t; . Jnkrat n« meječ in sicer prvi ictrtek pp I m 15 v mesecu Ceni mu je I K 60 ^ ni leto, (Ji Nem£i|0 2 K 8 v, u A - • o i« druge tuje drtave 2 K 60»' — m d o pni »e p0i»lji|0 Ured-riitiu iol|uba*, Ijubljin«, Seme-, !,{ . . • Jt i. niročnini rektamici|e in l pravulltvu . Domoljubi", l.r i . Kopmneve ulice it 2. ■»*»*»■» SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Inserati se sprejemajo po sledeCih. cenah Enostopna petitvrsta (Šestina .Domo-ljubove' Širine, 34 nm) stane sa enkrit 30 v, Ce se tiski dvskrat 26 v, če se tiska trikril 24 v. Pri večkritnem objivljenju zniten popust. — Reklamne notice navadna girmondvrsta 60 v ■!-#■» Čekovni promet postno hranilniinegi uradi st. 824 707. »>rMJ«voiima krošnjama: in vse dere za njima Umazana usta bruhajo na stežaj odprta klevete na vse, kar je sve-ega našemu srcu. Gnojnico jim do-važa dan za dnem liberalno časopisje, ter jih ž njo primerno namaka in škropi. Ljudstvo se pomalem vzbuja: acno zdeha; z glavami pričenja ma-ati. ko mu podlost sega v dušo, in mu trga vero in ljubezen iz nje, ko mu hkrati tudi sili v žep, in z magneti oderuštva in sebičnosti vleče drobne groše iz suhih mošnjic. Po-na^ajmo mu, da se zave, da vstane, ^amo zavedati se mu je treba. Ž u -jave roke skup! Živa srca pod sanošenimi hodničnimi srajcami bijejo orko! Še je moči, še je življenja v ijih. Ko zabijejo na en mah v lepi iložni vzajemnosti, se razprši so- vražnik. Na delo, da se to čim najprej z vrši. Nekaj navodil: 1. Ljudstvu velja danes: Delaj, plačaj in molči! Kapitalistom pa: Lenari, odiraj in gospoduj! Kjer se neha delo in plačevanje, se prične beseda: Čim manj "v" n v?, V Dr. Ivan Šusteršič, državni in deželni poslanec in voditelj katoliške narodne stranke. dela in čim manj plačevanja, tem večja in veljavnejša je. Zavedi se, moj dragi, in reci: Kdor dela in plačuje s krvjo in denarjem, mora imeti tudi besedo! Brigaj se za politiko. Spoznati moraš, kako se godi po svetu, da zveš, zakaj se ti izvija tolikrat skrbi poln vzaih iz prs, zakaj tvoj znoj in Leto XVII. tvoji žulji nimajo vspeha. Kvišku glavo! Pazi in glej po svetu, kje so kovačnice, kjer se kujejo verige za te in za tvoje otroke, in vspni se, da zveš, kje je treba prevrniti ognjišče, raztleči meh in spoditi kovače od grdega dela. Z beračenjem si ne pomagaš. Delo ne sme beračiti. 2. H e r i rad pošteno, ljudstvu prijazno časopisje. Domoljub ti bodi prijatelj! Ce zmoreš sam ali z drugimi v zvezi, naroči si „Slovenca". Ce imaš izobraževalno društvo v fari, vpiši se in ob nedeljah hodi brat. Česar ne razumeš, vprašaj take, ki to vedo. Kmalu se naučiš vsega in spoznaš, da je politika kos tvojega življenja. Davki te tarejo —; kriva je davčna politika, ki vali največja bremena na ramena delavskega ljudstva. Tvoji pridelki nimajo cene —; kriva je carinska in železniško-tarifna politika, ki skrbi za tovarnarje in ^ eleposestnike, kmeta pa grize. Bojiš se za svojo z njeno vernostjo; cerkvena politika, potrebno- svobodo nika imeti samo pomočnika žandarjev in biričev. 3. Skrbi zase in za otroke, da ne pozabite, kar ste se naučili v šoli. mladino, kaj bo — kriva je proti-ki jemlje cerkvi in hoče iz duhov- Šola je draga, a ne predraga, če je dobra, in če znaš porabiti, ka. si se naučil. Ni pa vredna počenega groša če nimaš za življenje nobene konsti od nje. Ko ti sin zapusti solo, nc sme zapustiti učenja. Treba mu je ponavljati. To mu da izobraževalno društvo, kjer se mu ponuja knjižnica. Budi mu veselje do branja, zlasti takih stvari, ki so koristne za tvoj stan. Vse napreduje. Kdor se pri tem v našem času nič sam ne uči in me ne študira, kaj delajo drugod in kako si pomagajo, zastane. Podoben je človeku, ki se kosa z brzovlakom. Zmisla za napredek v kmetijstvu, v obrtih je treba. Zato je potrebno mnogo splošnega znanja: zemljepisja, zgodovine, naravoslovja. Knjige imamo o vsem. Družba sv. .Mohorja je naša dobra mati v tem oziru. Ven s knjigami o kmetijstvu, sadjerejstvu in drugimi; ven iz prahu, iz kota! Na mizo ž njimi! Mladi fant naj jih bere in se uči. Tudi starejšemu, tudi gospodarju to ne škoduje. 4. I'če te: Vsak sam zase! Odpri oči in videl boš. da tako pravijo tisti, kateri špekulirajo na tvoj žep. Nekaj jih je. ki hočejo, da bodi vsak sam zase, ker ga tako ložje dero. Reci jim: Vsak stan skup! V združenju je moč! Ce ne gre hitro, če se kje ponesreči, je tem boljši dokaz, kako potrebno je združevanje. Sovražnik je združen in z vsemi sredstvi pobija združevanje. Če te je enkrat premagal, vstani in po-kažh da vendar nečeš biti suženj. 5. Radodaren bodi, pomagaj kjer moreš, a ene stvari nc daj nikomur — svojega moštva! Za ceno svojega značaja ne kupuj niti celega sveta. Zal, da je danes vse drago, le moštvo in značaji so poceni: Nekje po golažu, o vlogu od K kron Prejemnica / ena drugod po litru, sempatja celo samo potoke U Spoštuj poštenje ,„ pn«; Vičnost. ne vkianjaj so pa goljuf Ji. )oW se ljudje, ki tembolj cenijo c o-veka čimbolj jih dere in slepan. laki so še za sužnje preslabi. Na vrata bodočnosti trkaš, /elis sebi in svojim otrokom jasnejsih dni. Izkuj si ključ in odkleni! ključ do vrat je izobrazba in znacajnost. I e-melja izobrazbi in značajnosti, napredku in svobodi, sreči in miru pa nihče ne more postaviti drugega, nego je Kristus, naš (iospod. Drži se ga: in kakor se dete v nevarnosti oklene materinega vratu in skrije na njenih prsih, tako se okleni tudi ti Gospodove cerkve z močno, gorko ljubeznijo. Ob ognju te ljubezni razboli železo, da si izkuješ ključ--— Pore; j ,Domoljub'svojim naročnikom! Tak le sem v novi obleki! I pam, da sem vam všeč, stari moji prijatelji! Tudi jaz sem še stari — to lahko zapazite na prvi pogled — samo malo več me je, no pa sem tudi eno leto starejš ! Toda kar je glavno, sreč je pa popolnoma tisto kot dosedaj, polno najiskrenejše ljubezni za pravi napredek vas. dragi prijatelji, in vsega slovenskega naroda. Za pravi krščanski napredek, seveda! Saj je vsako drugo napredovanje izven krščanstva le nazadovanje - oddaljevanje od Hoga. Ravno temu splošnemu odpadanju od Boga pa se hoče v bran staviti ..Domoljub" junaško tudi v prihodnje! I'a tudi potujee-vanju rodne zemlje in gmotr.emu propadanju. Ne, naše dobro slovensko ljudstvo se mora ohraniti krščanstvu, slovenski narodnosti, gospodarski samostojnosti in tako pripeljati do prave omike! To nalogo si je stavil ..Domoljub'' dosedaj in pri tem plemenitem delu hoče ostati tudi v prihodnje. In zato h 60 t . h , t. j. Položnica o vlogu od K h ^ vplačanem po Um"'k Janezu, posestniku ...... ... ,„„ull w M postno* nramlničnem uradu na Dunaji, štev. "lff,k;?inij'aiun pri c..kr p<«tn»- 824.797 Imetnik računa: Upravništvo,.Slovenca" in „Domoljuba" LJUBLJANA Podpis poštnega uradnika: stanujočem Vrhnika št. /5 na čekovni račun pri c kr. poštno-nramlničnem uradu na Dunaji, št. 824.797 d[ic 9-januvuija m 4 D. mu je jako po godu, ker se je malo in okrepil. Njegova volja je dobra jn boljša; vse hoče storiti, da bo kos SVJ nalogi in všeč - naročnikom. Zato pa menda tudi sme