93
^vrnrin« Številko 30 cent.
'oSfno ček. rnčtin. — Oorfto correnfe con b no*fn.
eui£
Izhal« v«ik četrlel. <E»C«'oflnl fllovedi) - Urednl4t»o In upravni&tvo * Ctorlcl. VI« C. Fnvelli V Tlak« Nni<><lun Tlakama, ogiasoaiI milim- ifaočine t iLrlnl enega »tolp« I.. «0. Mi Iraovake reklame. bnnči - • '	Celoletna naročnina l_
. /a liiorrniHlvo 22.SO
/zda/. In opd. ured FRANCI'. IIEVK allln poslana, vabila, nn/ilmiHa, Itd. »»nko vrat* L.
60HIC*. Četrtek dne 15. aprila 1926 - 60RKM. fllovedi II 15 aprile 1926
It. 15.
Poboljšala se je.
Gospod Fnjfoknci je Imel v resnici slqbo služkinjo! Ni prešel dari, dn nc bi razbila vsaj treh krožnikov. Kohčno; končno jc bilo gospodu Faj-fokadu dovolj in ko je nekega dne razbila dragoceno Vazo, io ic odpustil.
C«;z kake pol lela je prišla služkinjo nazaj in prosila toliko časa, češ da se je poboljšala in naj jo |e poskusijo, da io je gosppd Paifokad nazaj v službo sprejel- In — .udovilo, Iriie le^ni so prešli in nova služkinja ni rpzbija še nobej nega krožnika, nobene skodelice. In gospod Fajfokad je bil čisto zadovoljen, le razlagali si ni mogel, odkod taka izpre-memba! Končno je poizvedoval okrog in vprašal še njo saino.
»No ja!« ie rekla deklica, •saj sem bila pa tudi oet me-senev v tovarni, kjer izdelujejo liombeN
AH JE SVET BOLJŠI, ALI JE SLABSI.
»Kaj ti ie, dragi Kapus. da v mi zdiš tako slabe volje?«
»Oh, kaj ne bi bil, ko mi jc rekla moja gospodinja jasno m rjlasno: »Ali plačajte stano-vanjščino ali pa sc prcsciilcl«
»Kaj hočeš! Svet je vedno slabši!«
»Ne. liMo pa ne; nasprotno, vedno b&jši je!«
»Kako?«
»Da. vidiš ta gospodinja hoče le. da naj plačam ah pa naj grem proč, medtem ko je ona, ki sem jo imel prej, hotela nai najprej plačam, potem P«j naj grem!«
Nezgoda na veliki tekmi.
PRVI: „Vi ! Ali ne znate pazili ?" DKUGl: Pač - pazili znam - loda lo mi, pomaga, ker voziti ne znam."
kakor vidite, nič ne
Goric«, 15. aprilu. Prav prijetno mi ni ravno, ako nimam kaj novega jtovc-dati, ali vsaj drugega nc kol o vremenu, ki je lako lepo, (la ne smemo obešati aprilu ku-kili pra/niti očilkov na glavo, rod« tivalili ga pred koncem ludi ne smemo, ker se latikp /go<ti, dii jo l>o |>oštcno |K>to-mil in v lem »lučaju nočemo (»stati z dolgim nosom.
Ce Vam govorimo o revoluciji na Orfkem, sc nam lahko /godi kol onemu, ki je srečal svojega znanca, in ga vprašal: •Zdravo! Kaj je novega?« ■Revolucija na Grškem l« •Ne norčuj se. Revolucija je bila na Grškem že ledaj, ko sem jaz imclj>el tet«. »No, dol>ro, saj (e bila«. »Tedaj ludi, ko sem imel deset lel«. »Tudi to ie res!« »I.ani si mi ludi dejal, da jc revolucija na Grškem«. »Saj je ludi bilal« »Drugega poišči, da ga boš imel za norca in ne mene«.
Lnako kol z revolucijo na Grškem, je tudi s krizo v Jugoslaviji.
če poreč cm jaz: »V Jugoslaviji je nastopila vladna kriza«, bosle dejali: »Saj je že rešena«.
»Saj je že zopel«. »Ni mogoče; soj so se pravkar sporazumeti«.
»Ampak Radič je pozabit na sporazum kol po navadi in je že v nedeljo udrihal po nekem ministru«.
»Ali ni minister tudi Radič?« »Seveda je«.
»Čuden kolega — tedaj!« »Bogme, da je čuden 1« Upamo, da bo tudi ta kriza dobro prestana. če pa ne bo, naj pride zopet gospod Pašič in naj reče: »Vidim, da brez mene ne gre«, in naj sestavi novo vlodo
ČUK.
TOLIKO OTROK! Imeli so zelo veliko otrok! Nekega dne se jc vsa družina kopalo v bližnji reki.
Tedaj sc začujc nenadoma od brčga obupen klic:
»Ata; rQta, mali Karlo jc padel v vodol«
Gospod Obilni se obrne do svoje plavajoče in dobro re-jene polovice:
»Ti, Marjeta, ali imamo kakega Karla?«
ANEKDOTA.
Mogoče sle žc kdaj slišali o Čudovitem Tom Slonm — oni, ki jc bil v rcsnici nekaj posebnega, seveda predvsem bogat. Kaili danes podobnih neumnosti ne more delati drugi človek, kol lak, ki nima samo polne mošnje, . pač pa tudi polne banke. — Pravzaprav leti čudovitih posebnosti morda Tom Sloan ni niti posedoval lic, pač pa so bile le časnikarske race, kol sc pravi pri nas.
Torej la lom Slonu jc čc-šče poscčal tiar »C!ecil Hotel« v Londonu in nekega večera se predstavi pijan kol kanon »barinaiiii« (lastniku bara.)
»Koliko liočcle, če pustile, da vas udarim s tole steklenico šampanjca po glavi?«
»Štiri lisoč šlerlingov...« (To je še nekai več lisoč lir!) jc odgovorit »bannan«.
»Štiri tisoč šlerlingov? Dobro!« jc odvrnil Tom Sloaii.
lu predno so mu mogli za-hraniti je že / vso močjo udaril ubogega »barmana« s polno boliljko šnmpanca po glavi, lako, da je udarjeni padel iin Ila in /akrvavcl. Tom Sloan pa nemoteno potegne iz žepa svojo kiipižico ehegues (čekov). nekaj napiše in jo izroči polieemanu (policaju) z veliko gesto in j>ripoinni:
•Sam je hotel... In jaz sem ga jilačall«
Preveč zahtevano.
.Vi nc vesle, gospa, kaka sreča zame, ko sem v vaši neposredni bližini."
.Ali bi morda ne hoteli biti za vedno tako srečni, gospod?"
Ženska politika.
Spisal Jože Smuk.
Gospod Peter Dihur jc bil davčni uradnik v nekem weč-jem mestu. Ni bil več mlad, pa tudi star ni bil še: bil jc torej v najlepši moški dobi. Pred par leti se jc poročil s hčerko imovilega mestnega trgovca fialiča. Gospodična Ivanka je bila ledaj žc j>recej v letih in da bi nc imela tako bogatega očeta, bi io Dihur gotovo ne v/cl za ženo, ker jc bila dokaj starejša od njega. Razen tega pa se ji je prej lahko reklo, da jc grda nego lcji>a. Toda dota jc bila precejšna in tako sta se gospod Peter Dihur in gospodična Ivanka Balič poročila. — Ko so Dihurjcvi prijatelji izvedeli, da sc misli poročili z Ivanko, so ga zasmehovali, ker jim ni njegova nevesta niti najmanj vgajala. On pa jih jc vedno zavračal, češ: »l.cpa res da ni, a jc zato tembolj bogata«.
Nekaj časa po poroki sto se prav lepo ljubila in se dobro
razumela. Toda le prekmalu sta se začela prepirali in kregati. Ona je namreč prinesla veliko manjšo doto, kakor si jc Peter domišljcval. Pa se to jc ona kmalu zapravila, ker jc bila zelo potratna. Sedaj si jc kupila nov klobuk, potem zopet židane nogavice ali pisano krilo itd. Kmalu je šla vsa dola rakom žvižgal.
