IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami popoldansko malico najpogosteje uživajo najbolj izobraženi Romi. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami nekoliko pogosteje uživajo popoldansko malico kot ostali anketiranci. 54 26č. Kako pogosto uživate popoldansko malico? 26d. Kako pogosto uživate večerjo? % % an an d t na en t na en t na t na koli D en en koli ted ted Ni ted ted Ni Vsak 6kra 3kra 4-6kra 1-3kra Vsak 4- 1- SKUPAJ 29,3 3,5 20,3 46,9 SKUPAJ 80,2 1,9 8,5 9,3 SPOL moški 30,7 5,0 17,8 46,5 SPOL moški 89,1 2,0 5,0 4,0 ženske 28,4 2,6 21,9 47,1 ženske 74,5 1,9 10,8 12,7 STAROST 25-30 let 43,1 2,0 13,7 41,2 STAROST 25-30 let 78,4 2,0 7,8 11,8 31-40 let 32,4 4,2 23,9 39,4 31-40 let 84,5 0,0 7,0 8,5 41-50 let 17,9 4,5 26,9 50,7 41-50 let 76,5 4,4 8,8 10,3 51 let in več 26,9 3,0 14,9 55,2 51 let in več 80,9 1,5 10,3 7,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 26,9 3,1 17,7 52,3 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 77,9 3,1 9,9 9,2 osnovna šola 28,8 4,5 21,2 45,5 osnovna šola 77,3 1,5 7,6 13,6 poklicna šola ali višja 45,2 4,8 16,7 33,3 poklicna šola ali višja 92,9 0,0 2,4 4,8 NASELJE ugodne razmere 32,6 3,9 17,1 46,5 NASELJE ugodne razmere 82,2 0,8 7,8 9,3 manj ugodne razmere 26,0 3,1 23,6 47,2 manj ugodne razmere 78,3 3,1 9,3 9,3 CELOTNA SKUPINA: Popoldansko malico uživa le dobra polovica Romov. CELOTNA SKUPINA: Večerja je Romom drugi najpomembnejši obrok, saj ga v povprečju uživa vsakodnevno kar 80,2%. SPOL: Med spoloma ni bistvenih razlik v uživanju tega obroka. SPOL: Višji je odstotek tistih, ki uživajo večerjo vsakodnevno, med moškimi kot med ženskami. STAROST: Romi iz najstarejše starostne skupine ta obrok uživajo najredkeje. STAROST: Med starostnimi skupinami ni večjih razlik v pogostosti uživanja tega obroka. IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami popoldansko malico najpogosteje uživajo najbolj izobraženi Romi. IZOBRAZBA: najvišji je odstotek tistih, ki uživajo večerjo vsakodnevno, med najbolj izobraženimi, pri katerih NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami nekoliko pogosteje uživajo popoldansko malico kot doseže kar 92,9%. ostali anketiranci. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami nekoliko pogosteje uživajo večerjo kot ostali anketiranci. 54 55 26e. Kako pogosto uživate priložnostni obrok (na primer ob televizorju)? % an d t na en t na en koli ted ted Ni Vsak 3kra 4-6kra 1- SKUPAJ 27,6 5,9 25,2 41,3 SPOL moški 31,6 7,1 28,6 32,7 ženske 25,0 5,1 23,1 46,8 STAROST 25-30 let 40,0 4,0 30,0 26,0 31-40 let 24,3 8,6 28,6 38,6 41-50 let 28,8 7,6 19,7 43,9 51 let in več 20,6 2,9 23,5 52,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 25,6 3,9 22,5 48,1 osnovna šola 33,8 6,2 30,8 29,2 poklicna šola ali višja 31,0 14,3 28,6 26,2 NASELJE ugodne razmere 32,3 6,3 20,5 40,9 manj ugodne razmere 22,8 5,5 29,9 41,7 CELOTNA SKUPINA: Priložnostni obrok vsakodnevno uživa slaba tretjina Romov, nikoli pa več kot 40%. SPOL: Odstotek tistih, ki uživajo priložnostni obrok vsakodnevno, je nekoliko višji med moškimi, med ženskami pa je skoraj 47% tistih, ki takšnega obroka ne uživajo nikoli. STAROST: Najpogosteje priložnostni obrok uživajo vsakodnevno najmlajši anketiranci. IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami ni velikih razlik v vsakodnevnem uživanju priložnostnega obroka, je pa nekoliko več tistih, ki obroka ne uživajo nikoli, med najmanj izobraženimi. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami pogosteje vsakodnevno uživajo priložnostni obrok kot ostali anketiranci. 56 26e. Kako pogosto uživate priložnostni obrok (na primer ob televizorju)? 27a. Kje uživate zajtrk? % % an a jem d t na en t na en koli om ted ted Ni Vsak 4-6kra 1-3kra Doma ka ne ven d Iz broO SKUPAJ 27,6 5,9 25,2 41,3 SKUPAJ 63,1 0,4 36,5 SPOL moški 31,6 7,1 28,6 32,7 ženske 25,0 5,1 23,1 46,8 SPOL moški 65,3 1,0 33,7 ženske 61,7 0,0 38,3 STAROST 25-30 let 40,0 4,0 30,0 26,0 31-40 let 24,3 8,6 28,6 38,6 STAROST 25-30 let 64,7 2,0 33,3 41-50 let 28,8 7,6 19,7 43,9 31-40 let 61,4 0,0 38,6 51 let in več 20,6 2,9 23,5 52,9 41-50 let 63,2 0,0 36,8 51 let in več 63,6 0,0 36,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 25,6 3,9 22,5 48,1 osnovna šola 33,8 6,2 30,8 29,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 62,3 0,0 37,7 poklicna šola ali višja 31,0 14,3 28,6 26,2 osnovna šola 61,5 0,0 38,5 poklicna šola ali višja 59,5 2,4 38,1 NASELJE ugodne razmere 32,3 6,3 20,5 40,9 manj ugodne razmere 22,8 5,5 29,9 41,7 NASELJE ugodne razmere 60,3 0,8 38,9 manj ugodne razmere 65,9 0,0 34,1 CELOTNA SKUPINA: Priložnostni obrok vsakodnevno uživa slaba tretjina Romov, nikoli pa več kot 40%. SPOL: Odstotek tistih, ki uživajo priložnostni obrok vsakodnevno, je nekoliko višji med moškimi, med CELOTNA SKUPINA: Zajtrk v povprečju uživa nekaj več kot 63% vseh anketirancev doma. ženskami pa je skoraj 47% tistih, ki takšnega obroka ne uživajo nikoli. SPOL: Med spoloma ni pomembnejših razlik v kraju uživanja zajtrka. STAROST: Najpogosteje priložnostni obrok uživajo vsakodnevno najmlajši anketiranci. STAROST: Prav tako ni pomembnejših razlik med starostnimi skupinami. IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami ni velikih razlik v vsakodnevnem uživanju priložnostnega obroka, IZOBRAZBA: Tudi med izobrazbenimi skupinami ni bistvenih razlik. je pa nekoliko več tistih, ki obroka ne uživajo nikoli, med najmanj izobraženimi. NASELJE: Prav tako jih ni med naselji glede na bivalne razmere. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami pogosteje vsakodnevno uživajo priložnostni obrok kot ostali anketiranci. 56 57 27b. Kje uživate dopoldansko malico? % a jem om Doma ka ne ven dIz broO SKUPAJ 40,2 8,7 51,2 SPOL moški 45,0 16,0 39,0 ženske 37,0 3,9 59,1 STAROST 25-30 let 44,0 4,0 52,0 31-40 let 38,6 10,0 51,4 41-50 let 30,9 13,2 55,9 51 let in več 48,5 6,1 45,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 41,9 3,9 54,3 osnovna šola 46,2 12,3 41,5 poklicna šola ali višja 26,2 21,4 52,4 NASELJE ugodne razmere 34,1 11,9 54,0 manj ugodne razmere 46,1 5,5 48,4 CELOTNA SKUPINA: Dopoldansko malico v povprečju uživa doma nekaj več kot 40% anketirancev. SPOL: Moški ta obrok pogosteje uživajo doma kot ženske. STAROST: Najpogosteje ta obrok uživajo doma anketiranci najstarejše starostne skupine, najredkeje pa anketiranci starostne skupine 41-50 let. IZOBRAZBA: Najvišje izobraženi anketiranci ta obrok najredkeje uživajo doma. NASELJE: Anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami pogosteje uživajo ta obrok doma. 58 27b. Kje uživate dopoldansko malico? 27c. Kje uživate kosilo? % % a a jem jem om om Doma ka ne ka ne ven d Doma ven d Iz bro Iz bro O O SKUPAJ 40,2 8,7 51,2 SKUPAJ 95,3 2,0 2,7 SPOL moški 45,0 16,0 39,0 SPOL moški 95,0 3,0 2,0 ženske 37,0 3,9 59,1 ženske 95,5 1,3 3,2 STAROST 25-30 let 44,0 4,0 52,0 STAROST 25-30 let 94,1 2,0 3,9 31-40 let 38,6 10,0 51,4 31-40 let 98,6 1,4 41-50 let 30,9 13,2 55,9 41-50 let 92,6 2,9 4,4 51 let in več 48,5 6,1 45,5 51 let in več 95,5 1,5 3,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 41,9 3,9 54,3 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 95,3 0,8 3,9 osnovna šola 46,2 12,3 41,5 osnovna šola 93,9 3,0 3,0 poklicna šola ali višja 26,2 21,4 52,4 poklicna šola ali višja 95,2 4,8 0,0 NASELJE ugodne razmere 34,1 11,9 54,0 NASELJE ugodne razmere 96,1 3,9 0,0 manj ugodne razmere 46,1 5,5 48,4 manj ugodne razmere 94,5 0,0 5,5 CELOTNA SKUPINA: Dopoldansko malico v povprečju uživa doma nekaj več kot 40% anketirancev. CELOTNA SKUPINA: Kosilo v povprečju uživa nekaj več kot 95% vseh anketirancev doma. SPOL: Moški ta obrok pogosteje uživajo doma kot ženske. SPOL: Med spoloma ni pomembnejših razlik v kraju uživanja kosila. STAROST: Najpogosteje ta obrok uživajo doma anketiranci najstarejše starostne skupine, najredkeje pa STAROST: Prav tako ni pomembnejših razlik med starostnimi skupinami. anketiranci starostne skupine 41-50 let. IZOBRAZBA: Tudi med izobrazbenimi skupinami ni bistvenih razlik. IZOBRAZBA: Najvišje izobraženi anketiranci ta obrok najredkeje uživajo doma. NASELJE: Prav tako jih ni med naselji glede na bivalne razmere. NASELJE: Anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami pogosteje uživajo ta obrok doma. 58 59 27č. Kje uživate popoldansko malico? % a jem om Doma ka ne ven dIz broO SKUPAJ 52,4 2,0 45,7 SPOL moški 57,0 3,0 40,0 ženske 49,4 1,3 49,4 STAROST 25-30 let 58,8 3,9 37,3 31-40 let 58,0 1,4 40,6 41-50 let 45,6 1,5 52,9 51 let in več 48,5 1,5 50,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 47,3 0,8 51,9 osnovna šola 55,4 3,1 41,5 poklicna šola ali višja 66,7 4,8 28,6 NASELJE ugodne razmere 53,6 4,0 42,4 manj ugodne razmere 51,2 0,0 48,8 CELOTNA SKUPINA: Popoldansko malico v povprečju uživa doma nekaj več kot 50% anketirancev. SPOL: Moški ta obrok pogosteje uživajo doma kot ženske. STAROST: Najpogosteje ta obrok uživajo doma anketiranci najmlajše starostne skupine. IZOBRAZBA: Najvišje izobraženi anketiranci ta obrok najpogosteje uživajo doma. NASELJE: Med naselji ni večjih razlik v mestu uživanja popoldanske malice. 60 27č. Kje uživate popoldansko malico? 27d. Kje uživate večerjo? % % a a jem jem om om Doma ka ne ka ne ven d Doma ven d Iz bro Iz bro O O SKUPAJ 52,4 2,0 45,7 SKUPAJ 89,8 0,8 9,4 SPOL moški 57,0 3,0 40,0 SPOL moški 95,0 0,0 5,0 ženske 49,4 1,3 49,4 ženske 86,5 1,3 12,3 STAROST 25-30 let 58,8 3,9 37,3 STAROST 25-30 let 88,2 0,0 11,8 31-40 let 58,0 1,4 40,6 31-40 let 87,3 0,0 12,7 41-50 let 45,6 1,5 52,9 41-50 let 92,6 0,0 7,4 51 let in več 48,5 1,5 50,0 51 let in več 90,9 3,0 6,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 47,3 0,8 51,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 88,5 0,8 10,7 osnovna šola 55,4 3,1 41,5 osnovna šola 86,2 1,5 12,3 poklicna šola ali višja 66,7 4,8 28,6 poklicna šola ali višja 97,6 0,0 2,4 NASELJE ugodne razmere 53,6 4,0 42,4 NASELJE ugodne razmere 89,8 0,8 9,4 manj ugodne razmere 51,2 0,0 48,8 manj ugodne razmere 89,9 0,8 9,3 CELOTNA SKUPINA: Popoldansko malico v povprečju uživa doma nekaj več kot 50% anketirancev. CELOTNA SKUPINA: Večerjo v povprečju uživa nekaj manj kot 90% vseh anketirancev doma. SPOL: Moški ta obrok pogosteje uživajo doma kot ženske. SPOL: Moški kosilo v nekoliko višjem odstotku uživajo doma kot ženske. STAROST: Najpogosteje ta obrok uživajo doma anketiranci najmlajše starostne skupine. STAROST: Med starostnimi skupinami ni pomembnejših razlik v mestu uživanja večerje. IZOBRAZBA: Najvišje izobraženi anketiranci ta obrok najpogosteje uživajo doma. IZOBRAZBA: Najvišje izobraženi uživajo večerjo v nekoliko višjem odstotku doma kot ostali. NASELJE: Med naselji ni večjih razlik v mestu uživanja popoldanske malice. NASELJE: Ponovno ni razlike v mestu uživanja večerje med naselji glede na bivalne razmere. 