pričakovati bodo naročniki njemu všeč. Všeč mu pa b0j če bodo vestni. Vestni naročniki so steber vsakega sopisa. Taki pa so tisti, ki o pravem & in točno poravnajo svojo naročnino. Le taki je mogoče, da more tudi časopis nasprJ svojim naročnikom izpolniti svoje dolžno« Ako je dana trdna gmotna podlaga, bo sopis napredoval in se razvijal tako, da t vsestransko ustrezal naročnikom. Zato »Domoljub" z nosim letom opozar j svoje naročnike na to njihovo poglavij dolžnost. Da ji bodo pa lože zadostili, jjo hoče iti kai je mogoče na roko. Doidaj je bila „Domoljubu" v ta nametj priložena poštna nakaznica. Toda tisti, k se je te nakaznice poslužil, je moral priiis-niti nanjo znamko za 10 vinarjev. Pošiljanjt naročnine je torej naročniku povzročilo nefi kaj, če tudi neznatnih stroškov. Po->Iej ne bo več tako V današnji & vilki imajo naročniki pred seb >j />loii l - B osestniku na Vrhniki, št. 15. Tako se mora položnica v vseh treh lelili izpolniti in potem oddati na pošti z lenarjem vred. Na položnico je treba pisati [črnilom; (lan se mora zapisati tisti, ob ka-ferem se denar na pošti odda. Pisati se mora \u/.ločno in se ne sme nič prečrtati. Da boste vso stvar lože razumeli, pri-lašamo na prejšnji strani obrazec, pravilno spolnjen. To, kar je zapisano z ležečimi rkatni, mora naročnik napisati. IB. Ako bi kdo hotel kaj naročiti uprav-ništvu Spremembo naslova ali kaj takega , naj obrne položnico in naj to napiše na drugi strani v srednjem oddelku, kjer je prostor za dopisovanje. A prilepiti mora na tem mestu znamko za 5 vin Kdor bi si 1 a vkljub temu našemu pod-lu ne znal pomagati, naj poprosi domačega >spoda župnika ali kapelana. ki bosta gotovo da postregla Tudi na pošti radi pokažejo. Djnar naj pošlje takoj, še meseca ja-barja, ker sicer ne bomo lista dalje pošiljali! Kajne, da je tako prav > Vsakemu svoje! Domoljub" naročnikom cel koš poduka, ovic itd., naročniki pa „Domoljubu* tistih Dre 80 k r. — po položnici! In sicer rav kmalu! To bo njegovo novoletno dalo, katerega bo vesel tako, kot je bil te svežega šopka jabolkovegi cvetja in (Jenih peres, katerega mu je iz prijazne jribovske" vasice, fare šmartinske, poslala ||taa roka k njegovemu 17rojstnemu dnevu to-le opazko: »Cvetelo je to mlado dre-NJce „kožuharček" v adventu in še ob ve-ilem božičnem prazniku, dokler ga ni za-mila bela snežena odeja, češ: sedaj je zima, >čakaj spomladi! lTbogi „kožuharček!" Ti p naš mili, naš zvesti, naš ljubljeni „Do-iljub", rasti sveže, krepko; cveti krasno; našaj nam zdravega, dobrega sadu, kakor ga nam prinašal že 16 let! Kasti in cveti po zimi in po leti!" Da, tako bodi! Politični razgled. Delegacije. Ko se je državni zbor razšel, so izbrali ilanci posebne može (delegate), da bi se-vili proračun. Ti posebni poslanci ali de- legatje so zborovali v starem letu od 15. do 22. decembra, v novem letu bodo pa sklicani od 8 januarja do 9. februvarja. Pri delegacijah se zbero avstrijski in ogtski poslanci, ker gre tukaj za skupne zadeve Da si obe polovici nista preveč dobri, je pokazal precej Oger Ugron, ki je naše jel špikati, a se dal pomiriti, ko ga je predsednik opomnil. Nato je šla delegacija k cesarju; cesar je govoril z vsakim par besed, tu pa tam precej ostro, večkrat je moral tudi on preslišati kako besedo. Kar je vlada želela, je tudi dosegla: dobila je začasni proračun za dva meseca Cehi, Južni Slovani in Italijani niso hoteli glasovati, ker jim je vlada vedno sovražna, a drugi glasovi so odtehtali toliko, da je bil proračun vseeno sprejet. Prihodnjič bomo povedali kaj več o delegacijah, ki se zbero juti i. Poslanci počivajo sedaj doma. Vsi so prišli do prepričanja, da je državni zbor pod Keiberjevo vlado nadalje nemogoč. Zato delujejo sedaj na to, da Kerber odstopi od ministrskega predsedništva. Ogrska zbornica. Ministrski predsednik si je skušal napraviti mir, da bi mogli poslanci kaj storiti. A ljudska stranka in še nekaj drugih poslancev — vseh skupaj 18 — so sklenili motiti delovanje tudi zanaprej. Kaj posebnega niso storili, a posrečilo se jim je za-braniti, da vlada ni dosegla zakona zastran vojaških novincev. Med vojaki vlada velik nemir; enkrat so mislili že iti pred zbornico razgrajat. En del vojakov-tretjeletnikov je šel še le sedaj domov. Novinci pa so prišli pod suknjo ob novem letu. Ker poslanci niso nič sklenili, bo vlada kar na svojo roko poklicala nadomestne rezerviste k orožnim vajam. Zbornica je, kakor vidimo, zelo na slabem, in se ji tudi ne bo obrnilo na bolje, ker večina poslancev ruje zoper vlado. Živahna kupčija. Zadnje tedne, preden poteče trgovinska pogodba, se je vnel med Avstrijo in Italijo živahen trgovinski promet. Naša država pošilja tja posebno veliko konj in lesa, Italija pa daje še več svojega vina. V 15 dneh je prišlo kar 120.000 hektolitrov vina iz Južne Italije in 100.000 hektolitrov iz Sicilije k nam. Zdaj gre obema vladama za obnovitev zveze, a jima nagajajo poslanci tam in tu. Ako se vladama pogodba ne posreči, se bodo stvari, ki se prevažajo med državama precej podražile. Razburkanje na Ruskem. Na Ruskem, kjer ima vso moč v rokah car, njegovi ministri in policijski uradniki, se ljudem prav slabo godi. Zato se vedno sliši o nemirih med raznimi stanovi. Posebne upore so delali dijaki, štrajkali so delavci, na mnogih krajih je vzdignil tudi ruski mužik (kmet) svojo pest proti tlačiteljem. Vse upije po večjih pravicah, a notranji minister, ki se ima za take reči brigati, ne stori nič, ampak skuša zadušiti vsakega, kdor pomalja glavo iz množice. Te dni so se pokazali novi nemiri. V Varšavi in Kijevu so izbruhnili dijaški nemiri, po južni Rusiji so se jeli puntati delavci, na več krajih so morili višje uradnike. S samim tlačenjem se vse to ne bode dalo umiriti, treba je dati pravice, komer gredo. Zadnji minister za notranje stvari, Sipjdgin je moral pasti pod bodalom — tudi temu se ne bo godilo boljše, ako bo skušal samo tlačiti in tlačiti. Balkanski upor. Turški sultan je dejal, da bo sedaj res začel boljšati razmere na Balkanu; Avstrija in Rusija sta mu vsilile dva moža, ki imata nalogo, da bota turškemu generalnemu oblastniku na Balkanu vedno za petami in vse opazovala, kaj in kako da bo sultan zboljšal. Silltan ju je povabil na kosilo, ko sta se mu prišla pokazat v Carigrad in ju je nekaj časa zadrževal pri sebi, da se je vsa stvar zopet malo zavlekla. Kristjani so ostali taki reveži, kot so bili. Dozdaj se ni pokazala še nobena preuredba. Turki in divjaki jih trpinčijo kot so jih prej, vojaki jih pa streljajo, namestu da bi jih branili. Poleg vsega tega jih tare še hud mraz, lakota, pomanjkanje. Tu pa tam se pripeti še kak spopad med prebivavci in Turki, drugače pa sedaj počivajo in obvezujejo rane. Zdaj se je treba nekaj odpočiti in se pripraviti še hujši boj, kot je bil sedaj. Po Bolgariji, Srbiji in tudi na Balkanu samem delujejo skrivni odbori, ter pripravljajo, kar je potrebno za nov upor na sp6mlad. Takrat se bo iskrilo. — Turški sultan sam tudi teško diha. Turško ljudstvo ga pritiska, naj ne odstopi