Tedaj pa sla se začela mlada zakonca prepirati, ker Peter s svojo borno plačo ni mogel ustrezati vsem njenim željam. Ako pa ji je kedaj kaj odrekel, tedaj je začela ona tožiti in ihleti, češ kako da je nesrečna in v kako revščino da je prišla.
Gospo Dihurjevo pa jc težila še druga skrb: ljubosumnost. Vedela je, do se njen mož nc meni veliko zanjo in da sc tupatam večkrat skrivaj ozira za drugimi mestnimi gospodičnami.
V lem je tičal tudi vzrok, da se jc tako lišpala, ker jc menila. da jo bo Peter radi tega bolj ljubil. Toda, kakor smo že slišali, njemu to ni bilo j>oscb-
no všeč, ker ga je j>reveč sta la ta ženina ljubezen.
Nekega dne j>a se je njego va ženkica zaklela, da ji m<> ra njen mož dali 12») lir, da m kupi nov klobuk. Ker je lnl ravno zadnji dan meseca dan, ko jc njen mož navadno dobival plačo — je vedela, pravzaprav upala, da bo pro šuja uslišana.
Sedaj pu poslušajte, kako j< gospa Dilmrjcva prisilila svo jega moža, (hi ji jc dal potreb nega denarja za nov klobuk
Ko je omenjenega dne prišel Pcler opoldne iz urada domov, ni bil videli nič kaj dobre volje. Niti pogledal rta svoje boljše jmlovice, ampak sc kai spiniil v naslanjač, potegnil i/ žepa časopis in začel čiluli, nc da bi spregovoril besedico.
»Nekam kislo sc drži«, si misli gospa * sama pri sebi. »vsčeno j>u hočem poskusili, saj beseda ni konj«. Glasno p<i reče: »Ali jc žc poldne, Pcler? Samo likalo šc polrpi. kmalu bo juha gotova«.
On na le besede niti z očmi ne Irena, ampak nemoteno čila dalje.
Kmalu nalo mu žena prinese juho, sede poleg njega in reče: »Sedaj pa kor zajmi, ljubček, in videt bodeš, kako dobro juho sem li pripravila«.
On spravi časopis in začne jesti, pa tudi sedaj nič nc odgovori.
čez nekaj časa začne zopel ona: »Kaj se po danes tako grdo držiš, Peter? Povej mi. dragecl Ali mogoče nisi.....«
»Molči«, ji seže v besedo mož, »ako pojde lako naprej, bo prišlo kmalu tako daleč, d«i niti toliko nc bova imela svo jega, kamor bi glavo položiki In vsega tega si ti kriva! Razumeš?«
»Kaj, kaj praviš? Kaj hočeš reči s tem?«
»Nič drugega nočem reči. kakor to, da si ti preveč z«i pravljiva in da mora odslej bil drugače. Toda poslušaj: K«, sem danes zjulruj šel mimo krojačnice gospe Iglačkc, mila kar meni nič, tebi nič tirj.i že dva meseca star dolg o«l tvoje obleke, kalcrc nisi pr«i\ nič potrebovala. Komaj sc po slovim od gosjrc Iglačke m pridem na cesto, me že usta čevljar ter pravi, da jc lnl ravno k meni namenjen, t?« kei jc, da ti jc že pred enim mesecem napravil por čevl|«v ki pa niso še plačani. Pa Io m šc vse. Kmalu srečam briv< .i kamor si hodiš li delat svom trizuro in si striči lase, kei nn sliš, da boš imela kaj več j>«i meti, ko boš imela kratke l<iv Tvoj brivcc mi lorej prav pn jazno pove, da mu že lep č.r nisi nič plačala, pa čeprav m skoraj vsak dan tam«. j
,In ali si poravnal. ' vse dol-
^Kaj j><i sem drugega hotel. Denar sem imel, ker sem ravno včeraj dobil plačo, in saldiral vse račune, toda povem H da sem danes zadnjič za le
»Pa vendar nc želiš, da bi jaz razlrgana hodila okoli, kakor kaka dekla?« •
> »Tega nočem in ne želim. Pa ^ pa jaz plačo celega meseca porabit samo za, tvoje neumnosti; tega po nel«
,pa nekaj ti »e vendar še ostalo. Vem, da imaš še toliko, da bi ini lahko kupil nov klo-
^"»lla, nov klobuk T Ni dosti, du sem danes porabil radi lebe žc toliko denarja, še klobuk hočeš imeti. In koliko bi stal lisli lonec, ki mu ti praviš klobuk?« »Okroglo 120 lir«. »Kaj, 120 Hr? Niti ficka nc dobiš več od mene«.
Po teh besedah Peler vslo-ne in odide.
»bomo videli«,, sikne ona za njiin in mu zapreti z roko.
Nekaj časa hodi gospa Di-hur/eva gor in dol po sobi in premišljuje, kaj naj slori. Kmalu pa se zvilo nasmehne, tleskne z rokami in reče sama pri scbi:^»Da, ravno tako napravim in slavim, da mi nc izpod-leli«. Ihlro sede k pisalni mizi m spiše pismo z drobno njeni prav nič podobno pisavo. Pol ure za tem jo že vidimo vreči v poštni nabiralnik drobno pisemce.
Drugi dan je dobil g. Dihur med drugo pošto tudi pismo sledeče vsebine:
Cenjeni gospod Dihur! Vabim Vas na sestanek v drevored v Gosposki ulici prihodnjo sredo ob deseli uri zvečer. Imam z Vami nekaj važnega za govorili. Vaša nekdanja zaročenka Marija.
Ko je Peter prečila! lo pismo, se ni malo začudil in prestrašil obenem, ker so sc mu zopet obudili grenki spomini ii«i njegovo nekdanjo nevesto Marijo, s katero je bil že zaročen, predno se jc seznanil z Ivanko. Ko pa je bil do dobra znan z bogato trgovčevo hčerjo, je zaroko razdrt, ker je bila Marija nanj premožna.
»Kaj neki mi hoče«, si inisli Peler sam pri sebi, ko prečila pismo.
Spomnil se jc; du ji je obljubil, ko sla se razšla, da se v denarnih sliskuh lahko vedno obrne nanj iu on ji bo rude-volje pomagal. Gotovo rabi denur in zalo ga vabi .na sestanek.
Na njegovo nesrečo pa je izvedela ludi njegova žena, J kakšno obljubo je dal Mariji. I In Ivanka vsa zvila in preme- ' lena. se jc hotela s lo obljubo okoristili, da bi dobila denur za klobuk. Povabila je lorej svojega moža na sestanek, toda tako, da bi Ia mislil, da mu piše Marija. — — — — —
Noč je nastopila ut zagrnila zemljo v svoja črna krila. Mesec se zdajpazdaj prikaže izza oblakov in za hip razsvetli Ic-mo. lira j<* ravnokar bila; de- ! setkral |e udarila. Po drevoredu v Gosposki ulici str sprehaja Peler Dihur. Vitli se, da I nekoga pričakuje.
»Gotovo jc nc bo«, si misli
DOKAZ

ON. „Pri slednjem koncertu vidim vašega moža. Ali se razume ua glasbo ?"
ONA. „Pa še kako! Cez vse zabavlja."
sam pri sebi. »Saj nima česa iskati pri meni, razen denarja, laz tepec sem ji obljubil, ko sva se razstala, da pri meni kadarkoli lahko dobi denarno podporo. Todu od tedaj je preteklo žc kakih šest let, pa mc ni še nikoli nadlegovala. Gotovo je ludi danes nc bo in s tistim pismom me je najbrže hotel kdo samo oslrašiti. —■ Se malo časa počakam, poleni se pa odpravim domov, ker žena me gotovo žc pogreša«.
Ni še izgovoril zadnjih besed, ko jc zagledal prihajajočo osebo, ki je bila skrbno zavita od vrha do tal. Dihur sc nemirno zgunc, ko se postava napoti naravnost proti njemu.
Ko bi Ia odgruila gost paj-čolan, ki ji jc zakrival obraz. Iti Dihur spoznal v obiskovalki svojo ženo. Ker pa je bila vsa dobro zavila in skrbno pokrito tudi čez obraz kakor Tur-kinje, zato jc ni spoznal.