60 61 28. Katero maščobo najpogosteje uporabljate pri pripravi hrane? % a a , ino, lj lo ast kis o argar ali drug asl ano ( , m m sko m čno stlinska o et ljO ra Sm dko) Svinj sla SKUPAJ 80,9 1,2 17,9 SPOL moški 83,0 3,0 14,0 ženske 79,6 0,0 20,4 STAROST 25-30 let 86,0 4,0 10,0 31-40 let 83,1 1,4 15,5 41-50 let 82,4 0,0 17,6 51 let in več 73,5 0,0 26,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 75,6 0,0 24,4 osnovna šola 87,7 4,6 7,7 poklicna šola ali višja 92,9 0,0 7,1 NASELJE ugodne razmere 86,0 1,6 12,4 manj ugodne razmere 75,8 0,8 23,4 CELOTNA SKUPINA: O uporabi oljčnega ali drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane poroča skoraj 81% anketirancev. SPOL: Pri moških je odstotek nekoliko višji kot med ženskami. STAROST: Najnižji je odstotek med najstarejšimi anketiranci, pri ostalih skupinah je višji, a podoben. IZOBRAZBA: Precej pogosteje o uporabi oljčnega ali drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane poročajo najvišje izobraženi. NASELJE: Prav tako pogosteje o uporabi oljčnega ali drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane poročajo anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami. 62 28. Katero maščobo najpogosteje uporabljate pri pripravi hrane? 29. Katero maščobo najpogosteje uporabljate kot namaz na kruh? % % a o a , ino, ino ko) lj lo alo ast jsk kis e o m rgar in ase argar ne ob ali drug asl i sv ano ( , m m sko m ino z ašč tudi z čno stlinska o et Nobe m o al ( lj rgar O ra Sm dko) Svinj vadno ma asl Ma M astm sla Na SKUPAJ 80,9 1,2 17,9 SKUPAJ 15,7 13,3 56,1 14,9 SPOL moški 83,0 3,0 14,0 SPOL moški 18,8 11,9 49,5 19,8 ženske 79,6 0,0 20,4 ženske 13,6 14,3 60,4 11,7 STAROST 25-30 let 86,0 4,0 10,0 STAROST 25-30 let 21,6 11,8 52,9 13,7 31-40 let 83,1 1,4 15,5 31-40 let 12,7 18,3 54,9 14,1 41-50 let 82,4 0,0 17,6 41-50 let 10,6 9,1 57,6 22,7 51 let in več 73,5 0,0 26,5 51 let in več 19,4 13,4 58,2 9,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 75,6 0,0 24,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 14,7 12,4 58,1 14,7 osnovna šola 87,7 4,6 7,7 osnovna šola 22,7 13,6 48,5 15,2 poklicna šola ali višja 92,9 0,0 7,1 poklicna šola ali višja 7,1 19,0 59,5 14,3 NASELJE ugodne razmere 86,0 1,6 12,4 NASELJE ugodne razmere 17,5 20,6 45,2 16,7 manj ugodne razmere 75,8 0,8 23,4 manj ugodne razmere 14,0 6,2 66,7 13,2 CELOTNA SKUPINA: O uporabi oljčnega ali drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane poroča skoraj 81% CELOTNA SKUPINA: Živalsko maščobo kot namaz na kruhu uživa skoraj 15% anketirancev. anketirancev. SPOL: Pri moških je odstotek precej višji kot med ženskami. SPOL: Pri moških je odstotek nekoliko višji kot med ženskami. STAROST: Najnižji je odstotek med najstarejšimi anketiranci. STAROST: Najnižji je odstotek med najstarejšimi anketiranci, pri ostalih skupinah je višji, a podoben. IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami v uživanju živalske maščobe kot namaza na kruhu ni večjih razlik. IZOBRAZBA: Precej pogosteje o uporabi oljčnega ali drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane poročajo najvišje izobraženi. NASELJE: Živalsko maščobo kot namaz na kruhu uživajo prebivalci naselij z ugodnimi razmerami nekoliko pogosteje. NASELJE: Prav tako pogosteje o uporabi oljčnega ali drugih rastlinskih olj pri pripravi hrane poročajo anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami. 62 63 30. Kakšno mleko najpogosteje pijete? % če 5% eto ,5% e) doma e (1, leka eko s 3 ščob ščob j), posn eko, obe an ma ml ml ašč 5% eko, nj ma i m pijem m stno m (0, Ne z ma obe al eko noma leko ašč ml Pol kravje ml M m SKUPAJ 27,9 34,5 37,6 SPOL moški 29,7 35,6 34,7 ženske 26,8 33,8 39,5 STAROST 25-30 let 29,4 25,5 45,1 31-40 let 21,1 38,0 40,8 41-50 let 30,9 33,8 35,3 51 let in več 30,9 38,2 30,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 33,6 32,8 33,6 osnovna šola 24,2 37,9 37,9 poklicna šola ali višja 9,5 33,3 57,1 NASELJE ugodne razmere 18,6 37,2 44,2 manj ugodne razmere 37,2 31,8 31,0 CELOTNA SKUPINA: Mleko z višjo vsebnostjo maščobe uživa 34,5% anketirancev. SPOL: Odstotek je med spoloma precej podoben. STAROST: Najnižji je odstotek med najmlajšimi anketiranci. IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami mleko z višjo vsebnostjo maščobe uživajo najpogosteje anketiranci z dokončano osnovno šolo. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami uživajo mleko z višjo vsebnostjo maščobe nekoliko pogosteje, vendar pa anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami v skoraj 40% sploh ne pijejo. 64 30. Kakšno mleko najpogosteje pijete? 31. Katero vrsto kruha (tudi žemelj, bombic in drugih pekarskih izdelkov) najpogosteje jeste? % % če 5% eto n, ,5% e) in t, kruha doma e (1, (rže leka ) zrna eko s 3 ščob lečni te ščob j), posn v) čni bel te eko, obe an ma i m vrs ml ml olj Pol vrs ajdo ašč 5% tud polno e eko, nj ma i m pijem m stno m (0, Črn, Ne z ma obe al eko drug Bel ( Različne noma leko ašč ml Pol kravje ml M m SKUPAJ 25,7 17,5 45,5 11,3 SKUPAJ 27,9 34,5 37,6 SPOL moški 24,8 21,8 38,6 14,9 SPOL moški 29,7 35,6 34,7 ženske 26,3 14,7 50,0 9,0 ženske 26,8 33,8 39,5 STAROST 25-30 let 33,3 13,7 37,3 15,7 STAROST 25-30 let 29,4 25,5 45,1 31-40 let 22,5 22,5 39,4 15,5 31-40 let 21,1 38,0 40,8 41-50 let 20,6 19,1 50,0 10,3 41-50 let 30,9 33,8 35,3 51 let in več 28,4 13,4 53,7 4,5 51 let in več 30,9 38,2 30,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 26,2 17,7 47,7 8,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 33,6 32,8 33,6 osnovna šola 22,7 15,2 48,5 13,6 osnovna šola 24,2 37,9 37,9 poklicna šola ali višja 31,0 14,3 35,7 19,0 poklicna šola ali višja 9,5 33,3 57,1 NASELJE ugodne razmere 26,4 13,2 47,3 13,2 NASELJE ugodne razmere 18,6 37,2 44,2 manj ugodne razmere 25,0 21,9 43,8 9,4 manj ugodne razmere 37,2 31,8 31,0 CELOTNA SKUPINA: Anketiranci v povprečju najpogosteje uživajo črn, polnozrnat, ržen ali ajdov kruh. CELOTNA SKUPINA: Mleko z višjo vsebnostjo maščobe uživa 34,5% anketirancev. SPOL: Odstotek tistih anketirancev, ki uživajo črn, polnozrnat, ržen ali ajdov kruh je precej višji med ženskami kot med moškimi. SPOL: Odstotek je med spoloma precej podoben. STAROST: S starostjo odstotek tistih, ki uživajo črn, polnozrnat, ržen ali ajdov kruh, narašča. STAROST: Najnižji je odstotek med najmlajšimi anketiranci. IZOBRAZBA: Najnižji je odstotek tistih, ki uživajo črn, polnozrnat, ržen ali ajdov kruh, med najbolj IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami mleko z višjo vsebnostjo maščobe uživajo najpogosteje anketiranci izobraženimi. z dokončano osnovno šolo. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami je odstotek tistih, ki uživajo črn, polnozrnat, ržen NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami uživajo mleko z višjo vsebnostjo maščobe nekoliko ali ajdov kruh, nekoliko višji. pogosteje, vendar pa anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami v skoraj 40% sploh ne pijejo. 64 65 32. Koliko kruha običajno pojeste na dan? % (do 2-kg ine) pol kg rt do pol kg kot 3 rez čet trt Če Več Do SKUPAJ 77,3 18,8 3,9 SPOL moški 59,4 32,7 7,9 ženske 89,0 9,7 1,3 STAROST 25-30 let 62,7 23,5 13,7 31-40 let 82,9 17,1 0,0 41-50 let 72,1 25,0 2,9 51 let in več 88,1 10,4 1,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 77,7 18,5 3,8 osnovna šola 77,3 15,2 7,6 poklicna šola ali višja 71,4 28,6 0,0 NASELJE ugodne razmere 85,2 11,7 3,1 manj ugodne razmere 69,5 25,8 4,7 CELOTNA SKUPINA: V povprečju največ (več kot 77%) anketirancev poje do četrt kilograma kruha na dan. SPOL: Ženske pojedo manj kruha kot moški. STAROST: Najmanj kruha pojedo najstarejši anketiranci, največ pa najmlajši. IZOBRAZBA: Nekoliko več kruha pojedo najvišje izobraženi. NASELJE: Anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami pojedo več kruha. 66 32. Koliko kruha običajno pojeste na dan? 33. Koliko vode običajno popijete na dan? % % (do 2- l 5l h ne kg ine) pol kg -1l -2l več em rt do pol kg 5l splo kot l-0, 1l pij 3 rez Do 2d 2d 0, 2l in de čet trt Če Več Vo Do SKUPAJ 77,3 18,8 3,9 SKUPAJ 14,8 23,3 14,4 16,7 14,0 16,7 SPOL moški 59,4 32,7 7,9 SPOL moški 14,9 26,7 14,9 17,8 14,9 10,9 ženske 89,0 9,7 1,3 ženske 14,7 21,2 14,1 16,0 13,5 20,5 STAROST 25-30 let 62,7 23,5 13,7 STAROST 25-30 let 19,6 13,7 11,8 13,7 19,6 21,6 31-40 let 82,9 17,1 0,0 31-40 let 14,1 25,4 9,9 23,9 8,5 18,3 41-50 let 72,1 25,0 2,9 41-50 let 7,4 27,9 17,6 17,6 16,2 13,2 51 let in več 88,1 10,4 1,5 51 let in več 19,4 23,9 17,9 10,4 13,4 14,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 77,7 18,5 3,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 16,0 20,6 14,5 16,0 16,0 16,8 osnovna šola 77,3 15,2 7,6 osnovna šola 16,7 24,2 15,2 16,7 12,1 15,2 poklicna šola ali višja 71,4 28,6 0,0 poklicna šola ali višja 11,9 28,6 7,1 21,4 14,3 16,7 NASELJE ugodne razmere 85,2 11,7 3,1 NASELJE ugodne razmere 18,0 19,5 15,6 19,5 17,2 10,2 manj ugodne razmere 69,5 25,8 4,7 manj ugodne razmere 11,6 27,1 13,2 14,0 10,9 23,3 CELOTNA SKUPINA: V povprečju največ (več kot 77%) anketirancev poje do četrt kilograma kruha na dan. SPOL: Ženske pojedo manj kruha kot moški. CELOTNA SKUPINA: Vode sploh ne pije 16,7% anketiranih. STAROST: Najmanj kruha pojedo najstarejši anketiranci, največ pa najmlajši. SPOL: Več je takšnih med ženskami kot med moškimi. IZOBRAZBA: Nekoliko več kruha pojedo najvišje izobraženi. STAROST: Najpogosteje vode sploh ne pijejo najmlajši anketiranci. NASELJE: Anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami pojedo več kruha. IZOBRAZBA: Med izobrazbenimi skupinami ni bistvenih razlik v količini popite vode. NASELJE: Med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami je bistveno več tistih, ki vode sploh ne pijejo. 