Balkancem na nobeni strani nič. Nekateri se mu že upirajo, češ da jih meče pod nogo krščanskim psom. Ako bo sultan res kaj odnehal Balkancem — in to bo moral, ker sedaj že toliko pazijo nanj! — se bo vnela domača vojska. Po Turškem je sedaj vse polno bujskačev, ki podpihujejo muselmane, naj se upr6 sultanu, ako bode kaj prenaredil. Kadar je pa doma prepir, je pa težko drugje mir. Nasledki krvavih madežev na Srbskem. Zmede, vrtoglavosti in nemiri, ki jih slišimo vsakdan iz Srbskega, nam pričajo, da po kraljevem umoru ni sreče v deželi. Domače stranke se koljejo med seboj, da je groza, in tako delajo Srbi vedno večjo spotiko pred tujim svetom; tuje države so od- povedale vse zveze, ki so jih imele z deželo in njih odposlaniki so jeli zapuščat, srbski dvor Kralj Peter pa ne more zamaš.ti luknje, odkoder vr6 vse te homatije, ker mu vse stranke gledajo pod prste in jim ni prav nobena stvar, kar namerava storit.. Glavna zavora seveda so mu morilci prejšnjega kralja. Ti imajo sedaj vse v rokah, ti so sedaj pravi kralj v deželi, ki Petra ne puste nit. do besede. Ti so vzrok, da so se pokazal, sedaj privrženci prejšnjega kralja in vzbujajo po Srbiji silovit odpor proti njim in kralju. Tako je Peter sedaj med dvema stoloma, a usesti se ne sme nikamer. Slišalo se je že, da misli kralj odstopiti, ako bi se pokazale kakšne hujše težkoče. Ako bi se to res zgodilo, bi oklical za novega kralja svojega sina. Na vsak način bi pa tudi potlej ne bilo miru, ker ni nobene edinosti. Drugače bi ne prišli do miru, kakor če bi bil kralj samooblasten gospodar in da bi mu bila vdana vsa vojska. Med zarotniki proti novemu kralju se je zadnji čas, pravijo, pokazala nova struja. ki meri na to. da bi kralju prizanesli, da bi tako rešili ugled pred tujim svetom. To bi bilo res tudi edino pametno! — Da bi se z vladarji malo bolj sporazumel, bo obiskal kralj Peter črnogorskega kntza in laškega kralja, druge vladarske hiše so mu pa zabranile prihod. Vojska med Rusom h) Japoncem. Krvava vojska med Rusom in Japoncem bo vsak čas. Vzrok te praske je polotok Koreja, ki leži tam zadaj v Aziji sredi med Kitajci, Japor.ci in kusi. Sedaj je ta polotok že drugič vzrok vojske. Pred nekaj leti sta se prepirali zanj Japonska in Kitajska, kjer je padla Kitajska, in Japonci so bili od tedaj gospodarji Koreje. Od tedaj pa je Kusija. ki se je že prej razširila skoro do Koreje, jela meriti tudi na Korejo samo. in zdaj je vprašanje z vojsko, kdo naj ima ta važen polotok, Rusija ali Japonska. Polotok je blizu tako velik, kot pol našega cesarstva in ima do 10 milijonov ljudi; posebno pripraven je za trgovino in zato ni vseeno, ali ga ima Japonska še nadalje v svoji lasti, ali ga naj kar lepo prepusti Rusu. Prepir med tema dvema državama se je vlekel že celo leto; Rus je namreč posedel sosedno deželo Mandžurijo, ki meji na Korejo; Japonec pa mu je stopil že tukaj na prste, in od tedaj se po malem kavsata. Šlo je v tem razporu tudi za Korejo, katero bi rada posedla Rusija. Ta spor se je vlekel počasi, vmes sta se pa obe državi ravnale na vojsko, ki naj odloči spor z mečem. Vendar bi se obe državi rade sporazumeli tudi z lepo, ako bi se dalo, ali zahteve od obeh strani so take, da ena ne more ugoditi drugi. Rus seveda hoče na vsak način Korejo, Japonec pa jo zahteva zase, ali da bi imel vsaj prvo besedo v deželi. Pa vso vojno moč že vojake oblečene, ladje nastav o,- ctvar ne bo dale poravnati. Z mirnim potom « s var ^ ^ Zato so priprave /a \ ojsk živahne. Japonci imajo vso ^ priprav,jeno ^akeob^eko ^ ^ Ijene: zato se jim z \»r> m v Mandžuriji, v dežel, poleg Koru ze d velikansko vojaško silo zbrano; ven-r ima še premalo vojakov, veliko manj kot ^ponec. in se mu je treba pnpra^, tak0 sodijo izkušeni možje, vsaj še kake tri mesece, ako hoče kaj prida opraviti. Poleg tega ima za sedaj še tudi slabše brodo je kot Japonec; nove ladje. k. so v delu, Pa še tudi ne bodo tako brž iztesane. \endar se Rus ne boji tudi te zadnje težkoce, ker ima splošno večjo moč v rokah kot Japonec zato' bi na zadnje, tudi če bi Japonec od začetka imel večjo srečo, vseeno zmagal. Seveda če bo pomagala Japonski tudi Kitajska. ki se zadnji čas nagiblje na njeno stran, in je nekdaj sama mislila vdariti na zmagu-jočega Rusa, bi Rusiji najbrž izpodletelo. Poleg tega pa obetajo nekaj pomoči Japoncu tudi Angleži, in so zadnji čas zlasti ladjevje jeli pripravljati za boj. Vendar pa kramar-ski Angleži ne bodo dosti pripomogli, ker navadno obljube ne držijo. Tako stoje zdaj I stvari. Vsak dan prihajajo nevarnejša po ročila, iz katerih je razvideti, da je vojska neizogibna. — Je pa zemlja, za katero gre sedaj, tudi res vredna boja. Japonec bi izgubil s Korejo svoje redivo, zakaj Koreja ima veliko pripravnih pristanišč in mest, v katerih cvete japonska trgovina — glavni zaslužek Japoncev. Pod japonskim gospodarstvom je polotok odprt vsem narodom. Rusi ga pa hočejo zapreti, da bi tako njegova pristanišča pridržali zase, ker jim jih na vzhodu manjka. Zato bi bil Rusiji, ako dobi Korejo, odprt in prost ves vzhodni svet; Koreja je ključ za to zemljo, kdor jo dobi, bo njen gospodar. LISTEK. Bog svojih ne zapusti. (Po nemškem priredil Ura--) Slabi žarki decemberskega solnca niso mogli o tajati blestečih rož na malem oknu. Soba je bila nezakurjena in videla se je sapa blede, upadle žene, ki je polglasno pe-vala, da bi tako uspavala otročiča v naročju. Žalostni in bledi obraz je glasno pričal, da ji nesreča in beda nista nepoznani. Včasih se ji je >zvil iz prsi globok, tako bolesten vzdih in solze so hotele politi od skrbi raz-orano lice, a pogled na uspavajoče dete je dal zeni moč, da se je premagala. Ko je razprostrl angelj varih svoje peroti nad de-etom, 8a je nesla v sosedno sobo, položila na posteljo poleg speče kaki dve leti starejše sestrice, je dobro odelajn odšla. Sedaj j0 premagala bolest, pokleknila je na tla, skrila obraz v dlan. obupno zaihtela in pričela g0. reče moliti. — — — ---Lani tako lepi božični praz. niki — a letos? Lani so vsi srečni in veseli čakali polnočnic — letos pa je prezebavala sama z otročiči vse praznike. Oče oziroma mož je že štirinajst dni v bolnici - morda — — morda že — — — iznova je polil potok solza lice nesrečnice in zgrudila se je, a iz srca se je dvignila vroča molitev: „0 usmiljeni Izveličar, ki si se včlovečil it ljubezni do nas ljudi, usmili se nas' Daj,da ozdravi oče, ne vzemi očeta otrokom meni! 1'sliši me! Daj, da se izpriča očetova nedolžnost, da se dokaže, da so ga krivo sumničili !" Te in podobne misli so ji prevevale in pretresavale dušo, ko se je spominjala na Silvestrov dan, kaj ji je prineslo v večnost izginjajoče leto. Morda bi jo bile mučile le otožne misli še dolgo, da se ni začulo trkanje. Žena je zbrala kolikor je mogla svoje moči da bi potlačila svojo bol in zaklicala: .Notri!' „()h gospa Novakova", je pričela debelušna ženska, močne in visoke postave. .Kako sem vesela, da vas dobim doma Prosim bodite tako prijazni in pojdite z menoj Zdi se mi, da je moj mož nevarno bolan