Ko je prišla do njega ga je nagovorila: »Dober večeri Ali sle vi, gospod Dihur?«
»Da jaz sem, z dušo in telesom. Zdi sc mi pa, da vi niste gospodična Marija, ki me jc povabila na nocojšcn sestanek«.
»Prav imate. Gospodična Marija se ne počuti prav dobro in zato je poslala mene, ki sem njena služkinja. Prosim, da pogledate, kaj Vam piše«. S temi besedami ,.mu. izroči pismo.
Dihur strga ovitek, užge svojo žepno sveliljko ii) začne čilati sledeče vrstice: Velccenjcni gospod! Ker ste mi svoje dni obljubili, da Vas smem prositi podpore, kadar bom potrebovala denar, zalo Vas danes prosim, da izročite do-našalki lega pisma 120 lir, za katere sc Vam že vnaprej zahvaljujem in ostajam
udana Marija.
KOPROL JANEZ,
fiurka v enem dejanju. Iz francoščine priredil Fonzo.
OSEBE: Koprol Janez,
Glavni zdravnik :Mangiapolli, Mojorski adjutanl Sciancati, Major — zdravnik Maccini, l.uka, jaka in Tone, vojaki. Straža.
Bolniška soba regimenla. Na levo nizka Postelja. Na desno v ospredju miza, na kateri so: omarica za zdravila, čelrtin-ski kozarec, žlica, posoda z vodo, bolniška knjiga.
I. PRIZOR. Major — zdravnik, janež, Luka, Jaka, Tone.
(Ko se dvigne zastor, je Luka v postelji, laka ima okoli vratu zavezano roko in sedi na klopi; Tone, naslonjen na pali-
co. čila Čuka in se polihoma smeje. Janez posluša pokorno ukaze majorja.)
Major: Si dobro razumel, Janez? Treba jc, da smo previdni, ker je nevarnost, da nas poseli, dan ali drugi, glavni zdravnik. Moraš paziti na čistost.
Janez: Čistost in jaz sva eno in isto, gospod major. (Pomela.l
Major: Menjal boš rjuhe, pobrisal prah raz zidu, poribal pod in ga namazal z voskom, pomil okna, izpraznil nočne posode, očcdil kljuke, da sc bodo svetile, steriliziral aparate, dizinfe-ciral siringe ter pregleda! igle...
Janez: To jc vse, gospod major?
Major: ln to naj bo narejeno, predno se povrnem z izprehoda.
Janez: Toda jaz nimam ljudi, da izvršim vse to!
Major: To me ne briga! Naredi, kot da bi jih imel.
Janez: Dobro.
Major: So li vsi bolniki lu... Nič goljufov, nič takih, ki nas vodijo za nos?
Janez: Oh, ne... gospod major... So bolniki, od katerih ima vsak kaj resnega: Luka ima zaspano bolezen; Jaka je romantičen na desni roki in Tone ima slivovic.
Major: Spalno bolezen, revmati-zem in synovija?
Janez: Ako želite ... gospod major.
Major: Jaz te pustim. Cez eno uro bom nazaj... Do mojega povratka naj bo vse narejeno. Vedi, da bolniki ne smejo delali.
lanez: Bo že vse v redu. odide.)
II. PRIZOR.
Isti, manj major.
Janez (bolnikom)- Vi, lam, šali... Treba lo sobo očistiti urah. Halo, na delo... Ti. zaspane, daj vosek podu; pometel sem že, poribali bomo pa drugič. Yi, romantika, izprazni nočne posode m .tiy zinobija, očedi mizo in omarico za zdravila... (Nobeden
(Major
sle sli-v dveh

paj«; ^odrhjq,Bpte/, »prele-je ^ej^, feflo^diij, odkar ftfcjcl, nie^fjo j)|a9.o , .in ?te <|an^s,fnorfl|^1\zduh,1zadnic
pov.edak
w«v y4w» 11 Mm'«',, * w p^ed^m^e obrne proti nočni
-'i :., . I 120
lir« kate^s, J' pripe^efn«. i v.Mi/Jr^^,	»i>oq» !
(ijqz,.^OIUJJ Q«Jpr^U s)nici/ M' ji našteti 120 lir, zadnji ostanek
MPiilfil flPMK*. »m«vila, denar, mv^^kiPpIrAi?« «"<W<> W '»M JJfMfti *iN</»1° pa Čus, da WC*»,}|o»llpv.». , , »I,q(lu, 4U božjo voljo, kdo
IjuliiSJ PQ*cqi,0 kdo
i W(• 0dr4Wft jpuj^Jan m Pplfirnfpoz^a 5V«JO,^BO.kwv ves, da sem Ivoju
>v,Kio ■ ioni |
Onujift.W iHiW<t)i
kako/ ^akonieif »^aaljli«;, , »Pil o«) lo je^mesvpsM-
In da gu niso nre,sJj«glc.?.enine ^lumniLiOo Ucii, Jkakor. is .Ml dola m.Sijrok, !
tejA^o: ,A.J(J
..u JAri^to^c: .JRurf , yjdel ^i^ft^zal^,, Kdaj pu zahuju sojftpfc prt,y#»? .: oinx a. > .niKftstir: VcčjidcI zvečer, go-
NATR2BKI 2ELEZNICI.
Rotej poti scin fra Že nekoč jjes. hodil
b.: Tedaj se ti Tč pa gotovo zelo mudilo.
VPRASANJE. »Mama; zakaj ima nevesta vedru^belo obleko?«
»Vfdjš, belp barva je ved-1^0 ?nok veselja, kot je črna vedno zjiak žplostil«
»Mama, žakai pa je potem ženin vedno v črno oblečen?!«	I
JE MISIJI,...
1 Nekdo je izstopil iz č/utomo-bilti raVno pod gledališčem. Pa ni imel drobižu, da bj plačal Šoferja. Teclaj se je ^>brhil do nekega gledališkega igralca, ki jc prihajal ravno od Skušhjc.
»Ali, gospod, ali imate morda sto lir za menjati?«, gu je
vprošul. i.....o
»Nc, drugi gospod«, je od«-vrnil glcdu|i$ki igralec. »Ali vscfcno, najlepša hvala za kluiipliiriciill«
. .(Gledališki igralec jc mislil, du bo njcuiti ponudil).
tošKito srii^i nji)i ,vcA-Sili KAKŠNO NAfiTIMA! filmski dramaturg diktira lipkurici naslov novega vclc-zanimivega filmu: «... kjer se obešujo rudi strasti«.
Naslednji dan so bili nabili po mestu plakati:
»Scnzucijonalcn,. nad vse zanimivi, ,pustolovski. . film iz velikomeslncga življenja,, kjer nastopajo največje filmske zvezde, nosi naslov; »Tli pike, kjer se obešajo.rad' slrusli«.
NEUMNO VPRAŠANJE. i »Peter, Č^ li f|ftrujcm -slo lir, kaj bpŠ jPot£m i^re^d?« »Najprej jili bom prešlell«
JACKIE £OOGAN, Jackic Copgun, znuincniti amerikanski deček, kinematografski igralec,,,se,, je, ne.koč pogovarjal s svpjipi učile||cm, ki ga je ravn^. u£ij iumu ,razlagal veliko moruliČno/t vrednost zulujevunju, zadrževanja u; zmernosti ler mu čriio pre-doČcval, kako grde in aiilipa-lične so 'strasti radovednosti.
ZMEDENOST.
<3)
Nato je vzel celo neko kun ,go in da bi podkrepil, svoje goVP.rjenje, je prečilul iz m< sledeči sla,vek:	u..
,..,»Nihče Še ni, postat bogol. kd.oi. je pečai z zadevami drugih ljudi I« . .. »Sevjedo... in pravni,, doK lQrj|.pojlcin?4ije odvrnil JogIik-Coogun vesclp,.