66 67 34. Kako pogosto običajno uživate mleko in mlečne izdelke (mleko, sire, jogurt, skuto, ipd.)? % ec en en t na es ed ed an m t t d koli 1kra Ni t na t na t na t na dan kot 3kra 3kra 6kra 1kra 1- 1- 4- Več SKUPAJ 18,4 16,4 30,5 10,9 19,9 3,9 SPOL moški 21,0 15,0 34,0 9,0 18,0 3,0 ženske 16,7 17,3 28,2 12,2 21,2 4,5 STAROST 25-30 let 19,6 17,6 25,5 15,7 17,6 3,9 31-40 let 11,3 11,3 40,8 11,3 22,5 2,8 41-50 let 19,4 22,4 20,9 7,5 25,4 4,5 51 let in več 23,9 14,9 32,8 10,4 13,4 4,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 23,3 20,2 27,9 6,2 20,9 1,6 osnovna šola 12,1 13,6 40,9 18,2 12,1 3,0 poklicna šola ali višja 7,1 11,9 28,6 11,9 28,6 11,9 NASELJE ugodne razmere 13,4 11,0 29,9 17,3 22,8 5,5 manj ugodne razmere 23,3 21,7 31,0 4,7 17,1 2,3 CELOTNA SKUPINA: Mleko in mlečne izdelke v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1-3 krat na teden. SPOL: Moški v povprečju mleko in mlečne izdelke najpogosteje uživajo 1-3 krat na teden, prav tako tudi ženske, odstotek pa je med njimi nižji. STAROST: Vsi anketiranci razen starostne skupine 41-50 let v povprečju najpogosteje uživajo mleko in mlečne izdelke 1-3 krat na teden. Ta skupina jih v povprečju uživa najpogosteje 1-3 krat na mesec. IZOBRAZBA: Anketiranci vseh izobrazbenih skupin v povprečju mleko in mlečne izdelke najpogosteje uživajo 1-3 krat na teden. NASELJE: Prav tako je med anketiranci različnih skupin naselij. 68 34. Kako pogosto običajno uživate mleko in mlečne izdelke (mleko, sire, jogurt, skuto, ipd.)? 35. Kako pogosto običajno uživate sveže sadje (jabolka, hruške, breskve, banane, pomaranče, limone, ipd.)? % % ec en en t na es ed ed an m t t d ec en en koli 1kra t na es ed ed an Ni t na t na t na t na dan m t t d kot koli 1kra 1kra Ni t na t na t na t na dan 1-3kra 1-3kra 4-6kra Več kot 3kra 3kra 1kra 1- 4-6kra Več SKUPAJ 18,4 16,4 30,5 10,9 19,9 3,9 1- SKUPAJ 5,0 15,9 25,2 22,9 20,9 10,1 SPOL moški 21,0 15,0 34,0 9,0 18,0 3,0 ženske 16,7 17,3 28,2 12,2 21,2 4,5 SPOL moški 5,9 17,8 31,7 22,8 16,8 5,0 ženske 4,5 14,6 21,0 22,9 23,6 13,4 STAROST 25-30 let 19,6 17,6 25,5 15,7 17,6 3,9 31-40 let 11,3 11,3 40,8 11,3 22,5 2,8 STAROST 25-30 let 3,9 15,7 31,4 21,6 17,6 9,8 41-50 let 19,4 22,4 20,9 7,5 25,4 4,5 31-40 let 2,8 11,3 32,4 23,9 18,3 11,3 51 let in več 23,9 14,9 32,8 10,4 13,4 4,5 41-50 let 2,9 20,6 25,0 14,7 26,5 10,3 51 let in več 10,3 16,2 13,2 30,9 20,6 8,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 23,3 20,2 27,9 6,2 20,9 1,6 osnovna šola 12,1 13,6 40,9 18,2 12,1 3,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 6,1 19,1 22,1 19,8 25,2 7,6 poklicna šola ali višja 7,1 11,9 28,6 11,9 28,6 11,9 osnovna šola 3,0 10,6 21,2 34,8 18,2 12,1 poklicna šola ali višja 2,4 11,9 38,1 11,9 16,7 19,0 NASELJE ugodne razmere 13,4 11,0 29,9 17,3 22,8 5,5 manj ugodne razmere 23,3 21,7 31,0 4,7 17,1 2,3 NASELJE ugodne razmere 5,4 7,8 23,3 24,0 23,3 16,3 manj ugodne razmere 4,7 24,0 27,1 21,7 18,6 3,9 CELOTNA SKUPINA: Mleko in mlečne izdelke v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1-3 krat na teden. SPOL: Moški v povprečju mleko in mlečne izdelke najpogosteje uživajo 1-3 krat na teden, prav tako tudi CELOTNA SKUPINA: Sveže sadje v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1-3 krat na teden. ženske, odstotek pa je med njimi nižji. SPOL: Moški v povprečju sveže sadje najpogosteje uživajo 1-3 krat na teden, prav tako tudi ženske, odstotek STAROST: Vsi anketiranci razen starostne skupine 41-50 let v povprečju najpogosteje uživajo mleko in mlečne pa je med njimi nižji. izdelke 1-3 krat na teden. Ta skupina jih v povprečju uživa najpogosteje 1-3 krat na mesec. STAROST: Vsi anketiranci razen starostne skupine 41-50 let v povprečju najpogosteje uživajo sveže sadje 1-IZOBRAZBA: Anketiranci vseh izobrazbenih skupin v povprečju mleko in mlečne izdelke najpogosteje uživajo 3 krat na teden. Ta skupina ga v povprečju uživa najpogosteje 4-6 krat na teden. 1-3 krat na teden. IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo sveže sadje v povprečju uživajo najpogosteje 1 krat na NASELJE: Prav tako je med anketiranci različnih skupin naselij. teden, anketiranci z dokončano osnovno šolo najpogosteje 4-6 krat na teden, medtem ko ga najvišje izobraženi anketiranci najpogosteje uživajo 1-3 krat na teden. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami ga uživajo najpogosteje 4-6 krat na teden, medtem ko ga anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami uživajo najpogosteje 1-3 krat na teden. 68 69 36. Kako pogosto običajno uživate predelano sadje (kompote, marmelade, ipd.)? % ec en en t na es ed ed an m t t d koli 1kra Ni t na t na t na t na dan kot 3kra 3kra 6kra 1kra 1- 1- 4- Več SKUPAJ 30,5 38,3 24,6 5,9 0,0 0,8 SPOL moški 32,7 37,6 24,8 5,0 0,0 0,0 ženske 29,0 38,7 24,5 6,5 0,0 1,3 STAROST 25-30 let 29,4 45,1 19,6 3,9 0,0 2,0 31-40 let 22,5 46,5 26,8 2,8 0,0 1,4 41-50 let 38,8 28,4 23,9 9,0 0,0 0,0 51 let in več 31,3 34,3 26,9 7,5 0,0 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 37,7 28,5 26,2 6,9 0,0 0,8 osnovna šola 22,7 53,0 18,2 6,1 0,0 0,0 poklicna šola ali višja 16,7 45,2 33,3 2,4 0,0 2,4 NASELJE ugodne razmere 27,6 40,2 23,6 7,1 0,0 1,6 manj ugodne razmere 33,3 36,4 25,6 4,7 0,0 0,0 CELOTNA SKUPINA: Predelano sadje v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1-3 krat na mesec. SPOL: Tako moški kot ženske v povprečju predelano sadje najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec. STAROST: Vsi anketiranci razen starostne skupine 41-50 let v povprečju najpogosteje uživajo predelano sadje 1-3 krat na mesec. Ta skupina ga v povprečju uživa najpogosteje ne uživa nikoli. IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo predelano sadje v povprečju uživajo nikoli, anketiranci z dokončano osnovno šolo in najvišje izobraženi anketiranci pa ga najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec. NASELJE: Anketiranci ne glede na naselje predelano sadje najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec. 70 36. Kako pogosto običajno uživate predelano sadje (kompote, marmelade, ipd.)? 37. Kako pogosto običajno uživate 100% sadne sokove? % % ec en en ec en en t na t na es ed ed an es ed ed an m t t d m t t d koli 1kra koli 1kra Ni t na t na t na t na dan t na t na t na t na dan kot Ni kot 1kra 3kra 3kra 1kra 1-3kra 1-3kra 4-6kra Več 1- 1- 4-6kra Več SKUPAJ 30,5 38,3 24,6 5,9 0,0 0,8 SKUPAJ 72,8 13,8 6,3 0,8 3,1 3,1 SPOL moški 32,7 37,6 24,8 5,0 0,0 0,0 SPOL moški 71,0 17,0 8,0 1,0 2,0 1,0 ženske 29,0 38,7 24,5 6,5 0,0 1,3 ženske 74,0 11,7 5,2 0,6 3,9 4,5 STAROST 25-30 let 29,4 45,1 19,6 3,9 0,0 2,0 STAROST 25-30 let 66,7 9,8 13,7 2,0 2,0 5,9 31-40 let 22,5 46,5 26,8 2,8 0,0 1,4 31-40 let 73,2 18,3 1,4 0,0 4,2 2,8 41-50 let 38,8 28,4 23,9 9,0 0,0 0,0 41-50 let 68,7 17,9 7,5 0,0 4,5 1,5 51 let in več 31,3 34,3 26,9 7,5 0,0 0,0 51 let in več 81,5 7,7 4,6 1,5 1,5 3,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 37,7 28,5 26,2 6,9 0,0 0,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 76,0 10,9 7,8 0,8 3,1 1,6 osnovna šola 22,7 53,0 18,2 6,1 0,0 0,0 osnovna šola 68,2 18,2 7,6 1,5 1,5 3,0 poklicna šola ali višja 16,7 45,2 33,3 2,4 0,0 2,4 poklicna šola ali višja 61,9 21,4 0,0 7,1 9,5 NASELJE ugodne razmere 27,6 40,2 23,6 7,1 0,0 1,6 NASELJE ugodne razmere 66,9 18,1 6,3 0,0 3,1 5,5 manj ugodne razmere 33,3 36,4 25,6 4,7 0,0 0,0 manj ugodne razmere 78,7 9,4 6,3 1,6 3,1 0,8 CELOTNA SKUPINA: Predelano sadje v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1-3 krat na mesec. 100% sokov anketiranci v skoraj 73% sploh ne uživajo. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. SPOL: Tako moški kot ženske v povprečju predelano sadje najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec. STAROST: Vsi anketiranci razen starostne skupine 41-50 let v povprečju najpogosteje uživajo predelano sadje 1-3 krat na mesec. Ta skupina ga v povprečju uživa najpogosteje ne uživa nikoli. IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo predelano sadje v povprečju uživajo nikoli, anketiranci z dokončano osnovno šolo in najvišje izobraženi anketiranci pa ga najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec. NASELJE: Anketiranci ne glede na naselje predelano sadje najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec. 70 71 38. Kako pogosto običajno uživate svežo zelenjavo (solato, paradižnik, zelje, ipd.)? % ec en en t na es ed ed an m t t d koli 1kra Ni t na t na t na t na dan kot 3kra 3kra 6kra 1kra 1- 1- 4- Več SKUPAJ 4,3 8,2 29,2 22,2 33,9 2,3 SPOL moški 3,0 10,9 26,7 24,8 31,7 3,0 ženske 5,1 6,4 30,8 20,5 35,3 1,9 STAROST 25-30 let 3,9 9,8 31,4 17,6 37,3 0,0 31-40 let 2,9 2,9 30,0 25,7 32,9 5,7 41-50 let 4,4 7,4 20,6 26,5 38,2 2,9 51 let in več 5,9 13,2 35,3 17,6 27,9 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 5,4 11,5 33,8 16,9 30,8 1,5 osnovna šola 1,5 6,1 21,2 24,2 42,4 4,5 poklicna šola ali višja 4,8 0,0 28,6 28,6 35,7 2,4 NASELJE ugodne razmere 7,0 2,3 24,0 20,9 41,1 4,7 manj ugodne razmere 1,6 14,1 34,4 23,4 26,6 0,0 CELOTNA SKUPINA: Svežo zelenjavo v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1 krat na dan. SPOL: Moški v povprečju svežo zelenjavo najpogosteje uživajo 1 krat na dan, prav tako tudi ženske, odstotek pa je med njimi višji. STAROST: Vsi anketiranci razen starostne skupine 51 let in več let v povprečju najpogosteje uživajo svežo zelenjavo 1 krat na dan. Ta skupina jo v povprečju uživa najpogosteje 1-3 krat na teden. IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo svežo zelenjavo v povprečju uživajo najpogosteje 1 krat na teden, vsi ostali pa 1 krat na dan. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami svežo zelenjavo uživajo najpogosteje 1 krat na dan, medtem ko ga anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami jo uživajo najpogosteje 1-3 krat na teden. 72 38. Kako pogosto običajno uživate svežo zelenjavo (solato, paradižnik, zelje, ipd.)? 39. Kako pogosto običajno uživate predelano zelenjavo (kuhano, dušeno, ipd.)