sama si ne znam nič pomagati." „Kdaj pa je zbolel? Saj sem ga videl; še včeraj popoludne na ulici, pa meni se zdel ravno slab, šc manj pa bolan', je govorila nagovorjenka. ,Res zdrav je šel z doma, a bolan prišel domov, seveda nekoliko bolj pozo* I z tovarne je šel mesto domov v gostil in ker so se le predolgo za prvi dan p slavljali od starega leta in ker je še zadel loteriji precejšnjo svoto, je malo prevečkn pogledal v kozarec. Domov grede pa mu na gladki cesti spodrsnilo. Začetkom se mislila, da ne bo nič hudega in da bo bo lečine že spanec premagal, pa jih ni.' „ Zakaj pa niste že poslali po zdravnika „1 ker ni nobeden mislil, da bo tak hudo. Saj včasih že domača zdravila do»« izdado. Zdravnik je drag, a da bi trdo služen denar metala proč, vendar ne g" Raditega sem tudi raje prišla vas kli«! Prosim, pojdite in nasvetujte mi kaj » vilnega." Ana - tako je bilo ime revni ženi ni s posebnim veseljem ustregla pro» kajti ta debelušna ženska ji je že dostik nagajala in skušala zasejati tudi druzins prepir, njen mož pa je bil celo hudoben hinavski. A šla je, ker je vedela, da ta ukazuje ljubezen do bližnjega - ona Pa bila verna katoličanka. Bolnik, Franc Pirnat, je delal v ra tisti tovarni kakor Anin mož — dobri A" rJj dokler ni ta vsled krivične sumnje — tem je bila docela prepričana — izgubil voje službe. Antona je to krivično sumni-enje tatvine, položilo na posteljo. Zdravnik e izjavil, da je bolnik nevarno bolan, da se ie sme vznemirjati in da je zato pač naj »oljše, če gre v bolnišnico S krvavečim ircem je privolila žena v to. Vedela je, da ii bilo najboljše in gotovo najizdatnejše zdramilo za moževo bolezen povrnitev dobrega mena, ki so mu ga vzeli, a kaj, kdo bo »omagal? Anton Novak je imel opraviti v tovarni z denarjem in ker je bil vedno in povsod jako vesten in do pičice natančen, si je pridobil v kratkem času popolno zaupanje svo jega gospodarja. Pred kakimi 14 dnevi je šel zopet iskat ha pošto precejšnjo svoto. Izročil je denar kakor navadno blagajničarju, a ta z drugim delom preobložen ni preštel takoj prejete svote. V tem so blagajničarja nekam poklicali in ko se je vrnil in preštel denar — je manjkalo pet stotakov. Takoj so poklicali Novaka. Ta je povedal, da je dejal ves denar na mizo poleg blagajničarja. Stvar je izvedel gospodar in temu je povedal Novak isto. Nihče ni mogel razložiti, kam so izginili stotaki. Sum je padel na Novaka. Odpustili so ga iz službe; sodišču ga niso izročili, ker je bil dosedaj pošten in je morda vendarle nedolžen. Nič mu ni koristilo, da je zatrjeval svojo ne-lolžnost, da si ni prilastil niti vinarja, da ie ve, kam je izginil denar — na njem je jstal pečat — tatu. Ves potrt duševno in telesno in obupan e prišel domov in njegova žena Ana je morala zbrati vse moči, da je ostala saj navi-lezno mirna. Skušala je moža vtolažiti in ^zbuditi v njem zaupanje v božjo pravičnost, ismiljenost in previdnost. V teh žalostnih dnevih je kazala Pirna-ova žena sočutje z nesrečno družino, sicer ie je včasih dozdevalo Ani, kakor bi ji vkljub olažljivim besedam vendar privoščila ne-irečo, toda vedno je skušala znebiti se takih nisli. Zato je tudi sedaj odgovorila: »Pridem akoj, soseda, samo še otroka počakam.' Pol ure pozneje je stala Ana ob Pirna-ovi postelji. Pogled na bolnika jo je pre-resel. Navidezno nesvest je ležal popolnoma airno; le tupatam se mu je tresel ves život, tfa čelu so se prikazovale potne kapljice. Ana je stopila k Pirnatovi. »Takoj poj-lite po zdravnika. Toliko časa ostanem jaz ukaj." »Ali je .es tako nevarno! Nisem mislila, [ako sem slaba; nekoliko moram sesti." »Dobro! Ostanite pa vi pri bolnem možu; tečem jaz po zdravnika, saj je v bližini." Pirnatova je sedla na stol. Kako nepri-akovano jo je zadela nesreča! In da mora priti ravno sedaj, ko je zadel mož terno; ravno sedaj bi imela lahko malo boljše življenje, a sedaj pride ta nesreča. Ta vražja pijača! Zakaj se ni znal premagovati! Da se ni napil, gotovo ne bi bil tako nesrečno padel. Žalostno je gledala bolnega, ki je tožil o hudih notranjih bolečinah; da ga peče, da je žejen itd. Zdravnik je prišel, preiskal bolnika in dejal, da ni upati ozdravljenja, da pa že čez noč bolnik lahko umre. Zato pa bo pač najboljše, da se pošlje po duhovnika, da ga pripravi za pot v večnost. Ta vest je neprijetno zadela bolnikovo ženo. Sesedla se je na stol. „Moj Bog! tako daleč — — za spoved ga ne morem pripravit., ker o duhovniku ne mara nič slišati." ,A ga morate pripraviti do tega, da se spravi z Bogom", je resno opomnila Ana. Skoraj jezno je odvrnila Pirnatovka: »Pustite me pri miru. Saj že tako dovolj trpim, ne mučite me še vi." — A takoj si je domislila, da sedaj še bolj potrebuje sosede in je prosila: »Nikar ne zamerite, saj ne vem, kaj govorim. Prosim, če bi hoteli še malo ostati pri možu, jaz moram po zdravila. Hitela bom, kolikor bom mogla." Ana je prijazno prikimala in tiho sedla k vznožju bolnikove postelje. Potem pa je nehote primerjala svojo nesrečo z nesrečo sosede. Tudi njen mož leži na bolniški postelji, a on zaupa v Boga — to dobro ve, — pri Bogu išče tolažbe in zdravja. Njegove in njene misli se družijo v vroči molitvi do Vsemogočnega. Blagodejen mir se je razlil na njenem obrazu; sklenila je roki in začela moliti za onega, po katerem je že iztegala smrt svoje koščene roke. Bolnik se je začel gibati; postajal je vedno bolj nemiren. Skoro je govoril nerazumljive besede brez vsake zveze; z rokami je mahal po zraku. Uprl je oči v Ano in obraz je pričal, da s strahom in začudenjem. »Vi tu?" —je jecljal. — "Kdo vas je poslal? — Ali je že mrtev? — Morda vas pošilja zato, ker se tudi meni bliža konec?" Sape mu je zmanjkalo, prsa so se mu hitreje dvigala — obmolknil je. — Z milimi besedami ga je skušala Ana umiriti, povedala mu je, kako je prišla k njegovi postelji. Bolnikove oči so bile še vedno.uprte vanjo, z obraza seval je vedno bolj strah in vedno večje začudenje. »Vi" — je zopet pričel s slabotnim glasom bolnik — »Vi me tolažite--vi ste z menoj tako prijazni — a. jaz — jaz —." »Seveda" je sočutno pristavila Ana »saj vi hudo trpite". »Kakor sem zaslužil" je odgovoril bolnik komaj slišno. »Zaupajte v^ Boga! On vas lahko pozdravi". .Bog — Bog —" je ponavljal — »saj sem ga že davno pozabil." Ana se je groze stresla. »Zaupajte vanj, nikar ne obupajte! Saj nikogar ne zavrže, ki vanj zaupa." Bolnik je zamižal in prsa so se mu dvigala, težko je sopel — znamenja, da se bije v njem odločilni boj. »Gotovo vas je Bog sam sem poslal" je pričel čez nekaj časa bolnik s slabotnim glasom: »faz nisem zaslužil vaše dobrohotnosti — kmalu bom umrl — vam povem resnico — ženi nisem zaupal — misli, da sem zadel terno" — glasu mu je zmanjkalo, sapa mu je pošla. Ana je podložila vzglavje. »Denar — tistih pet stotakov — sem vzel jaz. Vedel sem, da vaš mož — pride z denarjem — nikogar ni bilo — vzel sem z mize — ker sem bil — jezen nanj odtakrat, ko mi je — prevzel službo. Hotel sem si napraviti — lepše dneve — a sedaj--?