Jn la odgovor, jc zamašil listo ul>ogcmu učitelju.
rnko sd Vbj^i V fcjfen
V w^s|(ieurpnrtkw zu?|edii)< ^ek inlad^uifi i.jgnMo ,.gosj»«. la. sc nenadoma obrne m
reče:
,„ »Opfo.^ilci... Ali nislc mor
vi_ypjak?f1.,n .......
(ll>j»Čemu?« odgovori mlade
nič.lu ,
ker civil golov«»
iiistci«
i ZA SVET GiV jE VIPRA^AI A
"7/ek'a , sjoKfl, u/^^fe"" .VMjm, zaruv niku, zakaj so ji lako nilro u
Pit*,«!,:. /.. uu.
ga, (čer ste,	pf;<wočn.
sunkq z jezikom ob zobe!«
ČUDEN tfAMEN.
,y Bn^nl ncice vasi,/e ležal feJ&kMjn.	n.
strani napis: »Zvnl
W psp
trudu v resnici zvalil . kamen iiNft drugi strani j>.. je opsej napis:	^^
»Sedaj me .pa r zyaJj zopel nafflr,i,M fekgcj drug neumen in bedasl Človek n<i sedeJU ^ r
REŠ, SLAVEN rntStfTK!
»Kaj se je zgodilo, ko te je dobil RVojhč s vbjo hčerjo na sestanku ?»	'.	. i . . _ M
„Tako sem bil zmeden, da sem mu pri priči plačal račun."
«do
imenu neb
se N6:rQqhe. Luki, ki smrči.) Ti, tam, si sfiŠal.: .?;Ti, smrščalo til
. Jako: Major je rekel, da bolniki ne smejo delali!
lanez: Moj Bogi posebno pa bolniki kol sfe vi> TakO, vi mislile, da jaz, ki sern vas naznanil kot bolnike, da IS&sJe lepo. počivali v infermeriji, .in da i ^om^oz drgnil, vi j^a gjedali... Alo, na 'In Lulca še, vedno smrči! Torie': Če se lu igramo bolnike, pomni dqbro, jc to na tvojo žeijo.t
^ineiž: Torej naprej... (Ldk^ ^njrči. Gre proti njemu.) Ta bubc je prava'nesreča.	n.»\ - i . .
Jaka (Ton^ij^^Mishš, da se grem ma-zati zanj? JPoiaivo v gostilno! Plačam lif<
ifer. (Skrivoma odideta.)
III. PRIZOR. Janez,.Luka. /Janez: fb, da on spi.,. Moj Bog ... («: ni |.v 'resnici
hoj, jc rančo!
. ____i o, aa on spi.,. moj uoy ...
niv;resnici zaspano bolan. '(V .-icl.) noj, ' • •
Luka (se dvigne na ležišču): Kaj praviš?
v i^eZv.To te zbudi,, 16y v1 .Rančo bo kfrttfu sKunan, (j pa> boš medlem delal
Luka,: Jaz sen) bolan.
Janez: Ne zatne... Delai se zaspanega pjetJ; majorjem, ne pa pred menoj. ALct. pokonci in na. delo kot drugi. (Se .Obrne.) Hudimuna. drugih ni več lam ... Kam; sq. Pa'izginili? Zapustiti infermc-rijo ravno ob.času, ko se pričakuje nepričakovan. l>Psel... Nikdar, več ne bo ta soba..y red.u do prihoda majorja, in iaz pogona Maccini-ia, bom moral pošteno plesali ž njim. Si me dobro razumel? Pusli posteljo in čisli za vse tri... Ti že pokažem ...
Luka'(vstaja): To jc pa žalostno, prisiliti do dela na sparfju bolnega moža.
Jane^: Z. rokami boš pomival okna in z nogauoi drgnil'pod.
"Liika: Naj bo.
' janež . /pogledi ' na (ieino):. Tiho' Skrij se! Poglej majorja, ki prihaja. (Luka spi.)
Major fce "p^Vrhe i j^o in Ton< tom): Ah! GoljufalIAli.se gre v gostilno, če jc kdo bolan? Dobro,.dobro, vas bom že zd^e^irgl... Sem! .Janez,, da se n.. učiš vamvaji bolje svoje ljudi, oserm din dobiš. Nadalje,. da se nauči bolnike, . se ne daaio^nojrca i?, majorja, jih m« ram očistili. (Janežu.) Janez, pripravi d< bet qfjrjt natrijevega sulfata! ...	gpspod major I (V.
jakama.JPrav vamajel,,.....
■iu-. i	POfrŠL (P" brezročniku
daj inu dobr^ mcrpl^
Janez (ki |e pripravil purgo na mi/i) Da, gospod major. Vaje dvakral kot «i kral samo, (Daje Jaki ruzčiščcvalno j. jaco.) Alo, Jaka, posrebuj mi to I To h ho dalo ipa.10 olja v roko. .
Mojor:,Sem pozabil rn^jc rok. scm jih pa pustil? (jih
povsod.)
(Dalje I
ŠE ENA O POSTAJI.
Mlad, imdebudej},, od v vseli apel prefiksan kaprol()se vo-<1 dopust. Ves. zamišljen . sladke sanje, kiako ga bo-
0	gledale /avidrio doma lc-c hčerke domovine, kako sc iu bodo svetili »galoni« (čr-
1	trakovi na rdkavih), ko bo nedeljo marširal k maši, dr-
cč roke, kolikor mdgoče na iroko
Kupci jc skoro prazen. Le i drugem koncil, klopi sedi c nekoliko stariknva gospo-
katero se pa Hopo-ni, v svoji sladki za-
icna, za
il "iic meni, v svoji s, lišljcnosh. Seveda Je bil ka-or.il Slovence .lik- je njegovo nanje ilahjanŠČihe datiralo od ikrat, ko jc ravfto »oitol 'ka# oral.	\ V
Dolgi vlak sc jfrtžrblje na cko postajo. Gospodična... ama s kaporalom v kupeju, aka prilika. In da bi pričela njim pogovor Ier se Iako ližje seznanila, ga vpraša (v alijanščini seveda): »Gospod kaporal, kakšna ostaja je lo?«
Gospod« kaporal se ozre kozi okno in prebere z des-, ki je visela zunaj: »Cessol« C«cesso« pomeni italijanščini stranišče). Go-podična se je sramežljivo na-mcjala, zarudcla in zaljublje-o pogledala »gospoda« ka-orala. Pa oni
bil se je namreč zmotil ter imenjal stranišče s postajo 1
'Rt UMETNIŠKI RAZSTAVI.
Pn umetniški "razstavi ponu-uckdo visoko vsoto za neko lliko.
Prodajalec se ironično mirneje in meni:	' Dragi moj —* saj je sam | kvir več vreden!«
Da!« Pravi 'kupovalec »Ah c s lo podobo!«
kakor se vzame.
Gospa Cicigoj: »Gospa Brdo va. vaša tona je pa res vrslna, lo pa mor&hi rečil« Ko odide gospa Brzelova a nekoliko časa iz sobe, se gospa Cicifuj k go-Pcj Cicigoj in reče: »Ali jc bilo to, kar ste prej nienila, vaše resnično mučit o torti?«
Gospa Cicigoi po odgovori gospej Cicifuj: »Ali, soj sein vendar dostavila: »lo pa moram reči«.
NEVlDl.JIVA MREŽICA.
V prodajalni.
Gospodično Bibi: »Ali imole lasrio mrežico?«
Prodajalka: »Seveda, gospodična?«
Gdč. Bibi: »Ali nc vidljivo?«
Prodajalka: »Seveda!«
Gdč. Bibi: »Torej pokožile mi jo, da jo bom videla!«
VEČERNI OBISK V HOTELU.
Zakonca navadne vršle (lorej lisle, ki lic toživaio nebes na zemlji) obišče zvečer v ho-letaki spalni sobi detehliv Ier pravi:
»Kdo more dokazali, du jc Iu gospa v resnici vaša žena?«
Zakonski mož ftn odgovori: »Cc »norele vi d6krtWi!i, da m Vrioja žerta, potem vam bom do smrli hvaležen!«
NI DOVOIJ NAROČIL
Gosi. »Natakar! V Icilc kokosu pečenki f><i sploh iii niti trohice kokoši!«
Natakar: »O prosim, gospod. vi sle naročili samo polovico porcijona Kokoš pa sc gotovo 11<1I1<11<1 v ostali polovici!«
IZ SOLE ALI ČUDI:?..