? % % ec en en ec en en t na t na es ed ed an es ed ed an m t t d m t t d koli 1kra koli 1kra Ni t na t na t na t na dan Ni t na t na t na t na dan kot kot 1kra 3kra 3kra 1kra 1-3kra 1-3kra 4-6kra Več 1- 1- 4-6kra Več SKUPAJ 4,3 8,2 29,2 22,2 33,9 2,3 SKUPAJ 7,5 17,3 45,1 19,6 9,4 1,2 SPOL moški 3,0 10,9 26,7 24,8 31,7 3,0 SPOL moški 6,9 17,8 46,5 16,8 9,9 2,0 ženske 5,1 6,4 30,8 20,5 35,3 1,9 ženske 7,8 16,9 44,2 21,4 9,1 0,6 STAROST 25-30 let 3,9 9,8 31,4 17,6 37,3 0,0 STAROST 25-30 let 7,8 31,4 21,6 21,6 17,6 0,0 31-40 let 2,9 2,9 30,0 25,7 32,9 5,7 31-40 let 8,5 12,7 52,1 18,3 5,6 2,8 41-50 let 4,4 7,4 20,6 26,5 38,2 2,9 41-50 let 4,5 10,4 47,8 23,9 11,9 1,5 51 let in več 5,9 13,2 35,3 17,6 27,9 0,0 51 let in več 9,1 18,2 53,0 15,2 4,5 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 5,4 11,5 33,8 16,9 30,8 1,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 7,8 14,7 48,1 18,6 10,1 0,8 osnovna šola 1,5 6,1 21,2 24,2 42,4 4,5 osnovna šola 4,5 16,7 47,0 19,7 10,6 1,5 poklicna šola ali višja 4,8 0,0 28,6 28,6 35,7 2,4 poklicna šola ali višja 9,5 23,8 31,0 26,2 7,1 2,4 NASELJE ugodne razmere 7,0 2,3 24,0 20,9 41,1 4,7 NASELJE ugodne razmere 4,7 11,8 39,4 27,6 14,2 2,4 manj ugodne razmere 1,6 14,1 34,4 23,4 26,6 0,0 manj ugodne razmere 10,2 22,7 50,8 11,7 4,7 0,0 CELOTNA SKUPINA: Svežo zelenjavo v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1 krat na dan. CELOTNA SKUPINA: Predelano zelenjavo v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1-3 krat na teden. SPOL: Moški v povprečju svežo zelenjavo najpogosteje uživajo 1 krat na dan, prav tako tudi ženske, odstotek SPOL: Med spoloma je podobno. pa je med njimi višji. STAROST: Vsi anketiranci razen najmlajše starostne skupine v povprečju najpogosteje uživajo predelano STAROST: Vsi anketiranci razen starostne skupine 51 let in več let v povprečju najpogosteje uživajo svežo zelenjavo 1-3 krat na teden. Ta skupina jo v povprečju uživa najpogosteje 1-3 krat na mesec. zelenjavo 1 krat na dan. Ta skupina jo v povprečju uživa najpogosteje 1-3 krat na teden. IZOBRAZBA: Vsi anketiranci ne glede na izobrazbo predelano zelenjavo uživajo najpogosteje 1-3 krat na IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo svežo zelenjavo v povprečju uživajo najpogosteje 1 krat teden. na teden, vsi ostali pa 1 krat na dan. NASELJE: Podobno je tudi med anketiranci iz različnih naselij. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami svežo zelenjavo uživajo najpogosteje 1 krat na dan, medtem ko ga anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami jo uživajo najpogosteje 1-3 krat na teden. 72 73 40. Kako pogosto običajno uživate perutnino (piščančje ali puranje meso)? % ec en en t na es ed ed an m t t d koli 1kra Ni t na t na t na t na dan kot 3kra 3kra 6kra 1kra 1- 1- 4- Več SKUPAJ 7,8 12,1 57,2 16,7 5,8 0,4 SPOL moški 6,9 11,9 57,4 16,8 6,9 0,0 ženske 8,3 12,2 57,1 16,7 5,1 0,6 STAROST 25-30 let 11,8 9,8 49,0 19,6 9,8 0,0 31-40 let 8,5 8,5 59,2 18,3 5,6 0,0 41-50 let 7,4 7,4 60,3 19,1 4,4 1,5 51 let in več 4,5 22,4 58,2 10,4 4,5 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 9,2 11,5 55,7 19,1 3,8 0,8 osnovna šola 4,5 9,1 59,1 18,2 9,1 0,0 poklicna šola ali višja 11,9 9,5 61,9 11,9 4,8 0,0 NASELJE ugodne razmere 4,7 6,3 58,6 23,4 7,0 0,0 manj ugodne razmere 10,9 17,8 55,8 10,1 4,7 0,8 Perutnino najpogosteje uživajo anketiranci 1-3 krat na teden. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 49,0 in 61,9%. 74 40. Kako pogosto običajno uživate perutnino (piščančje ali puranje meso)? 41. Kako pogosto običajno uživate rdeče meso (govedino, svinjino)? % % ec en en ec en en t na t na es ed ed an es ed ed an m t t d m t t d koli 1kra koli 1kra Ni t na t na t na t na dan t na t na t na t na dan kot Ni kot 1kra 3kra 3kra 1kra 1-3kra 1-3kra 4-6kra Več 1- 1- 4-6kra Več SKUPAJ 7,8 12,1 57,2 16,7 5,8 0,4 SKUPAJ 1,9 19,8 55,8 16,3 5,8 0,4 SPOL moški 6,9 11,9 57,4 16,8 6,9 0,0 SPOL moški 2,0 15,8 55,4 20,8 5,9 0,0 ženske 8,3 12,2 57,1 16,7 5,1 0,6 ženske 1,9 22,3 56,1 13,4 5,7 0,6 STAROST 25-30 let 11,8 9,8 49,0 19,6 9,8 0,0 STAROST 25-30 let 2,0 21,6 51,0 13,7 11,8 0,0 31-40 let 8,5 8,5 59,2 18,3 5,6 0,0 31-40 let 1,4 14,1 52,1 25,4 5,6 1,4 41-50 let 7,4 7,4 60,3 19,1 4,4 1,5 41-50 let 1,5 14,7 63,2 17,6 2,9 0,0 51 let in več 4,5 22,4 58,2 10,4 4,5 0,0 51 let in več 2,9 29,4 55,9 7,4 4,4 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 9,2 11,5 55,7 19,1 3,8 0,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 3,1 21,4 55,0 15,3 4,6 0,8 osnovna šola 4,5 9,1 59,1 18,2 9,1 0,0 osnovna šola 0,0 19,7 51,5 21,2 7,6 0,0 poklicna šola ali višja 11,9 9,5 61,9 11,9 4,8 0,0 poklicna šola ali višja 0,0 9,5 66,7 16,7 7,1 0,0 NASELJE ugodne razmere 4,7 6,3 58,6 23,4 7,0 0,0 NASELJE ugodne razmere 0,8 12,4 59,7 21,7 5,4 0,0 manj ugodne razmere 10,9 17,8 55,8 10,1 4,7 0,8 manj ugodne razmere 3,1 27,1 51,9 10,9 6,2 0,8 Perutnino najpogosteje uživajo anketiranci 1-3 krat na teden. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih Rdeče meso najpogosteje uživajo anketiranci 1-3 krat na teden. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 49,0 in 61,9%. skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 51,0 in 66,7%. 74 75 42. Kako pogosto običajno uživate ribe in morske sadeže? % ec en en t na es ed ed an m t t d koli 1kra Ni t na t na t na t na dan kot 3kra 3kra 6kra 1kra 1- 1- 4- Več SKUPAJ 21,8 51,4 23,3 2,7 0,8 0,0 SPOL moški 18,8 55,4 21,8 3,0 1,0 0,0 ženske 23,7 48,7 24,4 2,6 0,6 0,0 STAROST 25-30 let 13,7 51,0 33,3 2,0 0,0 0,0 31-40 let 21,1 50,7 25,4 2,8 0,0 0,0 41-50 let 23,9 55,2 17,9 3,0 0,0 0,0 51 let in več 26,5 48,5 19,1 2,9 2,9 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 26,9 46,9 20,8 3,8 1,5 0,0 osnovna šola 15,2 54,5 27,3 3,0 0,0 0,0 poklicna šola ali višja 11,9 54,8 33,3 0,0 0,0 0,0 NASELJE ugodne razmere 21,9 45,3 27,3 3,9 1,6 0,0 manj ugodne razmere 21,7 57,4 19,4 1,6 0,0 0,0 Ribe in morske sadeže najpogosteje uživajo anketiranci 1-3 krat na mesec. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 45,3 in 57,4%. 76 42. Kako pogosto običajno uživate ribe in morske sadeže? 43. Kako pogosto običajno uživate krompir, riž, testenine? % % ec en en ec en en t na t na es ed ed an es ed ed an m t t d m t t d koli 1kra koli 1kra Ni t na t na t na t na dan t na t na t na t na dan kot Ni kot 1kra 3kra 3kra 1kra 1-3kra 1-3kra 4-6kra Več 1- 1- 4-6kra Več SKUPAJ 21,8 51,4 23,3 2,7 0,8 0,0 SKUPAJ 1,2 1,9 16,7 29,6 50,2 0,4 SPOL moški 18,8 55,4 21,8 3,0 1,0 0,0 SPOL moški 1,0 4,0 15,0 30,0 50,0 0,0 ženske 23,7 48,7 24,4 2,6 0,6 0,0 ženske 1,3 0,6 17,8 29,3 50,3 0,6 STAROST 25-30 let 13,7 51,0 33,3 2,0 0,0 0,0 STAROST 25-30 let 2,0 0,0 14,0 34,0 50,0 0,0 31-40 let 21,1 50,7 25,4 2,8 0,0 0,0 31-40 let 0,0 0,0 18,3 21,1 59,2 1,4 41-50 let 23,9 55,2 17,9 3,0 0,0 0,0 41-50 let 0,0 4,4 8,8 27,9 58,8 0,0 51 let in več 26,5 48,5 19,1 2,9 2,9 0,0 51 let in več 2,9 2,9 25,0 36,8 32,4 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 26,9 46,9 20,8 3,8 1,5 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 1,5 3,1 16,8 32,1 45,8 0,8 osnovna šola 15,2 54,5 27,3 3,0 0,0 0,0 osnovna šola 0,0 1,5 15,2 24,2 59,1 0,0 poklicna šola ali višja 11,9 54,8 33,3 0,0 0,0 0,0 poklicna šola ali višja 2,4 0,0 22,0 19,5 56,1 0,0 NASELJE ugodne razmere 21,9 45,3 27,3 3,9 1,6 0,0 NASELJE ugodne razmere 1,6 1,6 17,1 23,3 56,6 0,0 manj ugodne razmere 21,7 57,4 19,4 1,6 0,0 0,0 manj ugodne razmere 0,8 2,3 16,4 35,9 43,8 0,8 Ribe in morske sadeže najpogosteje uživajo anketiranci 1-3 krat na mesec. Podobno je tudi med spoloma, po Krompir, riž testenine najpogosteje uživajo anketiranci 1 krat na dan. Podobno je večinoma tudi med starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 45,3 in 57,4%. spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Edino anketiranci najstarejše starostne skupine ta živila uživajo v povprečju 4-6 krat na teden. 76 77 44. Kako pogosto običajno uživate jajce kot samostojno jed? % ec en en t na es ed ed an m t t d koli 1kra Ni t na t na t na t na dan kot 3kra 3kra 6kra 1kra 1- 1- 4- Več SKUPAJ 29,2 40,5 25,7 3,1 1,6 0,0 SPOL moški 23,8 40,6 30,7 4,0 1,0 0,0 ženske 32,7 40,4 22,4 2,6 1,9 0,0 STAROST 25-30 let 25,5 39,2 31,4 0,0 3,9 0,0 31-40 let 18,3 46,5 32,4 1,4 1,4 0,0 41-50 let 41,2 35,3 19,1 4,4 0,0 0,0 51 let in več 31,3 40,3 20,9 6,0 1,5 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 40,5 32,1 24,4 2,3 0,8 0,0 osnovna šola 13,6 50,0 30,3 3,0 3,0 0,0 poklicna šola ali višja 19,0 50,0 26,2 2,4 2,4 0,0 NASELJE ugodne razmere 28,9 40,6 28,1 2,3 0,0 0,0 manj ugodne razmere 29,5 40,3 23,3 3,9 3,1 0,0 CELOTNA SKUPINA: Jajca kot samostojno jed v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1-3 krat na mesec. SPOL: Moški v povprečju jajca kot samostojno jed najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec, prav tako tudi ženske. STAROST: Vsi anketiranci razen starostne skupine 41-50 let v povprečju najpogosteje uživajo jajca kot samostojno jed 1-3 krat na mesec. Ta skupina jih v povprečju najpogosteje sploh ne uživa. IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo jajc kot samostojno jed najpogosteje sploh ne uživajo, vsi ostali pa 1-3 krat na mesec. NASELJE: Med naselji v pogostosti uživanja jajc kot samostojne jedi ni bistvenih razlik. Vsi jih najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec 78 44. Kako pogosto običajno uživate jajce kot samostojno jed? 45. Kako pogosto običajno uživate žito (kosmiče, mueslije, kaše)? % % ec en en es an t na ec ed ed en en m t t d t na es ed ed an koli 1kra m t t d Ni t na t na t na t na dan koli 1kra kot Ni t na t na t na t na dan 3kra 1kra kot 3kra1- 1- 4-6kra Več 1kra 1-3kra 1-3kra 4-6kra Več SKUPAJ 62,2 22,8 14,2 0,8 0,0 0,0 SKUPAJ 29,2 40,5 25,7 3,1 1,6 0,0 SPOL moški 63,6 25,3 11,1 0,0 0,0 0,0 SPOL moški 23,8 40,6 30,7 4,0 1,0 0,0 ženske 61,3 21,3 16,1 1,3 0,0 0,0 ženske 32,7 40,4 22,4 2,6 1,9 0,0 STAROST 25-30 let 58,8 31,4 9,8 0,0 0,0 0,0 STAROST 25-30 let 25,5 39,2 31,4 0,0 3,9 0,0 31-40 let 47,1 27,1 24,3 1,4 0,0 0,0 31-40 let 18,3 46,5 32,4 1,4 1,4 0,0 41-50 let 71,6 14,9 11,9 1,5 0,0 0,0 41-50 let 41,2 35,3 19,1 4,4 0,0 0,0 51 let in več 71,2 19,7 9,1 0,0 0,0 0,0 51 let in več 31,3 40,3 20,9 6,0 1,5 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 62,8 22,5 14,7 0,0 0,0 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 40,5 32,1 24,4 2,3 0,8 0,0 osnovna šola 66,2 26,2 7,7 0,0 0,0 0,0 osnovna šola 13,6 50,0 30,3 3,0 3,0 0,0 poklicna šola ali višja 42,9 28,6 23,8 4,8 0,0 0,0 poklicna šola ali višja 19,0 50,0 26,2 2,4 2,4 0,0 NASELJE ugodne razmere 54,0 24,6 19,8 1,6 0,0 0,0 NASELJE ugodne razmere 28,9 40,6 28,1 2,3 0,0 0,0 manj ugodne razmere 70,3 21,1 8,6 0,0 0,0 0,0 manj ugodne razmere 29,5 40,3 23,3 3,9 3,1 0,0 Žit anketiranci v več kot 62% sploh ne uživajo. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 42,9% in 71,6%. CELOTNA SKUPINA: Jajca kot samostojno jed v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1-3 krat na mesec. SPOL: Moški v povprečju jajca kot samostojno jed najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec, prav tako tudi ženske. STAROST: Vsi anketiranci razen starostne skupine 41-50 let v povprečju najpogosteje uživajo jajca kot samostojno jed 1-3 krat na mesec. Ta skupina jih v povprečju najpogosteje sploh ne uživa. IZOBRAZBA: Anketiranci z nedokončano osnovno šolo jajc kot samostojno jed najpogosteje sploh ne uživajo, vsi ostali pa 1-3 krat na mesec. NASELJE: Med naselji v pogostosti uživanja jajc kot samostojne jedi ni bistvenih razlik. Vsi jih najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec 78 79 46. Kako pogosto uživate ocvrte jedi (pomfrit, ocvrto meso, ocvrtke, ipd.)? % ec en en es ed ed m t t an koli d Ni t na t na t na Vsak 3kra 6kra 1-3kra 1- 4- SKUPAJ 8,5 29,8 50,8 10,5 0,4 SPOL moški 3,0 32,7 57,4 6,9 0,0 ženske 12,1 28,0 46,5 12,7 0,6 STAROST 25-30 let 2,0 27,5 60,8 9,8 0,0 31-40 let 2,8 22,5 60,6 14,1 0,0 41-50 let 7,4 26,5 52,9 11,8 1,5 51 let in več 20,6 42,6 30,9 5,9 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 13,7 33,6 41,2 11,5 0,0 osnovna šola 1,5 24,2 65,2 7,6 1,5 poklicna šola ali višja 4,8 21,4 66,7 7,1 0,0 NASELJE ugodne razmere 8,5 27,9 53,5 9,3 0,8 manj ugodne razmere 8,5 31,8 48,1 11,6 0,0 Ocvrte jedi najpogosteje uživajo anketiranci 1-3 krat na teden. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 41,2 in 66,7%. Redkeje (1-3 krat na mesec) tovrstne jedi uživajo le anketiranci najstarejše starostne skupine. 80 46. Kako pogosto uživate ocvrte jedi (pomfrit, ocvrto meso, ocvrtke, ipd.)? 47. Kako pogosto uživate sendviče, hot dog, pizzo, burek? % % ec en en es ed ed m t t an ec en en koli d es ed ed Ni t na t na t na m t t an Vsak koli d Ni t na t na t na 1-3kra 1-3kra 4-6kra Vsak 3kra 3kra 6kra SKUPAJ 8,5 29,8 50,8 10,5 0,4 1- 1- 4- SKUPAJ 26,1 30,7 23,3 11,7 8,2 SPOL moški 3,0 32,7 57,4 6,9 0,0 ženske 12,1 28,0 46,5 12,7 0,6 SPOL moški 16,8 29,7 23,8 19,8 9,9 ženske 32,1 31,4 23,1 6,4 7,1 STAROST 25-30 let 2,0 27,5 60,8 9,8 0,0 31-40 let 2,8 22,5 60,6 14,1 0,0 STAROST 25-30 let 16,0 18,0 32,0 16,0 18,0 41-50 let 7,4 26,5 52,9 11,8 1,5 31-40 let 15,5 32,4 31,0 9,9 11,3 51 let in več 20,6 42,6 30,9 5,9 0,0 41-50 let 26,5 29,4 23,5 14,7 5,9 51 let in več 44,1 39,7 8,8 7,4 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 13,7 33,6 41,2 11,5 0,0 osnovna šola 1,5 24,2 65,2 7,6 1,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 32,8 30,5 22,1 8,4 6,1 poklicna šola ali višja 4,8 21,4 66,7 7,1 0,0 osnovna šola 18,5 36,9 23,1 12,3 9,2 poklicna šola ali višja 14,3 14,3 31,0 23,8 16,7 NASELJE ugodne razmere 8,5 27,9 53,5 9,3 0,8 manj ugodne razmere 8,5 31,8 48,1 11,6 0,0 NASELJE ugodne razmere 25,6 24,0 24,0 14,7 11,6 manj ugodne razmere 26,6 37,5 22,7 8,6 4,7 Ocvrte jedi najpogosteje uživajo anketiranci 1-3 krat na teden. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 41,2 in 66,7%. Redkeje (1-3 krat na mesec) tovrstne jedi uživajo le anketiranci najstarejše starostne skupine. CELOTNA SKUPINA: Sendviče, hot dog, pizzo, burek v povprečju anketiranci uživajo najpogosteje 1-3 krat na mesec. SPOL: Moški jih v povprečju nekoliko pogosteje (1-3 krat na mesec) kot ženske, ki jih približno v enakem odstotku uživajo 1-3 krat na mesec ali nikoli. STAROST: Najmlajši tovrstne jedi uživajo najpogosteje, najstarejši najredkeje. IZOBRAZBA: Pogostost uživanje teh jedi raste z višanjem izobrazbe. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami tovrstne jedi uživajo nekoliko pogosteje kot anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami. 80 81 48. Kako pogosto uživate gotove jedi (iz pločevink, iz koncentratov, ipd.)? % ec en en es ed ed m t t an koli d Ni t na t na t na Vsak 3kra 6kra 1-3kra 1- 4- SKUPAJ 59,3 28,7 9,3 2,3 0,4 SPOL moški 50,5 32,7 13,9 2,0 1,0 ženske 65,0 26,1 6,4 2,5 0,0 STAROST 25-30 let 47,1 41,2 5,9 5,9 0,0 31-40 let 54,9 26,8 14,1 2,8 1,4 41-50 let 66,2 25,0 7,4 1,5 0,0 51 let in več 66,2 25,0 8,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 67,2 20,6 9,9 1,5 0,8 osnovna šola 53,0 37,9 6,1 3,0 0,0 poklicna šola ali višja 45,2 40,5 9,5 4,8 0,0 NASELJE ugodne razmere 53,5 31,8 10,9 3,1 0,8 manj ugodne razmere 65,1 25,6 7,8 1,6 0,0 Gotovih jedi anketiranci najpogosteje sploh ne uživajo. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 45,2 in 67,2%. 82 48. Kako pogosto uživate gotove jedi (iz pločevink, iz koncentratov, ipd.)? 49. Kako pogosto uživate suho mesnate izdelke (šunko, vratovino, ipd.)? % % ec en en es ec ed ed en en t t an m es ed ed koli d m t t an Ni t na t na t na koli d Vsak Ni t na t na t na 3kra 3kra 6kra Vsak 1- 1- 4- 1-3kra 1-3kra 4-6kra SKUPAJ 22,2 33,1 33,9 9,3 1,6 SKUPAJ 59,3 28,7 9,3 2,3 0,4 SPOL moški 17,8 34,7 34,7 10,9 2,0 SPOL moški 50,5 32,7 13,9 2,0 1,0 ženske 25,0 32,1 33,3 8,3 1,3 ženske 65,0 26,1 6,4 2,5 0,0 STAROST 25-30 let 19,6 21,6 45,1 11,8 2,0 STAROST 25-30 let 47,1 41,2 5,9 5,9 0,0 31-40 let 15,5 35,2 36,6 8,5 4,2 31-40 let 54,9 26,8 14,1 2,8 1,4 41-50 let 29,9 29,9 28,4 11,9 0,0 41-50 let 66,2 25,0 7,4 1,5 0,0 51 let in več 23,5 42,6 27,9 5,9 0,0 51 let in več 66,2 25,0 8,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 28,5 31,5 32,3 7,7 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 67,2 20,6 9,9 1,5 0,8 osnovna šola 21,2 37,9 28,8 9,1 3,0 osnovna šola 53,0 37,9 6,1 3,0 0,0 poklicna šola ali višja 11,9 26,2 38,1 19,0 4,8 poklicna šola ali višja 45,2 40,5 9,5 4,8 0,0 NASELJE ugodne razmere 22,7 28,1 36,7 9,4 3,1 NASELJE ugodne razmere 53,5 31,8 10,9 3,1 0,8 manj ugodne razmere 21,7 38,0 31,0 9,3 0,0 manj ugodne razmere 65,1 25,6 7,8 1,6 0,0 Suho mesnate izdelke najpogosteje uživajo anketiranci 1-3 krat na mesec do 1-3 krat na teden. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Redkeje tovrstne jedi uživajo le anketiranci Gotovih jedi anketiranci najpogosteje sploh ne uživajo. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, starostne skupine 41-50 let. izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 45,2 in 67,2%. 82 83 50. Kako pogosto uživate druge mesnate izdelke (klobase, salame, paštete, ipd.)? % ec en en es ed ed m t t an koli d Ni t na t na t na Vsak 3kra 3kra 6kra 1- 1- 4- SKUPAJ 7,8 23,3 44,6 17,1 7,4 SPOL moški 5,0 20,8 46,5 17,8 9,9 ženske 9,6 24,8 43,3 16,6 5,7 STAROST 25-30 let 3,9 13,7 51,0 19,6 11,8 31-40 let 7,0 19,7 42,3 19,7 11,3 41-50 let 7,4 23,5 42,6 19,1 7,4 51 let in več 11,8 33,8 44,1 10,3 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 12,2 24,4 43,5 13,7 6,1 osnovna šola 4,5 22,7 45,5 18,2 9,1 poklicna šola ali višja 2,4 16,7 40,5 28,6 11,9 NASELJE ugodne razmere 7,8 17,8 44,2 19,4 10,9 manj ugodne razmere 7,8 28,7 45,0 14,7 3,9 Druge mesnate izdelke anketiranci najpogosteje uživajo 1-3 krat na teden. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 40,5% in 51,0%. 84 50. Kako pogosto uživate druge mesnate izdelke (klobase, salame, paštete, ipd.)? 51. Kako pogosto uživate pecivo, sladice, slaščice? % % ec en en ec en en es ed ed es ed ed m t t an m t t an koli d koli d Ni t na t na t na Ni t na t na t na Vsak Vsak 3kra 3kra 6kra 1-3kra 1-3kra 4-6kra 1- 1- 4- SKUPAJ 7,8 23,3 44,6 17,1 7,4 SKUPAJ 16,8 36,7 27,3 11,7 7,4 SPOL moški 5,0 20,8 46,5 17,8 9,9 SPOL moški 14,0 46,0 22,0 11,0 7,0 ženske 9,6 24,8 43,3 16,6 5,7 ženske 18,6 30,8 30,8 12,2 7,7 STAROST 25-30 let 3,9 13,7 51,0 19,6 11,8 STAROST 25-30 let 9,8 45,1 17,6 11,8 15,7 31-40 let 7,0 19,7 42,3 19,7 11,3 31-40 let 11,4 30,0 34,3 17,1 7,1 41-50 let 7,4 23,5 42,6 19,1 7,4 41-50 let 23,9 35,8 23,9 11,9 4,5 51 let in več 11,8 33,8 44,1 10,3 0,0 51 let in več 20,6 38,2 30,9 5,9 4,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 12,2 24,4 43,5 13,7 6,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 24,0 38,0 24,0 8,5 5,4 osnovna šola 4,5 22,7 45,5 18,2 9,1 osnovna šola 7,6 40,9 34,8 9,1 7,6 poklicna šola ali višja 2,4 16,7 40,5 28,6 11,9 poklicna šola ali višja 9,5 26,2 23,8 26,2 14,3 NASELJE ugodne razmere 7,8 17,8 44,2 19,4 10,9 NASELJE ugodne razmere 15,7 29,9 30,7 11,8 11,8 manj ugodne razmere 7,8 28,7 45,0 14,7 3,9 manj ugodne razmere 17,8 43,4 24,0 11,6 3,1 Druge mesnate izdelke anketiranci najpogosteje uživajo 1-3 krat na teden. Podobno je tudi med spoloma, po Pecivo, sladice, slaščice večina anketirancev uživa 1-3 krat na mesec do 1-3 krat na teden. Podobno je tudi starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 40,5% in 51,0%. med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. 84 85 52. Kako pogosto uživate bombone, čokolado? % ec en en es ed ed m t t an koli d Ni t na t na t na Vsak 3kra 6kra 1-3kra 1- 4- SKUPAJ 27,1 31,4 17,8 11,6 12,0 SPOL moški 23,8 35,6 18,8 15,8 5,9 ženske 29,3 28,7 17,2 8,9 15,9 STAROST 25-30 let 13,7 35,3 13,7 9,8 27,5 31-40 let 14,1 29,6 23,9 16,9 15,5 41-50 let 36,8 30,9 17,6 10,3 4,4 51 let in več 41,2 30,9 14,7 8,8 4,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 36,6 30,5 16,8 7,6 8,4 osnovna šola 16,7 39,4 16,7 16,7 10,6 poklicna šola ali višja 11,9 21,4 23,8 14,3 28,6 NASELJE ugodne razmere 31,0 25,6 18,6 11,6 13,2 manj ugodne razmere 23,3 37,2 17,1 11,6 10,9 CELOTNA SKUPINA: Bonbone in čokolado največ anketirancev uživa 1-3 krat na mesec. SPOL: Moški jih prav tako najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec, medtem ko jih ženske nekoliko redkeje. STAROST: Na splošno s starostjo pogostost uživanja bonbonov in čokolade s starostjo pada. Najredkeje jih uživajo najstarejši anketiranci. IZOBRAZBA: Z izobrazbo pogostost uživanja bonbonov in čokolade s starostjo narašča. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami nekoliko redkeje uživajo bonbone in čokolado kot anketiranci iz ostalih naselij. 86 52. Kako pogosto uživate bombone, čokolado? 