* bolnik je umolknil. Ana je ves čas molčala, hvaležno je pogledala proti nebesom in kratka zahvalna molitvica je hitela pred stol pravičnega. »Zelo bi me potolažilo, če bi mi odpustili predno umrem" in bolnik je vprl svoj proseči pogled v Ano. Novakovka je pogledala kvišku. Iz njenih modrih oči je odsevala miloba in ljubezen ; prijela je bolnika za roko in dejala: »Kako ne bi odpustila, ako je moj in vaš Bog in Odrešenik molil na križu za svoje sovražnike. V svojem in svojega moža imenu vam ravnotako odpuščam kakor bo gotovo odpustil Usmiljeni, ako se skesano in odkrito izpoveste svojih grehov. »Bog vam povrni!" je šepetal bolnik in led krog njegove duše je bil prebit — zaželel je duhovnika. Z njegovo pomočjo se je spravil z Bogom. Naročil je duhovniku, naj pove tovarnarju, da je Novak nedolžen in da je denar on - Pirnat — vzel. Duhovnik je rad storil svojo dolžnost. Tovarnarju je hudo dela vest, da je Novaka res po nedolžnem spodil iz službe, pahnil družino v tako bedo, njega samega pa položil na smrtno posteljo. Poklical je takoj Novakovo in popravil krivico s tem, da je dal precej denarja, da jim ne bo treba še dalje trpeti lakote in je izjavil, da sprejme zopet takoj moža, ko ozdravi, v službo. S kakim veselim srcem je hitela Ana novega leta dan v bolnišnico, si pač lahko vsakdo misli. Saj je vedela, da nese možu najboljše zdravilo za njegovo bolezen, obenem pa tudi najlepše novoletno darilo — izpričevalo nedolžnosti. Njegovo veselje se je podvojilo, ko ji je povedala usmiljenka, da je dejal zdravnik, da je mož iz nevarnosti in da bo lahko v par dneh že zapustil bolnišnico. , ,., , . V vročo skupno molitev sta izlila hudo izkušana zakonska svojo globoko hvaležnost, kajti prepričana sta bila, da jima je sedaj napočilo srečnejše novo leto. Marijin zvonček. Solnce je bilo ravnokar zašlo. Zadnji žarki so poljubljali modro jezero, zrkalili se v visokih šipah samostanske cerkvice ob jezeru ter obsevali čarobno sive glave gor-velikanov. Tu plane iz majhne z zelenimi trtami obraščene in ribiškimi mrežami za-slonjene hišice tik jezera mladenič. Glasno ihtenje se začuje v hišici. Mladeneč ne meneč se za to odveže čoln, skoči vanj in odrine po modri gladini jezerovi. Mirno je bilo jezero, mir je vladal v ozračju, ali v prsih mladenčevih je divjal vihar, ki se mu je bral z obličja. .Nočem, pa nočem", je govoril sam seboj. »Kaj ved6 stari o sreči! Življenje se mora uživati!" Hotel je zaukati, pa glas mu ostane v grlu, ko se odprč vrata ribičeve kočice in stopi bleda žena iz nje. rJože" — zakliče žena z glasom, ki je mladeniču pretresel kosti in mozeg — Jože, pridi nazaj; poslušaj, kaj ti povem jaz, tvoja mati! Ne bom več huda na te, samo pusti to razuzdano življenje! Jože, ostani doma, pojdi nazaj!" Mladenič se dela, kakor da nič ne sliši. Vedno bolj se oddaljuje, vesla preglase materino klicanje. Sedaj pa zapoje v zvoniku samostanske cerkvice večerni zvonček, ki milo vabi ljudi, da pozdravijo Marijo. Kakor angelsko petje na Betlehemski planjavi, tako oznanja zvonček: „in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje". Žalostna mati poklekne in moli. Tje na goro Kalvarijo ji uhajajo misli. Tam je Marija izgubila svojega sina. Tudi mlade-ničeva mati je izgubila sina, pa njen sin ni bil dober otrok. Mladenič ne sliši zvonenja, ali vsaj ne zmeni se zanj. Le eno misel ima: »Proč od doma! Prost hočem biti! Kdo bi tudi poslušal nadležne materine spomine; v tujini tam me čaka prostost in sreča, tam hočem življenje vživati, zato proč od doma!" Ko zvonček vtihne in mati vstane od molitve, se je že zmračilo. Še se je slišalo od daleč veslanje, a konečno utihne tudi to. Žalostna in potrta se vrne mati v hišico. V tujini pa sin ni našel, česar je iskal, ni našel niti prostosti, niti sreče. Cvetočega^ krepkega mladeniča so pač ljudje radi vzeli v delo; ali moral je pokoren biti takim, ki ga niso ljubili. Vžil je marsikako veselje, ali vkljub vsemu vživanju mu je ostalo srce Domoijuo i — svojega veselja ni mogel prav s ] * bil zadovoljen vesel prazno, k'*'* Leta in^tiTso minula/ alt sreča, o ka terf je sanjat doma, le ni hotela pnt, Me to S pi iepnš, nekaj druzega: obzal. vanje! Spomnil se je svoje matere k. jo e zapustil koje svarjenje je zaničeval, koje je ako slabo plačeval Pusto in prazno se mu je zdelo življenje. Srce mu n, bilo mirno, po miru je hrepenel al, in.ru mu svet ni mogel dati .Morda bom n mir srca v samostanu", si je mislil. Stopi v samostan, postane menih. Zopet je preteklo več let. Molil je, po koril se je. Pa pravega miru vendar še ni našel. Kadar je Marijin zvonček klical menihe v cerkev, vselej ga je zbodlo v srce. Neizrekljivo hrepenenje po domovini se ga lasti. Le enkrat bi še rad videl mamico, le enkrat bi jo rad prosil odpuščanja za vso britkost, ki jo je provzročil. Čez dolgo, dolgo se mu je izpolnila ta najbolj vroča želja. Njegovi duhovni predstojniki so ga prestavili v samostan, kjer se je oni usodni večer glasil tako milo Marijin zvonček, v samostan, ki stoji ob obrežju domačega jezera, njegovi rojstni hišici ravno nasproti. Z najblažjimi čustvi v srcu stopi po dolgi, dolgi ločitvi zopet na domačo zemljo. Gorski velikani so stali ponosno kot nekdaj ter dvigali svoje s snegom pokrite vrhove v sinje višave; malo nižje, nekako v sredi gora so bili zeleni planinski pašniki, kot nekdaj; tu in tam je stala lesena hišica, planinska kočica, kot nekdaj; kravji zvonec je žvenkljal prijetno in pastirji so krožili svoje vesele pesmi, kot nekedaj. Tudi rojstna hišica je stala ob jezeru, zaraščena z vinsko trto in zaslonjena z mrežami kot nekedaj. Na obrežju pred hišico pa sedi krepak mož, ki veselo prepevajoč popravlja mreže. Ni zapazil bližajočega se meniha, ki pristopi trepetajočega srca. ter pozdravi ribiča. Spoštljivo vstane pred redovnikom — pa ta je že prijel ribičevo roko ter s tresočim se glasom rekel: »Urban, ali me več ne poznaš?" Jezus Marija, ali si ti, moj brat Jože?" se začudi in obrnivši se proti hišici zakliče: »Rezika, Rezika, Rezika!" Tako je bilo ime materi. — Redovnik prebledi; ni si upal vprašati, ali mati še živijo; — mesto matere pride iz hišice mlada, brhka žena ki stopi pred moža z vprašanjem: „Kaj želiš?" »Jože je zopet prišel", veselo odgovori mož. Jože"? _ Tu Se odpre linica v hiši m med zelenim trsjem se pokaže bledo obličje stare ženice, ki veselo boječe vpraša: " je. m°S°če> lože je prišel?