Gospod učitelj ie hotel, da bi učenci sami doumeli besedo »čudež«. »Pazile!« jc rekel »zidar, ki dela na slrehi neke visoke hiše, pade nenadoma na ccslo. Toda čisto nič se mu
ne /godi. nepoškodovan sc pgbere po koncu iii spleza zopet na streho! Kako imenujemo lo?«
»Nesrečo!« odgovori nekdo.
»Ne! Torej mož na primer pade zopcl s strehe/ m zopcl Oslane zdrav in nepoškodovan. Kaj ic lo?«
»Neprevidnosti« ugibo nekdo drugi.
»Napačno! Pomislile lorc|, zidar pade šc Irelpč 110 eeslo 111 vstane zopcl po koncu. Kako boste sedaj imenovali lo?«
Vse liho. I.c luni v sredi nekje se dvigne prsi.
Ilčilcli: »No? Povej?«
Učenec: »Slabo navada, gospod iičilel|!«
PODOBNOST.
Kiiielu Janezu je povila žena prvorojenčka; ravno isto noč p<i je povrghi njegova svinja v svinjaku G mladičev.
Kmet pa se je zanimal bolj za zarod v svinjaku, nego za sinčka v hiši m ie lakoj zapazil, da ie šesh pujsek slaboten m da mu bo treba posebne posli c/bc. Prinesel jc loraj živa-hco v hišo Ier 10 nežno položil pod odejo.
/julroj zorana jc izvedela soseda Urša o veselem dogodku v Janezovi hiši Ier prihitela gledal novorojenčka. Ko jc zapazila čeden rilček, vs kliknila je veselo: »Oh, vendar no — celi oče«.
KOLIKO je STAR ded?
»Jurčck, koliko jc slar vaš ded?« S
»Nc vem, ali imamo ga žc dolgo časa!«
Žena - odvetnik.
>».r
PODOBNOST.
-nu nimate od vaic pokojne žene prav nobene fotografije
-ne.. £ato »eni pa poročit njeno KCHlro, ki |i j« iako zelo podobna -
fcS 'l fl
POTEPUH: „Prosim. gospodična, naj oni gospoda sodnika malo lepo pogledajo, da kazen ne bo prehuda, jim bom že jaz vse povrnil...*
NA TROll.
Bosanec nosi okrog sliko in jo prodaja. Neki gospod Vpraša: »Rafael je lo/ Pravi Ra-lacl? Ah mi lahko zagotovile, da je lo pravi Ratfacl?«
(Rafael je bil slavni italijanski slikar, ki jc živci pred več slo leli.)
»Da! Čudno, da nc poznate I Saj sem ga videl z lastnimi očmi, ko jo jc naslikal!« jc odgovoril Bosanec.
KAKO IlITRO TECE CAS
Prijatelj pride k'prijatelju /na dom:
»Dober dan. Ali ni tvojeTŽc-ne domu?«
»Jc odšla!«
»2e dolgo od tega!«
»Pred štirimi ledni«.
RIBIC.
Ribič: ki jc vjel zelo veliko ribo: »Nc upam si jc prinesli domov. 2ena mi nc bo verjela, da sem jo vjel jaz!«
LEP SPREJEM.
Skof je poselil malo podeželsko mcstece. Bilo jc vse okrašeno v zastavah in kolonah. Šolska mladina mu je prišla nasproti in ljudslvo ga jc navdušeno pozdravljalo. Celo mestna norišnica ie nosila na vratih desko z napisom: »Lio-brodošel!«
NA SODNIK-
Sodnik: »Kako ste mogel krasti tako?«
Tal: »Gospod sodnik,, ne poznam drugega zistema'* IZ ŠOLE.
Učitelj je pripovedoval v šoli o luni in razlagal mladim poslušalcem, da sc na nji morda nahaja na miljonc ljudi. Tjpddj sc je glasno zasmejal v zadnji klopi Maksclj:
»£emu sc. smeješ?« ga c 'vpraša! učitelj. '
.Mali Makso pa je odvrnil: *KŽko bi se ne! Prcdslav|jam si, kaka gneča mora nastati -tam, kadar-m polna luna, pač pa krajec in pol lune!«
Ii Kur]* vaši.
l in«: . f>obr dan, Anca, se dans s yon<ii druga jcjnkil dama.1
Ancti: (vijii dej, i um, Ii |ia le kupČiiješA-
lina: lest in mak dan ginu |>a kupči, če jemuŠ ki |a|e. ka kuš, petchuav, dci, iim- kupni. Daiis plačCnt dabra
Anca: O, sc II lalina plnčcs, sc luj kscll nai bulš, s la kui K* kupčije.
Tina: Sc vide, mpa se n<r bajnn. (leb s leni pielauula ili-J žaun zakoii.
Anca: No, ki sn že iruslla prašal, rjis kaku )<• ki sin kup • Čije zadnrČ.
Tino: Prav dabra vis. lislga pelelma, ka je kokolav /a mana. jejnkrl mje skaču gar /a tiral, me je prekiienu, de sil inlika /Ida, mpa še vakiompav me je nma, lislga sn /dci prov dragu preda Viš, lisi pub. k<i tud kupčtiie s knkušam, m j«! mislu dilal konknrenča, pa sn dja, na boš laka, pctelnje kl-kaj unjln. pa jc vi?.a von.
Anca: O se vide, soda /a prcjga aprile n /«i velika nuč lemaje Idje radi kišna lovsla ju/ua. No soda boš j)a še ve|č ^uira/a mu /.a kupčije, ilo, se najin, de li ua boš nkul pslila kopč i|e.
l ina: I u bul jesl mislili, kodi na bo / jajeam uijja s pelcli-uain neč več šla kopči|e, bom /ačjr pa / bli/auu liiellam kopeval No, pa j>shva Iu dans, minam več eajla gavaril, jem kajl /a vabbadil; pa z linijam, Ane«!
Anea: No, p<i siejčno. Ima, pa itdiujkil ki ver
ni vi c pravici: na svi iu.
»Sliehuuca. /ares, na svelu pa les ni več piavieel«
»Kako lo, Inka?«
»(>li! Ali nisi videl, lale boksal, ki |c zmagal, jc svo|c-mu naspiolmkii /bil \i usl vse /obe, mu /vil i<iko m Sc bog ve kaj, /a vse lo pa |<: dolul še toliko tisočakov deinuja. Oja«.
»No in?«
'■'n. m? Jaz pa seru zadnjič lani pri »Rdečem krčinarju« le nekoliko prcmlalil onega piepolrcbncga mesarja, pa so me vlaknih v ječo za dva meseca! Res, ni je več pravice na svetu!«
ČUDNA ZELEZNISKA POSTAJA.
Nekoč sem se vozil skozi Beskide, gorovje na moravsko ogerski meji, ler bil namenjen ua postajo ^»tirnica, ki jc Čisto češki kraj. Ko sem se vozil tako uaj>rcj, sledeč svoji vo/ni karti, sem dosjicl okrog j>old-'nc k preccj veliki jmslaji, ki je nosila naslov Cekarna. Ves /ačnden, ker na zemljevidu lake j>ostujc ni bilo zaznamovane, sem vprašal nekega železničarja, čc se morda postaja sedaj drugače imenuje (Morala bi lo bili Stirnifta).
»Ncl« je odvrnil Železničar m se nasmejal: »Deska je v jmpravihi, j>a sem obesil radi lejiŠega ono od čakalnice I«
DOBRO JI JE ODOOVORIl Gost: »Ali jc gosj)a doma V« Odkritosrčna služkinja: »Da, loda naroČila mi |e, naj rečeni, da je ni!«
Gosi: »Dobrol Pojdile k nji in ji recite, da sein zelo zadovoljen, ker je nisem našel do ma!«
NEDELJSKI LOVCI.