53. Kako pogosto uživate aromatizirane, gazirane, negazirane brezalkoholne pijače (cole, ledeni čaj, sadni napitki)? % % ec en en es ed ed m t t an ec en en koli d es ed ed Ni t na t na t na m t t an Vsak koli d Ni t na t na t na 1-3kra 1-3kra 4-6kra Vsak 3kra 3kra 6kra 1- 4- SKUPAJ 27,1 31,4 17,8 11,6 12,0 1- SKUPAJ 21,5 12,5 13,3 10,2 42,6 SPOL moški 23,8 35,6 18,8 15,8 5,9 ženske 29,3 28,7 17,2 8,9 15,9 SPOL moški 12,9 16,8 20,8 10,9 38,6 ženske 27,1 9,7 8,4 9,7 45,2 STAROST 25-30 let 13,7 35,3 13,7 9,8 27,5 31-40 let 14,1 29,6 23,9 16,9 15,5 STAROST 25-30 let 3,9 21,6 7,8 13,7 52,9 41-50 let 36,8 30,9 17,6 10,3 4,4 31-40 let 22,5 7,0 14,1 8,5 47,9 51 let in več 41,2 30,9 14,7 8,8 4,4 41-50 let 15,2 12,1 18,2 9,1 45,5 51 let in več 39,7 11,8 11,8 10,3 26,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 36,6 30,5 16,8 7,6 8,4 osnovna šola 16,7 39,4 16,7 16,7 10,6 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 27,9 12,4 10,9 10,9 38,0 poklicna šola ali višja 11,9 21,4 23,8 14,3 28,6 osnovna šola 15,2 18,2 22,7 9,1 34,8 poklicna šola ali višja 14,3 7,1 7,1 7,1 64,3 NASELJE ugodne razmere 31,0 25,6 18,6 11,6 13,2 manj ugodne razmere 23,3 37,2 17,1 11,6 10,9 NASELJE ugodne razmere 23,6 10,2 11,0 8,7 46,5 manj ugodne razmere 19,4 14,7 15,5 11,6 38,8 CELOTNA SKUPINA: Bonbone in čokolado največ anketirancev uživa 1-3 krat na mesec. SPOL: Moški jih prav tako najpogosteje uživajo 1-3 krat na mesec, medtem ko jih ženske nekoliko redkeje. Aromatizirane, gazirane, negazirane brezalkoholne pijače večina anketirancev uživa vsak dan. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 38,0% in 64,3%. STAROST: Na splošno s starostjo pogostost uživanja bonbonov in čokolade s starostjo pada. Najredkeje jih uživajo najstarejši anketiranci. IZOBRAZBA: Z izobrazbo pogostost uživanja bonbonov in čokolade s starostjo narašča. NASELJE: Anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami nekoliko redkeje uživajo bonbone in čokolado kot anketiranci iz ostalih naselij. 86 87 54. Ali hrano pri mizi dodatno solite? % ne o no hra p ed rez dosolim ajprej in osolim a v im ene ol ne vlj usim ano b šanj ano n dos koli pra Hr Hr Ni posk potrebi d pri posku SKUPAJ 68,6 24,8 6,6 SPOL moški 59,4 28,7 11,9 ženske 74,5 22,3 3,2 STAROST 25-30 let 66,7 21,6 11,8 31-40 let 67,6 26,8 5,6 41-50 let 61,8 30,9 7,4 51 let in več 77,9 19,1 2,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 69,5 24,4 6,1 osnovna šola 66,7 27,3 6,1 poklicna šola ali višja 66,7 21,4 11,9 NASELJE ugodne razmere 63,6 30,2 6,2 manj ugodne razmere 73,6 19,4 7,0 Večina anketirancev hrane pri mizi ne dosoljuje. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 59,4% in 77,9%. 88 54. Ali hrano pri mizi dodatno solite? 55. Ali ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) spremenili prehranske navade? % % ne o no hra p ed rez dosolim Da ajprej in osolim a v im Ne ene ol ne vlj usim ano b šanj ano n dos koli pra Hr Hr Ni posk potrebi d pri posku SKUPAJ 72,7 27,3 SKUPAJ 68,6 24,8 6,6 SPOL moški 81,4 18,6 ženske 67,1 32,9 SPOL moški 59,4 28,7 11,9 ženske 74,5 22,3 3,2 STAROST 25-30 let 89,1 10,9 31-40 let 78,6 21,4 STAROST 25-30 let 66,7 21,6 11,8 41-50 let 61,8 38,2 31-40 let 67,6 26,8 5,6 51 let in več 66,2 33,8 41-50 let 61,8 30,9 7,4 51 let in več 77,9 19,1 2,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 71,1 28,9 osnovna šola 73,4 26,6 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 69,5 24,4 6,1 poklicna šola ali višja 74,4 25,6 osnovna šola 66,7 27,3 6,1 poklicna šola ali višja 66,7 21,4 11,9 NASELJE ugodne razmere 68,8 31,2 manj ugodne razmere 76,6 23,4 NASELJE ugodne razmere 63,6 30,2 6,2 manj ugodne razmere 73,6 19,4 7,0 Prehrambenih navad večina anketirancev v zadnjem letu ni spreminjala. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 61,8% in 89,1%. Večina anketirancev hrane pri mizi ne dosoljuje. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 59,4% in 77,9%. 88 89 56. Ali doma pridelujete sadje? % Da Ne SKUPAJ 14,6 85,4 SPOL moški 12,1 87,9 ženske 16,2 83,8 STAROST 25-30 let 18,0 82,0 31-40 let 11,3 88,7 41-50 let 9,0 91,0 51 let in več 21,5 78,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 14,1 85,9 osnovna šola 13,8 86,2 poklicna šola ali višja 21,4 78,6 NASELJE ugodne razmere 13,4 86,6 manj ugodne razmere 15,9 84,1 Sadja večina anketirancev doma ne prideluje. Poročanje je podobno med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 78,5% in 91,0%. 90 56. Ali doma pridelujete sadje? 57. Ali doma pridelujete zelenjavo? % % Da Ne Da Ne SKUPAJ 29,2 70,8 SKUPAJ 14,6 85,4 SPOL moški 27,6 72,4 SPOL moški 12,1 87,9 ženske 30,3 69,7 ženske 16,2 83,8 STAROST 25-30 let 27,1 72,9 STAROST 25-30 let 18,0 82,0 31-40 let 24,3 75,7 31-40 let 11,3 88,7 41-50 let 27,9 72,1 41-50 let 9,0 91,0 51 let in več 37,3 62,7 51 let in več 21,5 78,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 26,6 73,4 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 14,1 85,9 osnovna šola 33,8 66,2 osnovna šola 13,8 86,2 poklicna šola ali višja 36,6 63,4 poklicna šola ali višja 21,4 78,6 NASELJE ugodne razmere 22,5 77,5 NASELJE ugodne razmere 13,4 86,6 manj ugodne razmere 36,3 63,7 manj ugodne razmere 15,9 84,1 Tudi zelenjave večina anketirancev doma ne prideluje. Poročanje je podobno med spoloma, po starostnih Sadja večina anketirancev doma ne prideluje. Poročanje je podobno med spoloma, po starostnih skupinah, skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 62,7% in 77,5%. izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 78,5% in 91,0%. 90 91 ALKOHOL 59. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) pili alkoholne pijače? 58. Ali ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) popili kozarec katere od alkoholnih pijač (pivo, vino, % žgane pijače)? o ec let es t na m kra t na 1 en koliNi kra t na ted % anj kaj jm Ne 1-3kra Na SKUPAJ 47,2 29,9 14,2 8,7 Ne Da SPOL moški 28,7 25,7 27,7 17,8 ženske 59,5 32,7 5,2 2,6 SKUPAJ 47,1 52,9 STAROST 25-30 let 26,5 44,9 24,5 4,1 SPOL moški 28,7 71,3 31-40 let 35,7 37,1 12,9 14,3 ženske 59,1 40,9 41-50 let 57,4 19,1 16,2 7,4 51 let in več 64,2 22,4 6,0 7,5 STAROST 25-30 let 26,0 74,0 31-40 let 37,1 62,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 54,6 26,9 11,5 6,9 41-50 let 57,4 42,6 osnovna šola 33,8 32,3 23,1 10,8 51 let in več 62,7 37,3 poklicna šola ali višja 32,5 40,0 15,0 12,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 53,8 46,2 NASELJE ugodne razmere 46,0 27,8 15,9 10,3 osnovna šola 33,8 66,2 manj ugodne razmere 48,4 32,0 12,5 7,0 poklicna šola ali višja 34,1 65,9 NASELJE ugodne razmere 45,2 54,8 manj ugodne razmere 48,8 51,2 CELOTNA SKUPINA: Pogostih pivcev alkoholnih pijač (najmanj 1 krat na teden) je bilo okoli 9%. SPOL: Ta odstotek je bil bistveno višji med moškimi kot med ženskami. STAROST: Najvišji je odstotek pogostih pivcev v starostni skupini 31-40 let. IZOBRAZBA: Odstotek pogostih pivcev z izobrazbo narašča. CELOTNA SKUPINA: Alkohol je v zadnjem letu pila dobna polovica anketirancev NASELJE: Nekoliko je več pogostih pivcev med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami. SPOL: Pivcev je bilo več med moškimi kot med ženskami. STAROST: Odstotek pivcev s starostjo pada. IZOBRAZBA: Odstotek pivcev alkoholnih pijač je najnižji med najmanj izobraženimi, med ostalima skupinama je višji, a približno enak. NASELJE: Nekoliko je višji odstotek pivcev med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami. 92 93 ALKOHOL 59. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) pili alkoholne pijače? 58. Ali ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) popili kozarec katere od alkoholnih pijač (pivo, vino, % žgane pijače)? o ec let es t na m kra t na 1 en koliNi kra t na ted % anj kaj jm Ne 1-3kra Na SKUPAJ 47,2 29,9 14,2 8,7 Ne Da SPOL moški 28,7 25,7 27,7 17,8 ženske 59,5 32,7 5,2 2,6 SKUPAJ 47,1 52,9 STAROST 25-30 let 26,5 44,9 24,5 4,1 SPOL moški 28,7 71,3 31-40 let 35,7 37,1 12,9 14,3 ženske 59,1 40,9 41-50 let 57,4 19,1 16,2 7,4 51 let in več 64,2 22,4 6,0 7,5 STAROST 25-30 let 26,0 74,0 31-40 let 37,1 62,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 54,6 26,9 11,5 6,9 41-50 let 57,4 42,6 osnovna šola 33,8 32,3 23,1 10,8 51 let in več 62,7 37,3 poklicna šola ali višja 32,5 40,0 15,0 12,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 53,8 46,2 NASELJE ugodne razmere 46,0 27,8 15,9 10,3 osnovna šola 33,8 66,2 manj ugodne razmere 48,4 32,0 12,5 7,0 poklicna šola ali višja 34,1 65,9 NASELJE ugodne razmere 45,2 54,8 manj ugodne razmere 48,8 51,2 CELOTNA SKUPINA: Pogostih pivcev alkoholnih pijač (najmanj 1 krat na teden) je bilo okoli 9%. SPOL: Ta odstotek je bil bistveno višji med moškimi kot med ženskami. STAROST: Najvišji je odstotek pogostih pivcev v starostni skupini 31-40 let. IZOBRAZBA: Odstotek pogostih pivcev z izobrazbo narašča. CELOTNA SKUPINA: Alkohol je v zadnjem letu pila dobna polovica anketirancev NASELJE: Nekoliko je več pogostih pivcev med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami. SPOL: Pivcev je bilo več med moškimi kot med ženskami. STAROST: Odstotek pivcev s starostjo pada. IZOBRAZBA: Odstotek pivcev alkoholnih pijač je najnižji med najmanj izobraženimi, med ostalima skupinama je višji, a približno enak. NASELJE: Nekoliko je višji odstotek pivcev med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami. 92 93 60. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) pili vino? (samo pivci alkoholnih pijač) % o ec t na let es m kra koli t na 1 en Ni kra t na anj ted kaj 3kra jm Ne 1- Na SKUPAJ 30,8 46,2 15,4 7,7 SPOL moški 18,8 42,0 27,5 11,6 ženske 44,3 50,8 1,6 3,3 STAROST 25-30 let 39,4 45,5 12,1 3,0 31-40 let 38,6 38,6 18,2 4,5 41-50 let 24,1 48,3 20,7 6,9 51 let in več 12,5 58,3 8,3 20,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 29,8 43,9 15,8 10,5 osnovna šola 34,1 48,8 14,6 2,4 poklicna šola ali višja 29,6 44,4 18,5 7,4 NASELJE ugodne razmere 31,8 45,5 16,7 6,1 manj ugodne razmere 29,7 46,9 14,1 9,4 Pivci alkoholnih pijač so vino najpogosteje pili nekajkrat na leto. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 38,6% in 58,3%. 94 60. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) pili vino? (samo pivci alkoholnih pijač) 61. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) pili pivo? (samo pivci alkoholnih pijač) % % o ec o ec t na t na let es let es m kra m kra koli t na 1 en koli t na 1 en Ni kra t na anj ted Ni kra t na anj ted kaj jm kaj 3kra jm Ne 1-3kra Na Ne 1- Na SKUPAJ 30,8 46,2 15,4 7,7 SKUPAJ 21,8 36,8 25,6 15,8 SPOL moški 18,8 42,0 27,5 11,6 SPOL moški 9,7 31,9 33,3 25,0 ženske 44,3 50,8 1,6 3,3 ženske 36,1 42,6 16,4 4,9 STAROST 25-30 let 39,4 45,5 12,1 3,0 STAROST 25-30 let 29,7 29,7 27,0 13,5 31-40 let 38,6 38,6 18,2 4,5 31-40 let 18,6 48,8 11,6 20,9 41-50 let 24,1 48,3 20,7 6,9 41-50 let 6,9 37,9 44,8 10,3 51 let in več 12,5 58,3 8,3 20,8 51 let in več 33,3 25,0 25,0 16,7 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 29,8 43,9 15,8 10,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 27,6 29,3 29,3 13,8 osnovna šola 34,1 48,8 14,6 2,4 osnovna šola 16,3 37,2 27,9 18,6 poklicna šola ali višja 29,6 44,4 18,5 7,4 poklicna šola ali višja 22,2 48,1 14,8 14,8 NASELJE ugodne razmere 31,8 45,5 16,7 6,1 NASELJE ugodne razmere 17,9 40,3 26,9 14,9 manj ugodne razmere 29,7 46,9 14,1 9,4 manj ugodne razmere 25,8 33,3 24,2 16,7 Pivci alkoholnih pijač so vino najpogosteje pili nekajkrat na leto. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih Pivci alkoholnih pijač so pivo večinoma najpogosteje pili nekajkrat na leto do 1-3 krat na mesec. Podobno je skupinah, izobrazbi in naseljih. Odstotek se giblje med 38,6% in 58,3%. tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. Manj pogosto so pile pivo ženske, anketiranci iz najstarejše starostne skupine, nekoliko manj pogosto pa najbolj izobraženi anketiranci in anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami. 94 95 62. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) pili žgane pijače? (samo pivci alkoholnih pijač) % o ec t na let es m kra koli t na 1 en Ni kra t na anj ted kaj 3kra jm Ne 1- Na SKUPAJ 58,0 36,6 3,1 2,3 SPOL moški 51,4 42,9 4,3 1,4 ženske 65,6 29,5 1,6 3,3 STAROST 25-30 let 44,1 44,1 8,8 2,9 31-40 let 58,1 37,2 2,3 2,3 41-50 let 66,7 33,3 0,0 0,0 51 let in več 66,7 29,2 0,0 4,2 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 64,9 31,6 1,8 1,8 osnovna šola 56,1 39,0 2,4 2,4 poklicna šola ali višja 46,4 42,9 7,1 3,6 NASELJE ugodne razmere 56,1 39,4 1,5 3,0 manj ugodne razmere 60,0 33,8 4,6 1,5 Pivci alkoholnih pijač so žgane pijače najpogosteje pili nekajkrat na leto ali pa nikoli. Podobno je tudi med spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. 96 62. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) pili žgane pijače? (samo pivci alkoholnih 63. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) popili 6 ali več alkoholnih pijač ob eni pijač) priložnosti? (samo moški) % % o ec o ec t na t na let es let es m kra m kra koli t na 1 en koli t na 1 en Ni kra t na anj ted Ni kra t na anj ted kaj jm kaj 3kra jm Ne 1-3kra Na Ne 1- Na SKUPAJ 58,0 36,6 3,1 2,3 SKUPAJ SPOL moški 51,4 42,9 4,3 1,4 SPOL moški 63,9 19,6 9,3 7,2 ženske 65,6 29,5 1,6 3,3 ženske STAROST 25-30 let 44,1 44,1 8,8 2,9 STAROST 25-30 let 70,0 10,0 15,0 5,0 31-40 let 58,1 37,2 2,3 2,3 31-40 let 44,4 29,6 11,1 14,8 41-50 let 66,7 33,3 0,0 0,0 41-50 let 66,7 20,0 6,7 6,7 51 let in več 66,7 29,2 0,0 4,2 51 let in več 75,0 20,8 4,2 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 64,9 31,6 1,8 1,8 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 70,0 18,0 6,0 6,0 osnovna šola 56,1 39,0 2,4 2,4 osnovna šola 56,7 26,7 10,0 6,7 poklicna šola ali višja 46,4 42,9 7,1 3,6 poklicna šola ali višja 61,1 11,1 16,7 11,1 NASELJE ugodne razmere 56,1 39,4 1,5 3,0 NASELJE ugodne razmere 60,7 25,0 10,7 3,6 manj ugodne razmere 60,0 33,8 4,6 1,5 manj ugodne razmere 66,7 15,6 6,7 11,1 Pivci alkoholnih pijač so žgane pijače najpogosteje pili nekajkrat na leto ali pa nikoli. Podobno je tudi med CELOTNA SKUPINA MOŠKIH: Slabi dve tretjini moških v zadnjem letu ni ob eni priložnosti popilo 6 ali več spoloma, po starostnih skupinah, izobrazbi in naseljih. alkoholnih pijač. STAROST: Odstotek je najnižji v starostni skupini 31-40 let, najvišji pa v najstarejši starostni skupini. IZOBRAZBA: Odstotek pivcev več pijač ob eni priložnosti z izobrazbo pada. NASELJE: Nekoliko je več takšnih pivcev med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami. 96 97 64. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) popili 4 ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti? (samo ženske) % o ec t na let es m kra koli t na 1 en Ni kra t na anj ted kaj 3kra jm Ne 1- Na SKUPAJ SPOL moški ženske 80,9 16,4 2,6 0,0 STAROST 25-30 let 70,0 23,3 6,7 0,0 31-40 let 68,2 29,5 2,3 0,0 41-50 let 86,1 13,9 0,0 0,0 51 let in več 95,5 2,3 2,3 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 87,5 11,3 1,3 0,0 osnovna šola 65,7 31,4 2,9 0,0 poklicna šola ali višja 73,9 21,7 4,3 0,0 NASELJE ugodne razmere 92,9 7,1 0,0 0,0 manj ugodne razmere 70,2 25,0 4,8 0,0 CELOTNA SKUPINA ŽENSK: Dobrih 80% žensk v zadnjem letu ni ob eni priložnosti popilo 4 ali več alkoholnih pijač. STAROST: Odstotek je najnižji v starostni skupini 31-40 let, najvišji pa v najstarejši starostni skupini. IZOBRAZBA: Odstotek pivk več pijač ob eni priložnosti je najvišji med anketirankami z dokončano osnovno šolo. NASELJE: Precej več je takšnih pivk med anketirankami iz naselij z manj ugodnimi razmerami. 98 64. Kako pogosto ste v zadnjem letu (v zadnjih 12 mesecih) popili 4 ali več alkoholnih pijač ob eni TELESNA TEŽA priložnosti? (samo ženske) 65. Kakšen je vaš ITM (kg/m2)? % o ec t na let es % m kra koli t na 1 en Ni kra t na anj ted kaj jm Ne 1-3kra Na 8,5 5-25 1-27 1-30 ad 30 SKUPAJ Pod 1 18, 25, 27, N SPOL moški SKUPAJ 2,3 32,3 14,0 20,2 31,1 ženske 80,9 16,4 2,6 0,0 SPOL moški 1,0 30,0 14,0 21,0 34,0 STAROST 25-30 let 70,0 23,3 6,7 0,0 ženske 3,2 33,8 14,0 19,7 29,3 31-40 let 68,2 29,5 2,3 0,0 41-50 let 86,1 13,9 0,0 0,0 STAROST 25-30 let 5,9 47,1 17,6 11,8 17,6 51 let in več 95,5 2,3 2,3 0,0 31-40 let 0,0 31,4 17,1 25,7 25,7 41-50 let 0,0 25,0 10,3 22,1 42,6 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 87,5 11,3 1,3 0,0 51 let in več 4,4 29,4 11,8 19,1 35,3 osnovna šola 65,7 31,4 2,9 0,0 poklicna šola ali višja 73,9 21,7 4,3 0,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 2,3 31,3 11,5 24,4 30,5 osnovna šola 1,5 36,9 15,4 15,4 30,8 NASELJE ugodne razmere 92,9 7,1 0,0 0,0 poklicna šola ali višja 4,8 33,3 16,7 14,3 31,0 manj ugodne razmere 70,2 25,0 4,8 0,0 NASELJE ugodne razmere 3,1 26,6 15,6 21,9 32,8 manj ugodne razmere 1,6 38,0 12,4 18,6 29,5 CELOTNA SKUPINA ŽENSK: Dobrih 80% žensk v zadnjem letu ni ob eni priložnosti popilo 4 ali več alkoholnih pijač. STAROST: Odstotek je najnižji v starostni skupini 31-40 let, najvišji pa v najstarejši starostni skupini. CELOTNA SKUPINA: V celotni skupnimi anketirancev je tistih z ITM nad 30 več kot 31%, tistih z ITM pod 18,5 IZOBRAZBA: Odstotek pivk več pijač ob eni priložnosti je najvišji med anketirankami z dokončano osnovno pa 2,3%. šolo. SPOL: Med moškimi je tistih z ITM nad 30 nekoliko višji odstotek kot med ženskami, obratno pa je pri ITM NASELJE: Precej več je takšnih pivk med anketirankami iz naselij z manj ugodnimi razmerami. pod 18,5. STAROST: Največ anketirancev z ITM nad 30 je v starostni skupini 41-50 let, najmanj pa med najmlajšimi. V tej skupini je po drugi strani največ tistih z ITM pod 18,5, sledijo pa jim najstarejši anketiranci. IZOBRAZBA: Odstotek tistih z ITM nad 30 rahlo narašča z izobrazbo, po drugi strani pa je med najbolj izobraženimi tudi najvišji odstotek tistih z ITM pod 18,5. NASELJE: Odstotek tistih z ITM nad 30 je nekoliko višji med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami, po drugi strani pa je med njimi tudi precej višji odstotek tistih z ITM pod 18,5. 98 99 66. Kakšen je vaš odnos do vaše telesne teže? % je a il/a il/a el/ en/na ojo težo i b uha i b eb no mi sv s d ee s /a b bolj /a b Vs Zadovolj m Rad Rad bolj se SKUPAJ 5,2 40,2 49,8 4,8 SPOL moški 6,2 45,4 44,3 4,1 ženske 4,5 37,0 53,2 5,2 STAROST 25-30 let 2,0 44,9 40,8 12,2 31-40 let 6,0 35,8 55,2 3,0 41-50 let 4,4 36,8 57,4 1,5 51 let in več 7,5 44,8 43,3 4,5 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 6,3 39,8 50,0 3,9 osnovna šola 3,2 50,0 45,2 1,6 poklicna šola ali višja 4,8 23,8 59,5 11,9 NASELJE ugodne razmere 4,8 38,4 52,8 4,0 manj ugodne razmere 5,6 42,1 46,8 5,6 CELOTNA SKUPINA: Približno polovica anketirancev bi rada bila bolj suha. SPOL: Med ženskami je odstotek takšnih, ki bi rade bila bolj suhe, višji kot 50%. STAROST: Najvišji je odstotek tistih, ki bi bil radi bolj suhi, med anketiranci starostne skupine 41-50 let. Večina najmlajših anketirancev je zadovoljnih s svojo težo, med njimi pa je tudi visok odstotek tistih, ki bi bili radi bolj debeli. IZOBRAZBA: Odstotek tistih, ki bi bil radi bolj suhi, je najvišji med najbolj izobraženimi anketiranci, vendar pa je po drugi strani v tej skupini visok tudi odstotek tistih, ki bi radi bili bolj debeli. NASELJE: Med anketiranci različnih skupin naselij ni večjih razlik v odnosu do svoje teže. Večina med njimi bi rada bila bolj suha. 100 66. Kakšen je vaš odnos do vaše telesne teže? TELESNA DEJAVNOST % 67. Ali ste telesno dejavni? je a il/a il/a el/ en/na ojo težo i b uha i b eb no mi sv s d ee s /a b bolj /a b % Vs Zadovolj m Rad Rad bolj se SKUPAJ 5,2 40,2 49,8 4,8 adi sti em itev ar s aven, ej tjo se cno aven/s i z aven ej it om ej okli SPOL moški 6,2 45,4 44,3 4,1 alidno ej b itvam no d avnos p ej am no d ej ženske 4,5 37,0 53,2 5,2 /inv m no d m am orem ni o teles eles v ni no d varj e m jub teles ra uk STAROST 25-30 let 2,0 44,9 40,8 12,2 bolez Kl sem N Ni čep Sem t teles 31-40 let 6,0 35,8 55,2 3,0 41-50 let 4,4 36,8 57,4 1,5 SKUPAJ 16,3 16,7 17,9 49,2 51 let in več 7,5 44,8 43,3 4,5 SPOL moški 13,3 18,4 11,2 57,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 6,3 39,8 50,0 3,9 ženske 18,2 15,5 22,3 43,9 osnovna šola 3,2 50,0 45,2 1,6 poklicna šola ali višja 4,8 23,8 59,5 11,9 STAROST 25-30 let 2,1 8,5 12,8 76,6 31-40 let 5,9 13,2 23,5 57,4 NASELJE ugodne razmere 4,8 38,4 52,8 4,0 41-50 let 20,9 17,9 19,4 41,8 manj ugodne razmere 5,6 42,1 46,8 5,6 51 let in več 32,8 25,0 14,1 28,1 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 20,6 21,4 15,9 42,1 osnovna šola 11,1 14,3 19,0 