« Bili so mati. Se so živeli, še so sina ljubili; saj materna ljubezen ne umrje. In v hišino hiti sm, materi v naročje in proseče šepeče: Odpustite, odpustite." " Bilo je že davno vse odpuščeno in p,, zabljeno. Zdaj je dosegel, po čemur je toliko hrepenel. Tako srečen je bil! brečne uric«, ki jih je preživel pri svoji mamici; vety veselje je vžil sedaj v malih urah, kot pre] v dolgem življenju. In angelčki so se vese! lili ž njim vred, saj je v nebesih veselje nal grešnikom, ki dela pokoro. Le prehitro jt prišel večer, ki ga je zaklical zopet v sa mostan. Urban in Rezika sta ga spremljala. Tu bo torej sedaj živel v bližini svoje matere, bratov in sorodnikov. Večerno solnce je zahajalo; zadnji žarki so odsevali iz jezera; okna in križ na cer-kviei so se svetili, kot bi bili zlati. Zdaj« oglasi zvonček -- ki vabi k zdravi Mariji. Vsi trije v ladijici se prekrižajo; vesla mi-rujejo, kajti roki sta se sklenili k molitvi; ustnici se gibljejo govoreč: Češčena Marija: srce pa se pobožno spominja One, ki je tudi veliko ljubila in veliko trpela: Zdrava Marija! Ob obrežju kleči stara mamica, kakor nekedaj; ali danes polnijo druga čustva njeno srce, kot tedaj. Tako srečna je bila zopet saj je našla kar je zgubila; sin, ki je bil mrtev, je zopet živ. Vse je bilo tako, kakor takrat, ko je zbežal poredni sin. Ali ta sit je bil danes tako srečen! Nek notranji glas mu je očital: „Nespametnik, ki si iskal sreče zunaj sebe. Sreča je v tebi, v tvojem srca. Le kdor prav dela in posluša glas svoje vesti, on bo našel pravo veselje." Kadar se je zvečer oglasil iz samostani zvonček Marijin, odprla se je linica ribičeve kočice in bledo obličje srečne mamice seje obrnilo proti celici, kjer je živel kot redovnik njen — izgubljeni, a sedaj najdem sin Nekega dne pa se linica ni več odprla. In Urban je šel po brata Jožeta, da bi po-slednjikrat se videla mati in sin. In koje zvonček Marijin zopet vabil k zdravi Mariji, so materine oči se zatisnile za vselej Materino srce je nehalo biti, njena duša p se je vzdignila v sinje višave, pred troi Najvišjega, da bi združena z nebeškimi duhovi proslavljala Njo, kateri velja večerni Zdrava Marija! Prevel iz Marijanhill - koledarja Jos. Plantarič. Dober odgovor. Sluga Francelj pride novega leta na vse zgodaj, že ob '/,5. uri, voščit svfr jemu gospodu veselo novo leto. Gospod gi« pohvali, ea je vendar enkrat zgodaj vstal mu podari jedno kronco in še pristavi: »Francelj! veš ljudie pravijo, da človek tako dela celo leto, kakor začne novega leta dan Tedaj le celo leto vstajaj tako zgodaj!" Sluga: Bom, ako boste tudi vi celo let« dajali kronce. St 1 __Domoljub 1904.________Stran 7 Razgled po domovini. Položnico za poravnanje naročnine smo >riložili današnji številki, kakor smo napo-redali. Kako se rabi, razlagamo podrobno r drugem članku: »Domoljub" svojim naočnikom". Naj ta članek vsak pazno irebere! Cena je razvidna na čelu lista. - Ako bi prva številka komu ne prišla o »ravem času v roke, prosimo potrpljenja. >edaj ob novem letu ima upravništvo tako igromno dela, da je kaka pomota in zamuda leizogibna. — Poslali smo »Domoljubovo" >rvo številko tudi tistim na ogled, ki so bili lekdaj narcčniki, pa so list zadnji čas opustili, lorda jim bo v sedanji obliki všeč; v zad-ijem slučaju naj se poslužijo položnice! Slike naših državnih in deželnih po-lancev bo letos prinašal »Domoljub", v saki številki po eno. Danes prinašamo sliko ašega vrlega voditelja, dr. Ivana Susteršiča. ' prihodnjih številkah pridejo drugi na vrsto, 'ako bo naše ljudstvo tudi po obrazu po-nalo svoje vrle zastopnike. Duhovske spremembe v ljubljanski kofiji. Zamenjala sta svoji župniji dovoljenjem kompetentnih oblastev čč. gg.: inton Berce, župnik v Boštanju, in Fran-išek Hiersche, župnik na Sori. Pode-jeni sta bili župniji: Zapoge . g. Janezu K a 1 a n u, stolnemu vikarju in apelanu v Ljubljani; Ljubno č. g. Ga-parju Vilmanu, župniku v Kolovratu. Pre-leščeni so bili čč.gg.Valentin Oblak l Borovnice v Šent-Jurij pri Kranju; Jakob >grizek izVrem v Borovnico; Matej Kos, apelan v Cerkljah, je bil nameščen kot upni upravitelj ondi. Začasna pokoj-i n a je dovoljena čč. gospodoma Frančišku ekincu, bivšemu župniku v Ihanu, in nezu Godcu, župniku na Lipoglavem. Gorenjske novice. Lepo božičnico so imeli v Kamniku, ospodje trgovci so bogato obdarili 60 otrok, so z veselimi obrazi gledali na polno )žično drevo. Slovesnosti se je udeležil idi g. okrajni glavar. Bog povrni dobrot -ikom stotero! V Mengšu so imeli prelepo predstavo 1. decembra. Kot dober govornik se je po-izal mladenič Ivan Rodč, kot igralca pa >a brata Kompare. Najboljši komik je pa )tovo g. Lipar. Naj bi društvo v jedinosti ipredovalo. Slepar se je klatil pred kratkim okoli engša. Prišel je v kaplanijo ter prosil za >vo zastavo društva kat. rokodelskih po-očnikov v Št. Vidu. Pobiral je tudi drugod, pa dvomimo, če je kai dobil. Izdal se je za Miho Kresa. Da bi le prišel pravici v roke! V Škofji Loki imajo nekateri obrtniki še nemške napise. Neka gostilna, v katero zahajajo narodni - napredni liberalci, ima celo samo nemški napis. Liberalcev seveda ni nič sram, ker vlečejo s slovensko-nemško zvezo. Tehtnica je na prodaj v Skofji Loki Stala je čez 2000 kron, sedaj se pa dobi za nizko ceno. Če se nikakor ne bo mogla prodati, svetujemo, da jo mestni zbor pošlje — v ljubljanski muzej. Železnica do Železnikov bo gotova stvar. Tak6 vsaj se poroča, da se je za stvar zavzelo tudi ministerstvo. Hvalevredno je, da so pri tej stvari vsi edini, kar vedno ni povsodi. Naše ljudstvo naj spozna, da prejema od železnice le korist. V Šmarci so imeli 17. decembra mali požar. Pogorel je Bertov »toplar". Že 38 let ljudje ne pomnijo nobenega požara. V 95. letih je ena sama kajža pogorela. Razne zavarovalnice so lahko z nami zadovoljne. Rateče-Belapeč. Velikanski so snegovi letos v naših krajih. Padlo ga je že nad dva metra. — Srednjavas v Bohinju. Znana je nesreča, katera je zadela Bohinjce A še hujša je beda sedaj v trdi zimi. Nekateri pogorelci so si naredili nad osmojenim zidom streho, da morejo za silo stanovati v svojih hišah. Večina stanuje pri sorodnikih in znancih po vasi. Zavarovalnice so cenile škodo pošteno. Sosedje in slovensko ljudstvo je nam sicer prišlo na pomoč, a škoda nad 100.000 kron se ne pokrije tako hitro. Hvala lepa vsem, ki so nam priskočili na pomoč. — Občinski odbor je sklenil za tri leta naložiti o' činsko doklado na žganje, pivo in vino, da se postavi hiša za gasilno orodje. — Bohinjska Bistrica. Že dolgo ne pomnimo tako velikega snega kot letos. Drevje je močno poškodovano. Na Nemškem Rovtu je sneg več kozolcev podrl. Največ škode trpč zaradi tega delavci. Pre-tečeni teden je prišlo več italijanskih delavcev k nam, a so reveži omagali, ker že več dni niso dobili nič gorkega. Dobili so pri županu nekaj podpore in gorke jedi, sicer bi reveži čisto obnemogli. Ker niso dobili dela, so šli čez Bačo nazaj v Italijo domov. — Nekemu delavcu v tunelu so vozovi zmečkali ramo. — Velika je vzajemnost med makedonskimi delavci. Njihovo življenje je jako priprosto: juha, „čorba", krompir in košček kruha, to je vsa njih hrana. Vkljub veliki revščini so zadovoljni. — Marija Smukavec je bila že delj časa znana kot malovredna ženska. Vsi ljudje v njeni okolici so se je bali in nazadnje je sama pokazala, koliko časti ji gre. Ukradla je svoji materi 80 gld. in svojemu možu okrog 600 gld. in jo popihala, z nekim delavcem iz Velesovega proč iz Bistrice pod pretvezo, da gre čez Bačo-Podbrdo na Goriškem iztirjat nek dolg. Pustila je doma ta brezvestna mati male otročičke, katerih eden še pol leta ni star. Ko je zapazil njen mož, da ni v omari več hranilne knjižice, je