Dva lovca se srečala: Prvi: »Greš ludi li na lov?.* Drugi: »Da ... Greni pre • ganjat dolg čas. In ti?«
Prvi: »Tudi jaz: Grein ubijat časi«
I GA NISO RAZUMI II ( Dva i/tcliiika, žc pre< «-| ' ia odgovarjajoči sj pni prideta do hotela, kjer ju i vi vratar:
»Imamo na razpolago sobe po sto lir na dani«
Zakonski j>arČe4< pa o vori: »Vraga, saj midva samo prno&$pla!«
N^ CESTI., Stara gospa vidi kak« j»ej>irala na cesti dva otn
(josj)o fantu: »Grduu I se nc sramuješ, j>repirah lepsti svojo scslro?«
l ani: »Saj midva se ne pirava. Saj sc Ic igrava m in ženol«
NA CESTI. »Slrcjla buožjc, Janes, pej l'je, dc s' l'ku žalosfn »Ah, bejž, bcjži, dejlu, s. dejlu, od zjulrej d' zveč'|i mu dejlu!«
»Kouk cajla j>cj sc ž'j i lr'š 1'ku?«
•Ah, vd julrc n'prcj!«
ZAMIŠLJENA NEVESIA
(pri izpraševanju.) 7.uj>nik: Kdo le jc odrešil Nevesta: Iz Slarc vasi c«l
KAJ BI TISTO. Gosi: Moj Bog, Joka, prst mukale v juhol
Jaka: Fi, kaj, nič sc nc b« saj ni vroča.
r
Pozor vojaki - novinci!
Ko odhajate v vojaško službovanje Vata je neobhodno potrebna
,,Priročna knjižica za slovenske vojake"
katero je nalašč za slovenske novince spisal VINKO vitez BANDELJ.
V njej najde slovenski vojak vsa potrebna navodila in nauke, ki so potrebni slovenskemu novincu v vojaškem službovanju. Knjižica je tiskana v slovenskem in italijanskem jeziku, in je na ta način slovenskemu vojaku, ki ne pozna ifalijanskega jezika, otahkoČeno vojaško službovanje. V knjižici je.naliskana kratka slovnica italijanskega jezika, vojaški službeni pogovori, italijansko-slo venski in slovensko-italijanski slovarček.
Da je knjižica res potrebna našim mladeničem dokazuje, da je v tretjem letu izdaje doživela že drugi natis.
Knjižico je v drugem nalisu izdala in založila wlVAttODlVA

v
4*
KNJIGARNA/* v Gorici, Via Carducci 7, kjer se tudi dobiva a L. 7.50 komad. Po pošti L
Vojaki - novinci, sezajte po nJ*j I

Bernard Shaw.
crnard Shavv, glasovih an-ki humorist jc obisk«! nc-s svojimi prijatelji razsla-D50v v l.oiutonu. In ker so jegovi priiiiielji hvalil« o razumnost svojih psov, ali mani resničnimi do-bicaini, je pripovedoval n neko svojo dogodbico. asi psi se ne morejo mk-primcrjati po razumnosti kini mojim psoin, ki sem mel pred tremi leti in mi danes žal po njem. ako jutro, ko sem prišel dn bi se malo izpreho-oun imel mjvado prinesti nekoliko ostankov od vc-
«..(e(|a iulr« pa so me ne-lonui poklicali k telefonu v lisli naglici sem pozabil psa.iirna večerne ostanke, [o sem se milo zopet spre-il po vi lu, sc mi jc pribli-iii o j pes, me zagrabil za od hlač in inc vodil do c grede cvetlic, ragi. glejte in tiste cvetli-so bile niiosotis, ki jih pri-}sli narod imenuje forget : not INe pozabi me.) (aj boste sedaj rekli k ra-nnosli mojega psa? Ali ni nekaj čudovitega, nekaj sebnegn! »Seveda sem se ;oj spomnil na večerne tanke in mu iih prinesel!«
GOSPA KI JE ZBIRALA
SLAVNE LASE. ^Jek pisalclj, ki je danes b slaven, jc pripovedoval godbico, ki se mu je pri-lila še v tistih časih, ko je Ic pričel pisateljevati in ga od še ni razumel, bilo jc pri premieri moje-prvega dramatičnega dc-ki pa jc doživel v gledali-sijajen polom. Sedel sem ... ves bled in uničen, ko sune od zadaj neka gospa me nagovori:
Oprostite, ali niste vi pisale drame?« rpko sem prikimal. Takoj sem si mislila, da ste je rekla gospa in pristavi-»in ker zbiram lase vseh vnili mož v naši domovini, se predrznila tako daleč tudi vam odrezala šopek Dovolite pa mi, da vam jih fcjle zopei dam nazaj!«
dra2beni okli^j.
Vsled preogromuega Šlcvila slricev, ki so se /akolili zad-njc čase v Komnu, odločila se ic podpisana družba kouieu škili z<ioslalih devic m tel, prodati večje Število istih na javni dražbi, kolera se bode vršila dne 11. aprila W?A* ločno ob I. uri pop. na !\rdu »Pri Spini«.
Dva dni pred dražbo bodo slrici razposlavljciii ua ravnokar omenjenem prosloru na ogled kupcem
Kupci ne plačajo inknkc carine glede prevoza iiakuplicnih slricev, kajti vso carino m sicer 2 ceni /<i kilogram žive leže vsakega slnea, plačala je podpisana družba naravnost v roke cestnega odbora.
Ker je materijal dober in »lauglich« (starost od ?A\ Icl naprej), nadejali se je velikega števila kupcev.
Nadaljni dražbeni pogoji sc dobe v uradu podpisane družbe.
V Komnu, dne 8. aprila 1926.
Družba zaostalih devic iu let v Komnu
reg. zadruga z ncom. zav.
v soli.
Učitelj: No Mihec, kje si pa spet hodil, da si zamudil?
Mihcc: Orožniki so ujeli divjega lovca, pa so mc mati poslali gledat, čc niso naš oče.
UČENA 7.F.NA.
A.: No prijatelj, ali zna lvo|a mlada dobro kuhali?
IS.: /na že; vse sorte slvari skuha, samo jesti jih iii mogoče.
MAZILA.
•Vsak človek ima svoje težave«. lolaži čevljarski vajenec svojega tovariša, ki ga je moj-sler ualolkel. »Kralje ma/ihio, advokate ma/ejo, nas pa bik-
S<l|0«
SLABA POROČILA.
A : »Kako je kaj ugajalo vašemu pnialelju na uje(|ovcm nutouiobilskciii potovanju?«
IV: »Oh, za božji čas, prejel sem samo dve pismi. Prvo mi jc pisal iz policijske postaje, drugo pa iz neke bolnice!« PRI FOTOGRAFU.
Gosi: »Fotografije mi nc ugajajo - izgledam kakor kaka opica!«
Fotograf: »Nato bi lahko mislili, predno sle sc dali slikali!«
r:i: IMATA DVE DEKLETI ENEGA FANTA.
V Mariboru sin sc zaljubili 4vc ilc« kleli v enega lantn. on jc pa vodil obedve za nos. Neko nedeljo so Ui vsi I rije k trem ribnikom, kjer t:o sc prav dobro imeli in sicer jc bilo to takodc:
Obe sta imeli sicer različni imeni, loda je imenoval vsako Pcpco samo zato, dn ni bilo treba zapomniti si dve različni imeni.
Prišla jc med tednom Pcpca I. ž
Praktičen človek.
VE
njim skupaj in J»0 dolgem razgovoru ga jc pripravila na fo. da bosta šla" prihodnjo nedeljo k .trem ribnikom. Ko jc on prišel duitfi dan!« Pcpco II. skupaj, mu je ,t*|Wj .rekli*, d« bi Ala prihodnjo ptedeljn r^k!t£nrcm ribni« kom, ker je- Um biinio io .{letno: Tu« di tej jc jlfinpkl -r^drfflio icl.