55,6 CELOTNA SKUPINA: Približno polovica anketirancev bi rada bila bolj suha. poklicna šola ali višja 5,0 7,5 20,0 67,5 SPOL: Med ženskami je odstotek takšnih, ki bi rade bila bolj suhe, višji kot 50%. STAROST: Najvišji je odstotek tistih, ki bi bil radi bolj suhi, med anketiranci starostne skupine 41-50 let. NASELJE ugodne razmere 13,8 22,8 17,1 46,3 Večina najmlajših anketirancev je zadovoljnih s svojo težo, med njimi pa je tudi visok odstotek tistih, ki bi manj ugodne razmere 18,7 10,6 18,7 52,0 bili radi bolj debeli. IZOBRAZBA: Odstotek tistih, ki bi bil radi bolj suhi, je najvišji med najbolj izobraženimi anketiranci, vendar pa je po drugi strani v tej skupini visok tudi odstotek tistih, ki bi radi bili bolj debeli. NASELJE: Med anketiranci različnih skupin naselij ni večjih razlik v odnosu do svoje teže. Večina med njimi CELOTNA SKUPINA: Telesno dejavnih je ne glede na omejitve 65,9% anketirancev. bi rada bila bolj suha. SPOL: Odstotek je bistveno višji med moškimi (75,5%) kot med ženskami (59,5). STAROST: Odstotek telesno dejavnih ne glede na omejitve s starostjo pada. Najvišji odstotek telesno dejavnih ne glede na omejitve je med najmlajšimi anketiranci (85,1%), najnižji pa med najstarejšimi (43,1%). IZOBRAZBA: Odstotek telesno dejavnih ne glede na omejitve narašča z izobrazbo. Med najnižje izobraženimi je 63,5%, med najvišje pa 75,0%. NASELJE: Odstotek telesno dejavnih ne glede na omejitve je nekoliko višji med anketiranci iz naselij z ugodnimi razmerami (69,1%) kot med ostalimi anketiranci (62,6%). 100 101 68. Vsa telesna aktivnost, ki jo imam dnevno (rekreativno gibanje, gibanje pri domačih opravilih, gibanje na delu) znaša: % 6 h 0 h 1 h 2 h 3-4 h 5-6 h kot Več SKUPAJ 11,4 15,7 13,7 20,4 19,6 19,2 SPOL moški 9,0 15,0 13,0 22,0 21,0 20,0 ženske 12,9 16,1 14,2 19,4 18,7 18,7 STAROST 25-30 let 0,0 16,0 14,0 26,0 28,0 16,0 31-40 let 11,3 15,5 14,1 16,9 18,3 23,9 41-50 let 20,6 10,3 13,2 14,7 19,1 22,1 51 let in več 10,6 21,2 13,6 25,8 15,2 13,6 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 13,8 13,8 13,1 23,1 20,8 15,4 osnovna šola 7,8 12,5 15,6 20,3 21,9 21,9 poklicna šola ali višja 7,1 19,0 16,7 14,3 14,3 28,6 NASELJE ugodne razmere 7,8 13,3 14,1 23,4 19,5 21,9 manj ugodne razmere 15,0 18,1 13,4 17,3 19,7 16,5 CELOTNA SKUPINA: Popolnoma nič aktivnih anketirancev je dobrih 10%. SPOL: Med moškimi je takšnih anketirancev nekoliko manj kot med ženskami. STAROST: Največ je anketirancev, ki niso popolnoma nič aktivni, v starostni skupini 41-50 let. IZOBRAZBA: Največ je anketirancev, ki niso popolnoma nič aktivni, med najnižje izobraženimi. NASELJE: Anketirancev, ki niso popolnoma nič aktivni, je precej več med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami. 102 68. Vsa telesna aktivnost, ki jo imam dnevno (rekreativno gibanje, gibanje pri domačih opravilih, 69. Kolikokrat tedensko ste telesno aktivni vsaj pol ure tako, da se preznojite? gibanje na delu) znaša: % % dni ni ni koli 6 h več Ni 1-2d 3-4d 0 h 1 h 2 h 3-4 h 5-6 h kot 5 in Več SKUPAJ 42,9 19,4 16,7 21,0 SKUPAJ 11,4 15,7 13,7 20,4 19,6 19,2 SPOL moški 34,0 22,0 20,0 24,0 SPOL moški 9,0 15,0 13,0 22,0 21,0 20,0 ženske 48,7 17,8 14,5 19,1 ženske 12,9 16,1 14,2 19,4 18,7 18,7 STAROST 25-30 let 27,5 17,6 21,6 33,3 STAROST 25-30 let 0,0 16,0 14,0 26,0 28,0 16,0 31-40 let 34,8 29,0 21,7 14,5 31-40 let 11,3 15,5 14,1 16,9 18,3 23,9 41-50 let 53,7 11,9 13,4 20,9 41-50 let 20,6 10,3 13,2 14,7 19,1 22,1 51 let in več 52,3 18,5 10,8 18,5 51 let in več 10,6 21,2 13,6 25,8 15,2 13,6 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 50,8 17,2 14,1 18,0 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 13,8 13,8 13,1 23,1 20,8 15,4 osnovna šola 36,9 16,9 21,5 24,6 osnovna šola 7,8 12,5 15,6 20,3 21,9 21,9 poklicna šola ali višja 26,8 29,3 22,0 22,0 poklicna šola ali višja 7,1 19,0 16,7 14,3 14,3 28,6 NASELJE ugodne razmere 38,7 24,2 16,9 20,2 NASELJE ugodne razmere 7,8 13,3 14,1 23,4 19,5 21,9 manj ugodne razmere 46,9 14,8 16,4 21,9 manj ugodne razmere 15,0 18,1 13,4 17,3 19,7 16,5 CELOTNA SKUPINA: Telesno aktivnih vsaj pol ure tako, da se preznojijo, je priporočenih 3-4 dni 37,7%. CELOTNA SKUPINA: Popolnoma nič aktivnih anketirancev je dobrih 10%. SPOL: Več jih je med moškimi (44,0%) kot med ženskami (33,6%). SPOL: Med moškimi je takšnih anketirancev nekoliko manj kot med ženskami. STAROST: Odstotek telesno aktivnih vsaj pol ure tako, da se preznojijo, s starostjo pada. Najvišji odstotek STAROST: Največ je anketirancev, ki niso popolnoma nič aktivni, v starostni skupini 41-50 let. je med najmlajšimi anketiranci (54,9%), najnižji pa med najstarejšimi (29,2%). IZOBRAZBA: Največ je anketirancev, ki niso popolnoma nič aktivni, med najnižje izobraženimi. IZOBRAZBA: Odstotek telesno aktivnih vsaj pol ure tako, da se preznojijo, je precej nižji med najmanj izobraženim (32,0%) kot med ostalima izobrazbenima skupinama (okoli 44-46%). NASELJE: Anketirancev, ki niso popolnoma nič aktivni, je precej več med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami. NASELJE: Med različnimi naselji glede na ugodnost razmer ni bistvenih razlik. V naseljih z ugodnimi razmerami je odstotek 37,1%, v ostalih naseljih pa 38,3%. 102 103 PROMETNA VARNOST 70. Ali uporabljate kresničko ali baterijsko svetilko, ko ponoči hodite po nerazsvetljenih poteh? % o pm no enih ed lj koli hodi eh Ni Včasih aj v ne zsvet pot Skor koli nera Ni SKUPAJ 38,5 7,0 10,9 43,6 SPOL moški 45,5 8,9 16,8 28,7 ženske 34,0 5,8 7,1 53,2 STAROST 25-30 let 51,0 3,9 17,6 27,5 31-40 let 39,4 7,0 15,5 38,0 41-50 let 44,1 10,3 2,9 42,6 51 let in več 22,4 6,0 9,0 62,7 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 40,0 6,9 5,4 47,7 osnovna šola 40,9 4,5 13,6 40,9 poklicna šola ali višja 40,5 9,5 21,4 28,6 NASELJE ugodne razmere 43,0 6,3 10,2 40,6 manj ugodne razmere 34,1 7,8 11,6 46,5 CELOTNA SKUPINA: Kresničko ali baterijsko svetilko, ko ponoči hodijo po nerazsvetljenih poteh, uporablja vsaj včasih 17,9% anketiranih. SPOL: Odstotek je med moškimi višji (25,7%) kot med ženskami (12,8%), vendar pa kar 53,2% žensk ponoči po nerazsvetljenih poteh sploh ne hodi. STAROST: Mlajši dve starostni skupini uporabljata kresničko ali baterijsko svetilko, ko ponoči hodijo po nerazsvetljenih poteh, pogosteje (okoli 21-22%) kot starejši dve skupini (okoli 13-15%). IZOBRAZBA: Bolj izobraženi uporabljajo kresničko ali baterijsko svetilko, ko ponoči hodijo po nerazsvetljenih poteh, pogosteje ( 31%) kot manj izobraženi (okoli 12-18%). NASELJE: Med naselji večjih razlik ni. 104 71. Če vozite avto, ali pa ste sopotnik na prednjem sedežu se privežete z varnostnim pasom? % noed koli Ni Včasih aj v Skor SKUPAJ 3,9 6,3 89,8 SPOL moški 4,0 8,0 88,0 ženske 3,9 5,2 90,9 STAROST 25-30 let 0,0 9,8 90,2 31-40 let 0,0 5,6 94,4 41-50 let 7,5 6,0 86,6 51 let in več 7,7 4,6 87,7 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 5,4 7,0 87,6 osnovna šola 1,5 6,2 92,3 poklicna šola ali višja 0,0 4,9 95,1 NASELJE ugodne razmere 5,5 6,3 88,2 manj ugodne razmere 2,4 6,3 91,3 CELOTNA SKUPINA: Skoraj vedno se z varnostnimi pasovi na sprednjih sedežih priveže skoraj 90% anketirancev. SPOL: Med spoloma je odstotek precej podoben. STAROST: Mlajši dve starostni skupini se bolj vestno privezujeta kot starejši dve. IZOBRAZBA: Odstotek skoraj vedno privezanih na sprednjih sedežih z izobrazbo narašča. NASELJE: Med obema skupinama naselij ni bistvenih razlik v odstotku tistih, ki se na sprednjih sedežih privežjoe skoraj vedno. 105 72. Ali se v avtu na zadnjem sedežu privežete z varnostnim pasom? % ežu asu na u ež noed sed vozim sed koli em nega p ne Ni Včasih aj v em nost e s Skor zadnj ar koli zadnj Na ni v Ni SKUPAJ 12,8 7,8 68,2 5,4 5,8 SPOL moški 10,9 7,9 61,4 8,9 10,9 ženske 14,0 7,6 72,6 3,2 2,5 STAROST 25-30 let 25,5 5,9 54,9 5,9 7,8 31-40 let 9,9 5,6 73,2 7,0 4,2 41-50 let 8,8 8,8 72,1 1,5 8,8 51 let in več 10,3 10,3 69,1 7,4 2,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 13,7 8,4 66,4 6,9 4,6 osnovna šola 10,6 7,6 69,7 4,5 7,6 poklicna šola ali višja 19,0 7,1 61,9 2,4 9,5 NASELJE ugodne razmere 16,3 6,2 63,6 7,0 7,0 manj ugodne razmere 9,3 9,3 72,9 3,9 4,7 CELOTNA SKUPINA: Skoraj vedno se z varnostnimi pasovi na sprednjih sedežih priveže okoli 68% anketirancev. SPOL: Med moškimi je takšnih manj kot med ženskami. STAROST: Najmanj vestno se na zadnjih sedežih privezuje najmlajša starostna skupina. IZOBRAZBA: Odstotek skoraj vedno privezanih na zadnjih sedežih je precej podoben pri vseh treh izobrazbenih skupinah. Kljub temu je malo nižji med najbolj izobraženimi. NASELJE: Bolj vestno je privezovanje med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami. 106 72. Ali se v avtu na zadnjem sedežu privežete z varnostnim pasom? % ežu asu na u ež noed sed vozim sed koli em nega p ne Ni Včasih aj v em nost e s Skor zadnj ar koli zadnj Na ni v Ni SKUPAJ 12,8 7,8 68,2 5,4 5,8 SPOL moški 10,9 7,9 61,4 8,9 10,9 ženske 14,0 7,6 72,6 3,2 2,5 STAROST 25-30 let 25,5 5,9 54,9 5,9 7,8 31-40 let 9,9 5,6 73,2 7,0 4,2 41-50 let 8,8 8,8 72,1 1,5 8,8 51 let in več 10,3 10,3 69,1 7,4 2,9 IZOBRAZBA nedokončana osnovna šola 13,7 8,4 66,4 6,9 4,6 osnovna šola 10,6 7,6 69,7 4,5 7,6 poklicna šola ali višja 19,0 7,1 61,9 2,4 9,5 NASELJE ugodne razmere 16,3 6,2 63,6 7,0 7,0 manj ugodne razmere 9,3 9,3 72,9 3,9 4,7 CELOTNA SKUPINA: Skoraj vedno se z varnostnimi pasovi na sprednjih sedežih priveže okoli 68% anketirancev. SPOL: Med moškimi je takšnih manj kot med ženskami. STAROST: Najmanj vestno se na zadnjih sedežih privezuje najmlajša starostna skupina. IZOBRAZBA: Odstotek skoraj vedno privezanih na zadnjih sedežih je precej podoben pri vseh treh izobrazbenih skupinah. Kljub temu je malo nižji med najbolj izobraženimi. NASELJE: Bolj vestno je privezovanje med anketiranci iz naselij z manj ugodnimi razmerami. 106 Podatki so bili pridobljeni v projektu Romska skupnost - zmanjševanje razlik v zdravju, ki ga je sofinancirala EU v okviru Skupnega sklada za male projekte HU.2003/004-561-02 – SI.2003/004-381-02. Nosilec projekta je bilo Pomursko društvo za boj proti raku. Informacije, prikazane v tabelah v tej publikaciji, so predmet avtorske zaščite. V vseh dokumentih v katerih bodo objavljene, morajo biti navedeni avtorji in izdajatelj publikacije. 107