še-le spoznal, da ga je žena ociganila, kar so mu potrdili tudi drugi, ki so jo videli peljati se s tujim delavcem skozi Štenge na Lesce k vlaku. Že se je mislilo, da jo je nezvesta žena pobrisala v Ameriko, ko dobi neka ženska od nje pismo, naj pošlje za njo obleko v Trst. Mož je hitro telegrafično naznanil policiji v Trst, ki je seveda takoj aretirala prekanjeno tico, ki si je medtem nadela ime Rauhekar, da bi lažje ostala nepoznana. Vse ni nič pomagalo. Ona in delavec, s katerim je ušla, sta morala iti jest potico v kletko. Kaj takega še ne pomnimo v Bohinju. — Pri grajenju bohinjskega predora dela tudi več Črnogorcev. Pred 14 dnevi se je eden ponesrečil; železnica mu je namreč levo nogo nad kolenom pre-mečkala. Ta teden sta mu dr. Marotti in dr. Vacek odžagala nogo, ne da bi ga preje kaj omotila. Tudi njegov oče je prišel v vojski s Turki ob nogo, vendar je sivi starec še sedaj toliko trden, da na eni nogi stoječ vzdigne najtežjega človeka. — V Srednjivasi je zašel pozno v noči krojač Žmitek med potjo iz gostilne domov v jarek, kjer so ga našli drugi dan mrtvega. Zopet novo svarilo pijancem! — Bohinjska Bela. Mesto poštnega ekspedijenta je dobil gosp. Friderik Olifčič. — Breznica. O praznikih smo igrali lepo predstavo »Podoba Matere Božje" v krasni in nalašč za to prirejeni dvorani naše stare šole. — Koroška Bela. Vse je lepo popravljeno v naši cerkvi; poseben kras delajo nove klopi. Le veliki altar še cerkev kazi. — Bled. Na Dunaju je umrl 21. decembra veletržec Muhr, ki je lastnik blejskega gradu. — Radovljica. Umrl je 22. hišni posestnik in steklar gosp. Franc Pretnar. — Pri volitvah za osebno dohodnino sta zmagala v III. razredu gg. Klinar in Smrekar z Jesenic. — Lesce. Tu nameravajo ustanoviti katoliško izobraževalno društvo, a iščejo primernega prostora. Bog daj, da se jim to posreči. — Sv. Križ nad Jesenicami. Vsled silnega snega se udirajo na Golici in Rošči velikanski plazovi, da so celo hiše v nevarnosti. — Jesenice. Pri delavcih pri tunelu razsajajo črne koze. Da bi nevarnost preprečili, seda j vsem ljudem na Hrušici stavijo koze. Zanesli so jih Makedonci. - Na sveti večer seje ustrelil na pokopališču delavec Andrej Pesjak. Ker je s tem postalo pokopališče oskrunjeno, je moral v nedeljo po svetem dnevu spravo izvršiti domači g. župnik Delo pri tunelu vsled težkoč le počasi napreduje. Treba bo še par let dodati, tako da bo tunel prekopan še-le leta 1907 ali 1908. — Ljubno. Ustanovilo se je prepo-trebno gasilno društvo. — Križe pri Tržiču. 20. decembra se je vršil silno obiskan javni ljudski shod kat. narodne stranke. — Sava pri Jesenicah. Od dela na Savi sta pobeg nila prisiljena delavca 24. Mni Franc Eck-meier iz Štajerskega in IS.letni Rihard Gra-mer iz Linca. — Ovsiše. Umrl je gospod Matija Fister, posestnik, bivši župan in ključar, 22. decembra v 73. letu svoje starosti. — Kranj. Pri nas imamo pet bolnikov, ki so skupaj stari 428 let in 4 mesece, povprečno po S5 let in 8 mesecev. Lepa starost. — Lepa je bila božičnica v Kranju, katero je priredil učiteljski zbor dekliške ljudske šole dne 20. decembra v korist ubož nim učenkam. Vse uloge so bile prav dobro rešene. — Velesovo. Nagla smrt učitelja Petkovšek. G Petkovšek je šel 17. dec. ob 9. uri zvečer domov. Na potu so ga napadle slabosti. Sel je k potoku v bližini šole, da bi se z vodo okrepčal, a je ondi omedlel, padel v potok in utonil. Drugi dan so ga našli mrtvega. 20. je bil pogreb. N. v m. p.! — Kamnagorica. Pred deželnim sodiščem sta bila te dni obsojena Fiorijan Posavec in Anton Šolar, rojena tu. Prvi je delavec v Ljubljani, a drugi čevljar na Glincab. Oba sta znana tata in že večkrat kaznovana. Kradla sta meseca februarja pri župniku g. Trpinu v Mošnjah, potem v Srednji Do bravi in Ratečah. Obsojena sta oba in sicer Posavec na 15 mesecev in Šolar na 5 mesecev težke ječe. — Besnica pri Kranju. Tu je razpisana učiteljska služba. — Gorje. Tu smo igrali na sv Štefana dan prav lepo petdejansko igro: >Iz zmot na pravo pot." Ne dolgo prej, na sv. Miklavža dan. pa se je priredila igra „Sv. Miklavž* v največjo zabavo otrokom. Dolenjske novice. Z ribniške zemlje. Mrtva roka. Svetnik Višnikar obljubil je za ribniške reveže 200 K, ako je deželni odbor res kriv, da se pobirajo sedaj višje doklade od krošnjarjev. Dokazalo se mu je to na shodu, dokazalo s številkami v časopisih, a vse nič ne zaleže. Res ga je dr. Tavčar odvezoval obljube, toda odvezati ga ni mogel. Torej, ali ima Višnikar mrtvo roko, da ne more v žep, ali pa ga tako baše za denar. Ena bo! 200 kron v isti namen obljubil je pa , onrt na Višnik.rjevo ve- tudi dr ScbirtVer oprt ljav „ Ne dvomimo, da b. jih ne plačal rej obljubi, naj prej plača. napravil je led in sneg Gori po Slemen, je vse pri tleh in mn0"° nalomlienega' 1 g ■ Hor prej obljubi, naj | Hočevar GospMi bo dolp čas po njem. marsikomu se bodo pa ohladila uSesa k,,., bil je sila glasen gospod. Velikansko škodo na sadnem drevju avil je led in sneg Gori r« Slemen.h je vse pri tleh in mnog(1 nalomlienega' H< daj južno vreme! Nov župnik došel je pred božičem v Sodražico. Vse je nestrpno čakalo gospoda Fr. Travna. Nešteti mlaji in slavoloki z lepimi in pomenljivimi napisi so mu kazali pot v njegovo prvo župnijo. Vse se je ra-dovalo, vse ga pozdravljalo, vse mu slavo pelo. Tudi sedaj ga še vsi nosijo na rokah; o da bi ga nikoli ne spustili — na tla! C. g. Ivan Prijatelj, kaplan sodraški, premeščen je v Jesenice Prav škoda je tako blagega, mirnega in marljivega gospoda od tod. S svojo muzikalično naobrazbo bo pač čvrsta podpora društvenemu življenju v njegovi novi službi. Bilo srečno! Nadzornikom občinskega računovodstva v Dragi imenovan je ondotni žup. upr. gospod Tomo Zabukovec. Castitamo! C. kr. policaje imamo v Ribnici. Na Tavčarjevem uradniškem shodu so službo policajev opravljali c. kr. uradniki, ki so pridno suvali in vunkaj metali one, ki so drznili pokazati nevoljo nad Tavčarjevimi ,izbranimi" besedami. Pomilujemo! Ploskal je svetnik Višnikar na shodu županu Rusu iz Loškega potoka, ko je ta govoril skrajno razžaljivo o duhovništvu Kaj bi neki storil, ako bi kak duhovnik pri njem uložil tožbo radi žaljenja časti ? Ploskal bi. Lep svetnik to! Trda prede nadučitelju Gregoraču v Dolenji vasi. Moker je prišel od Tavčarjevega shoda in zato je bil hud na može, ki niso hoteli ž njim na shod in priimke jim je dajal. Nek mož mu pa da razumeti, da taki naslovi niso zastonj pri sodniji. Ko se Gregorač zave, kaj to pomeni, prosil je lepo odpuščanja, toda stalo ga je 20 K in 14 litrov vina. Pa na zdravje, g. Gregorač! Pa še katerikrat! saj pravijo, daje še nekaj mož, ki imajo pravico do 20 K in 14 1 vina. Grunte prodajajo nekateri kmetje najrajši takrat, ko ga imajo kaj pod kapo in izvesta, gospodje jih takrat najraji kupujejo. Ko jih zopet razprodajajo, pa spet upijanijo kmeta, ker vedo, da pijan kmet rad draži >n kupuje. In take kupčije se jim zde po-polno poštene. Ima pač vsak svojo vest; nekaten ne samo pozimi, temveč d- . kosmato. ^ Robarske