Ko )e zveltr-r legel v posteljo, ic za. čel premiUjc-vati, kako naj bi storil, du bi sc zabaval z nbeitik in.,d* vendar ne bi izvedeli ithcdve, uh jii rud. Kmalu mu jc S'nila dobra m pra. va misel v glavo. <lrcgi dan ta ohltL.nl l'cpco I. ter jej jc rekel, *'n»naj gre ona ob dveh k trem ribnikom iu naj sede v: zadnjo sobo, kamoc.bo nii'lam prišel, drugi jc rekel ludi lako, tod* z, razločkom, «1 it naj sede ua verando k /adnji mizi kamor bo tiidl on pri. iri. Pcpca I. jc pa j'epe I n, rekla, da nuj lu gre i njo, du bo v'deU njčnefld Ijubčka. 1'epea II. |e pa odgovorila, da bo lu«V nje ljubčeL lju prilel iu Io bo vet elje, ko bosta dva zaljubljena parčku skupaj.
Prišla |e nedelja iu Pcpt!a h ln l*ep-ea II. slu Ali k trem ribnikom in »ta sedli uu določeni mehi i. 1'riSel je ionUi ui obiskal je najprej Pcpco II., polem•• pu Pcpco I. Vsaka je hotela pokazati r.voji prijateljici svojega ljuhčka in slednjič sc je on vendar odločil, dn jc šel s Pcpco 1. ua vciando. Ko 1>« je vi« delu Pcpca II. la przor, / la si skočile ulic v lusc; nastal jc velifc krik. Gosi« je pa so zapeli: »DeviČlconflfriCce, čc funtom vse vcrjamčle«.
VELIKA NOG V MARIBOR! I. —
Na Veliko nedeljo jc bilo v Mari. boru vse mirim iu t ho in tudi na Ve« l:konočni pondcljek ui bilo nič ,izvan« rednega v mestu, ker vse staro in mlado, veliko in malo, bogato in ii< bogo, vse je Jlo v mariborsko okolico, kjer so ga prav poi I eno srkali. Tupa* tum jc bila tudi godba in slišalo se jc petje pa tudi vik in krik, stok in jok.
Gospod Alkohol, kateri na Veliko nedeljo ni imel nič opravka in kateri sc jc zato dobro odpočil, jc imel na Veliki pondeljek mnogo mnogo dela. Bil jc v F ram u, Limbiišu, Kadvauju, v Studcnci1i7v Kamnici, v KcrčcVlni,~ v Lajtcrshcrgu in celo na Mcljskcip hribu. Povsod sc jc zelo rndoval. ker povsod so ga prav tfaibro sprejeli in sc z njim pajdaJuli. On jc bil ljudem tu« di hvaležen in spremljal jc vse nazaj v Mariboru. Ker pa nekateri ga niso hoteli ubogati, jim je nagajal in tako jc n. pr. našuntal neko žensko, ki jc vlekla svojega pijanega moža domov, da jc ta izvlekla možu Srajco ven in ga tako vlekla po Aleksandrovi cesti. Gosposki ulici, črez Veliki most v 1'obrežjc. — zato dn sc jc ljudstvo smejalo, drugo žensko jc pa vrgel na Velikem mostu tako ob tla. da so jo morali nosili v 1'obrežjc. Drugim iz L:ijlcrshcrga vracajočim sc meglenim popotnikom jc p* zmešal glave tako. da so merili širokn Aleksandrovo cc« sto tako dobrO, kakor da bi bili naj. boljši inženirji v Evropi. Nekatere ljuhimske parčke jc zapodil v Park. druge je peljal v različne kavarne in nekatere pu jc spremljaj v kcjho. Ta. ko so kom ali Velikonočni prazniki v Mariboru.
MARIBORSKE TURŠKE KAVARNE
V prvi mariborski turški kavarni, kalem ima avstrijsko lice, sc govori nemški, v drugi italijanski, v tretji pa se ne govori nič, ker ta kavarna se šc ni otvorila. Otvorila sc pa zato še ni, ker se jc krojaču, kateri je delal žen. ske hlače, šivanka zlomila.
PRVI DIJAK. „Danes me krojač nekam dolgo ne pride tirjat". DRUGI DIJAK. „K;ij mu misliš plaati, da ga lako težko čakaš "
PRVI DIJAK- .Nc. Toda moja gospodinja mu di vsako julro kavo zame, da jo pnnese u kuhinje po stopnicah."
V Kosezah neka hišica stoji, k ka. teri niti ptiček ne prileti, da nc bi do« bil špota. Ta hiša pa jc polna samih stricev, med njimi sc nahaja tudi C-... katera se jc spravila na vse punce, po. zabila pa jc namreč ua svojo starejšo letko, katera jim je na cedilu ostala, C:... pa jc mislila, da bode z svojimi medvedskimi nogami dobila M . .. a on pa jo jc poslal šc v šolo, da se izobrazi.
vm
Ueklamacija iz Štanjela.
Jp luutov Y Štanjelu run preveč! /»to. p« ni^pi ni nobeden vfleij;' | , Jc rrtjii .iri |Min odklopil* ncj/oj-«k<>, obljubila.
I\|nj prvi Ic gr« kA.0 drugam. ... kamor jc kuj več iHWi"fi>;
j an uc želim r>i ga hjxf/n»li, iu ralJI hm mu čem o»l«t»l. Iu <Jriif(i pu k vojakom gre, pa mi J nič Ms na Jeze, ni&J k u priJel bo nazaj, ■ 1 nihl mu bo kakor /<Ju).
Iti M..... lovcev poglavar,
nuj ve, (la-meni ni nič mar; naj |e gre »e solili, iu mene nc /a no« voditi.' In falot, ki vmes tiul spada, naj zna, da meni nič ne stri iu pesem me prav nič nc Yhad.a, *«mr»v pn. ihiii rpl to Icll.
, ,In T,,/, ti mcJetar,
vedi, i|a lovce tvoj jc gosppdar; ali picJctarl prav /a res, ali pa ne vtikaj »e nič vmes. In ljudje,, ki nc vedo, katerega dekle vzelo bo, naj pri »Ci»kctw poizvedo, ker on odločil, bode to.

' • (Zaknanclo.) Povsod dekleta jočejo, <!u fantov ni dovolj,
. Stanjclci Jc iti morajo se.*en«t na. Veliki Dol. Je mlada punčka v Štanjelu, lepa — potiobna apgelju; zato p* 'Ima 'tri 'fante; če to«lc niso kvante? ' Npdeljpjto prijel jc v. »corigedo« ko drugI,' It1 rojakom ,'gjpdo; ' Mt<o j4a ,pravi:; »O j srCek^Ti;
. ./K^fftcne' n^raJscdej 'y#tlj« _ Je drugi fajn' in Jtman,
^ i*	Mr. -jI.I
. i.ift.«"^0 ft.vpjo doyrfjti. .
' i,r^e,fretji |ov«ev . poglavar ,z*to. p*,mora njemu v par, ima »capcllj rizzi« . / rki j«|*l blatom v »amicizi«. . A Je četrti'spad« vmes; Da aLK'ffvttop, čc, ic 'i^s, ' ker , prehud'je ta falot,
-	, Je.bTi^aj, če.biltH tf<*en,
nl». j&VliflJsg«,	jeljubezen.
Ljudje pa Je sc da j ne vedo, katerega i <feUc iTgelo bo;
'viin fantje, trije skupil j
ki menijo se: »Od katerga bo«.
z*kaj? Zato.
,načenjajo v Merskem prirej ditve uro jjpjmeje kot hi morale?
Zalo, ker.ho jo prvi pngruntali. Mi« hlijo hI: gledalci plačajo vstopnine k igri ryno toliko, Če traja igra dve ali Iri unč ali pa.tri (jkliiiKsnu itiri ure. rorej vživajo oni epo uro brezplačno
Pravilo
Pravilo, da io v Štanjelu pri »Div. jcipu lovcu bilo »liJati bolj Acpetalca in iia odrom Jepctanje nego glavne igralce na odru.
Pravijo, da »e je Janez pri »Divje« tnu lovcu« pozabil inaflčcvati nad GaJpcrjcm.
Pruvljo, da )c 2c Cuk poročal, da se vrAi na Srednjem glavna cenzura po« Jte; sicer pa ako cenzuriHti ne prenc« Imjo s tem delom, jih bode ic en prtu vi f:uk okljuval.
pruvljo, da jc v Mariboru gospodič« na Tončka pri cerkvi dobila od svo« jega fanta sledeče pismo: Ljuba Tončka I Jest Te pozdravim, čc Je nisi /drava. Jest sem Tebi vedno zvest, ako nimam druge žciu>ke pri sebi. Jest scin zdrav. Tebe pa noge bolijo, ker preveč po Aleksandrovi cesti ho« diJ. Se enkrat Te pozdravim ves Tvoj do. 1.. maja.	Ffunc, Ivan L.
Pravijo, d|a sc nahaja na Razpotjem neki učenik, ki ljudi vedno dobro uči, sicer pa njegovi vzgledi niso naj« bol i Ji.
Pruvljo, da bodo prihodnjo nede* Ijo podajali v Mcrčah zimo kakor vsako leto.
Pravijo na Trnovem pri Gorici, da nameravajo na Lokvah kupiti motor za podiranje drevja. Cenik so žc na« ročilL
Pravijo v Dobrcpolju, du jc neka punca zelo zaljubljena v fante, ki ji pridejo iz brloga kratek čas delat.
Pruvljo v Zašlo ju. da neki .lovec' vedno jaga proti Mihcu.
Pravijo, da sc jc neka deklina na Volčjcmgradu zelo ošabno držala. Ista sc zelo ozira na fante, a jc no« beden nc mara.
revijo v Kosezah frajlc po vasi Spanci rajo in sc s parfumom šmirajo. To jih pa več koŠta, kot vsaka ko« sezčanka velja.
Pravijo, da ima neka 3ik punca iz Sturij nožicc takp drobne kakor Spic i pri hiciklju; Je »rcgcnmantcl« naj povezne črez glavo pa postane ko« I jo vrat.
Pruvijo, da jc v Si uri juh krava, ki ji mole roge preko Bitne v Ernje, z repom maha proti Soli, molze j o jo jiri potoku, a z jezikom otcpljc po vsej vasi.
Pravijo, da golobradi opravljivcč nabira Iažnjivc snovi v peki gostilni na placu, kjer jih ima krčmarica v žakljc spravljene.
Pravijo, da jc v Sturjah lepo, brh« ko, samo v sebe zaljubljeno in dol« gojc7>ično dekle, ki jc brezmejno bo« gato in.ycdno na oknu čepi, ker cnc stolicc pri hiJi ni. Gorje človeku x£e ga usoda zanese mimo tistega okna, kmalu prislovico dobi, njena zim« ska bela obleka jc njen edini zaklad in njej prav dobro »toj L	•
Pravijo, d« se nyncc iz Hudanj te* pejo za fante. Mi pa kaj radi xaha* jamo v Dolgo poljano, ker,- tam je res kapital.
Pravijo, da je neko d?klc Iz Male« ga Dola prinesla v Gorin.nfikp k plc« su reklamo npv.cga proluip«. ker pa na deželi drevje cvete in diJi, nam profuma treba pl. s^ljijb .tcinu Jo ni nobeden povohal.
Pravijo v	K«>»Ujol^ ne
ho več v Malcmdohi, ampak v Sve. tem. Kandidata žc Imamo.' .Gasilno drufttvo v Komnu ne bo P0pcik> na Krasu. Glavni zastop lx},> Svetom, imamo že predsednika Hi odbornike blagajnika ,stf ^r dVf, H* *JMi^. nočo bili nol»cden, le za vellkp hiJoJ« nekdo, pri vse pri tcin deluje driitVO imenitno, hO člani, ki ticprclrj|<MPH Rar Hijo |>o 14 dni. In U Me .nl<K> utrnili!. C.'uk na lipi ima kaj kraijep.r^rflkd. da . lili opazuje. ,7WWW»6 'M«*", brl?r in nI bjSgf niilnaiega gat,i?e». Odkar Je drultvo tu, se ni več bati, ker gaaljo tud1, če nc |(oril
Pravijo, d« Hočeta pOlrfaU , dvA ■trt ■ uovt-jt hl|>»M>t»vuitja. N|fU>r«
hipnotizirala kaketfa mlljbharja, d».bi, j lina prinesel mjljopov. l'<»tem bi !>• gotovo rada hlpnotiiinda ie kako puuco.
Pravijo, da a<» na Trnovem uijUno* vili potovalno nočno a^raio.zAr^di ne* , prcHtanih tatvin. To,jJulto.opr^vJJ*1* dva brezplačno pa ce»ti Trnovp.ldcr, ako, navadno v noči in?d nedeljo in pndeljkom. Med sluiho pogledata »e* voda tudi v kako hiJo p* oe aaradi, tafcov,	' }
. Pruvljo, da je nahaja v Marll>oru neki gosppd. kutcri sc.trudi n* vse pretege, ja vnak ikn vsaj čilega čU>» veka razžali. Tfi jc njegov kjett-
pravijo, da Imajo v Komnu takega Kosa, ki ga vse mlade pupe praV rado posluJajo kadar. poje.
Pravijo, da je škratelj.čtk iz !>iva. čc.;ko je zagledal novince (voj*ka)v zbežal k Brinjevcu pod grnl.
Pravijo, da jc Bitna	delela
čudežev, v kateri favc nočne rajakd krasne deklioe. boginjc lepote-in Iju* hezni, da čarajo^s ^rpnem »Velikim-Cvikom« nočne ptice« netopirje in so> vc v vsakovrstne srčne bolezni.
Pravijo, da je pretekli teden »Jtur« ski veliki Cuk« . žrl za alugovo hlio mrhovjno in gledal kosti čemur pa odločno ugovarja, ker se jc ta dan gostil s pljučkami na Ustju.
i Pravijo, da .so pupc z Bitne zelo vinske odkar,so bile v Čuku in od» kar so postale uradnice na gramofon novega tipa »Ah vboga teta«.
Pravijo, da srake, z Bitne nc bodo ogrevale Čuku srca s pavjim perjem.
Pravijo, da je bila na žaheljskem plesu taka gneča, da so Zabcljci in Vrtovčani Sli v Sv. Križ po odpustke.
Pravijo, cU so srake ubogega »ur« ha5a« na vcUkonočni pondcijck tako razburjena, <ka jc svoj kljun hujSc krivila od Čuka in to vsled dogodkov z Bitne.
Pravijo, da jc bila gospa »haram« moherja« tako zmrcvarile radi zad« njega »Pravijo« v Čuku, da je dobil revinatizcm.
K NOGAM )E sm;. »lih,	sem sc ulrut
Sel scm lrj ure k nogam«. »Ali si ^nvolid?« »Kako? jaz — invalid?« »No, mislil sem, da si imel tu spraylierve, ker jir viŠ, da si šel* nogam«.
POZNAL jO P-Dva zaročence se sprt-lu jata v parku. Naproti j in pride neka gospodična.
»Tudi li si tukaj? Mi^«i predstavim ti svojp brijalrti co.' Tqn^nČcvo scslrol«
»A takoi — Torej, zdfuv Danica I«	>
kai m NAM^ y
Jakec: »Imaš Kaj Jpba1 strič?< Strio: >K{ikp? Ti Jakec: »Dal ^ovadil sen» v soli«.	;
LUKil (ALISSANO L FKL
UPJPL0!W1MJE ALW Bogata i »bera iinoga viqi : v »leklcuic«h:
BcKdiette, HtM^ Isti . »fMHirtt, irai i
N.ainiriia.vlna: .Hip®
v stcklmkali -
Jn .*alt)gt pM
SHtfflTl Otus;
,lHmun. Xm M.	J. MU,
hhumu nmmit
MNAR V IU«05LII»;i
mmi nnnut
r. k. *
«	PT9«t«rl|l
v Ljubljani
Mestni tr9.mmw.p_
eprejem« VlOffft Itft/t lUlneknJUbtetail
koti, r*»ean, jn» M.
ter jih Izplačuj* iakej W«a odp< vedi l«:br«z odbllk«.
1 dnjae .rokpm obredje. Jedi tiij po dp0O««ru.
Manufakturo, perilo. .zd«lane ob*«kt
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroiiuwl
Bratje Mose
VI« Rajt^tlo 7 - G0RI6A - Vi« IlMtJUo 71