zadeve. šola sc h() ra2. širila v dvorazrednico. Hoteli sojo nekateri doli v Robu, daleč od cerkve. pa Se jim ni sponeslo. Šola in cerkev morata biti vštric in zato bo g o r i n a Robu. I)ru. štveno življenje se lepo razvija. Hranilnica je pret. leto imela četrt milijona prometa Tudi zadruga dobro deluje in ima nad no udov. Izobraževalno društvo pa neguje po učna predavanja in nedolžne igre. kobarji so že ptiči! Zlato poroko praznovala sta šent janžev dan v Ribnici Matija in Kordula Križman. Oba sta izvanredno čvrsta, sosebno pa blaga mati Kordula Dal jima Bog zlatem zakonu še dokaj zlatih dni! Moker Iz tega sveta je šel 70letni Miha Drobnič. šentjanžev dan izvlekli so njegovo truplo iz ribniške Bistrice. Ponoči je šel iz gostilne, zgrešil most, zašel v vodo in utonil. — Kdo je pa kriv toliko „pijanih smiti? Ali ne dobičkaželjni brezvestni krč marji- In ravno naše glavarstvo tako rade daje dovoljenje za krčme celo zoper voljo in izjavo županov ali občinskih cdborov Glavarstvo se ozira edino le na preiskave žandaijev drugemu ne verjame nič. Torej naj žandarji, ki se vedno premičejo od postaje do postaje, bolje poznajo razmere it posamezne ljudi v občinah, kakor pa župani in odborniki, ki žive od mladih nog v domači občini. E, gospodje v Kočevji, tako st ne skrbi za blagor ljudstva. // lieiokrajine. Belokranjci, kajne dragi „Domoljub», smo pozabljeni ljudje, za katere se živa duši drugače ne zmeni, nego takrat, če trebi plačati za hišo ali dati sina — k vojakom. Nobeden človek se ne potegne za nas ii za naše pravice — samo ti, vrli, rDomoljufcl še imaš predale, da vsprejmeš kako mile prošnjo ali tužen glas — s katerim ti u-znanjamo, da še ne spimo pod zemljo ampak še kličemo kruha in opominjam:! višje postavljene, da se nas usmilijo. Kak« ti, vrli .Domoljub", tako tudi mi še trdnH držimo staro zastavo, na kateri jc zapisane „Vse za vero, dom, cesarja"! Tega smo« držali mi Belokranjci že od nekdaj, in tud za naprej hočemo ostati zvesti temu Za« se mi borimo — in zato se bojuj tudi t naš prijatelj »Domoljub", in potegni se i naše pravice, da ne omagamo pred so vražniki. Ti bodeš podpiral nas — a bodemo tebe. Dokler bodemo po ttm gesllL držali skupaj, ne bodo nas pozobali na! sovražniki ne! Dokler bodemo ostali star korenine, zvesti Bogu, domu domovini, še ne izgine Bslokranjec malhi tega ali onega lačnega kramarja. Za* ti hočem poročati novic in pa naših t«*1 da se še ti potegneš za nas in nam Pr'' obiš prijateljev in skupno bomo šli v boj a naše pravice. Tako bo, kaj ne? Z logom na de o! Novo leto, prav veselo in zadovoljno elijo vsi stari bravci in naročniki »Domo-uba" drug drugemu, kar nas je tostran lorjancev. Voščimo pa in želimo, da vsak ;med nas pridobi vsaj še enega naročnika, a nas bo več! Pismo. Vrl mladenič naročnik „l)o-loljuba", je pisal svojemu prijatelju Mar-nu pismo, v katerem ga vprašuje, če bo es »Domoljub" v novem letu še boljši in »psi kakor dosedaj. Da, da, odgovoril mu s prijatelj Martin, le naroči se še, ne bo ti al in pa še druge svoje prijatelje pridobi, a se bodo naročili na njega, da se bomo :aj naučili in vedeli, kaj se godi po svetu. 5e se pa ne more sam, pa naj se jih več ikupaj naročč na enega. In pa p i š i tudi taj v »Domoljuba" saj znaš pisati — saj iodo radi vsprejeli v .Uredništvu" „Domo-Juba"! Da, tako storimo, mi Belokranjski bladeniči in možje, da ne bomo »ta zadnji". Svoji k svojim! Neki mož mi je iravil, zakaj da smo ljudje tako neumni in irismojeni, da vedno podpiramo svoje so-Tažnike. Koliko jih je, ki gredo rajši v li-icralno štacuno, kakor pa k svojemu po-tenemu somišljeniku! Pa je res. Liberalec u sladek v gostilni, štacuni, v posojilnici a kadar ga srečaš na cesti ali pa pride o volitve pa — te še pogledal ne bo, ali pa e bode zasmehoval in norca delal ift volil vojega sovražnika! Skrbimo zase in ku-mjmo v društvih, ki so z a nas vstanov-jena in pomislimo, če bi društva razpadla, la bi morali zopet dražje in še precej dražje cupovati. Nosimo tudi le v naše hranilnice n posojilnice svoj denar! Pri vsakem po-tenem možu in mladeniču in ženi naj velja: voji k svojim! Svoji k svojim posebno v imetijsko društvo v Metliki! Svoji k svo-Im v hranilnico in posojilnico v Metliki in iemiču! Svoj dom — si bo napravila hranil-lica in posojilnica v Semiču, kakor ga ima e v Metliki. Železnico moramo mi Belokranjci prositi od naših vrlih katoliško narodnih »oslancev. Naši poslanci bi jo bili že dobili, a niso gg. ministri tako trdi! No pa jih odo že omečili! Le zaupajmo! Vino imamo pri nas tostran Gorjancev lobro. Pridite pokusit in kupite! Z metlo zapodite, vrle gospodinje in ložje, take lumpe, ki vam ponujajo grde pise in nesramne knjige po hišah in na-nanite jih na pristojno mesto! O učiteljih in o omiki, katere imamo ni kmetje več — bodem pisal prihodnjič. )anes rečem le to, da hočejo tudi pri nas iberalni učitelji, da bi jim zopet m i plačali njih lepše plače. Zato toliko žvepla na glavo našega izvrstnega poslanca iiusteršiča, ki ne pusti, da bi bil kmet vedno prvi in povsod pri plačevanju Čast mu! Jih bo že pamet srečala še! V Črnomlju so bli pa ko rajžni! Oh! Ogenj je bil pri Treh farah pri Metliki sredi decembra. Pogorel je blizu cerkve pod poln krme. Nagla smrt. S Črešnjevca je bil pogreb. K pogrebu je prišel tudi 68letni Matija Kambič. Nosil je celo nekaj korakov krsto, kar se zgrudi in bil je mrtev. Belokrajina jc vsa pod snegom, dasi se je upirala zimi. Vodovod — bodo dobile vasi Suhor, Lokvica, Radovica - Drašiči, Grabrovec po prizadevanju g. poslanca Pfeifarja Hvala mu! Marijine družbe vrlo napredujejo. Mla- j deniči in dekleta ved6, da gre za njih časno in večno srečo! Le pogum, naprej, navzgor! Ledenico bodo napravili v Metliki. Točili bodo Auerjevo pivo iz Ljubljane. Amerlkanci prihajajo domov, ker ni 1 v Ameriki zaslužka. Dal Bog zopet v domači hiši zadovoljnost in mir! Doma je le doma in pri svojih! Na pošti. Ker imamo sedaj dvakratno pošto, ki vozi iz Črnomlja skozi Metliko v Novomesto in nazaj — se zato semintje sliši kaj posebnega. Sedela sta zadnjič kmet in liberalec skup. Liberalec kmetu reče: »Ko bi imel jaz vaš denar!" — Kmet: »Jaz pa vašo modrost!" Liberalec: „Kaj bi bilo potem?" Kmet: »Jednaka bi bila, noben bi nič ne imel * Pogovor dveh možakov v Starem trgu. — »Ti Jure, ali ie veš nekaj posebnega?" vpraša ves začuden kmet Ivo svojega omikanega soseda. »»Kaj pa je takega"", de Jure. — »V „caj-t e n g a h" smo mi Starotržani", odgovori Ivo resno in nekako nejevoljno. „„No, to pa vender ni kaj takega"", zavrne ga sosed. — »Bog ve, kdo nas je djal" nadaljuje Ivo. „»Dragi moj Ivo"", pravi mu Jure, „„to je vse jednako ali je ta ali oni pisal, da je le pravo in dobro poročal. Pameten človek namreč ne gleda na osebo, ki piše, ampak na stvar, katero poroča ali priporoča, in če se mu prava zdi in pameten nasvet, ga sprejme ne glede na osebo, ki mu ga da. In kaj dobro je bilo povedano v zadnjem Domoljubu. Torej ga le pazljivo berimo, in ker ga Ti še nisi naročil, zato dragi moj sosed, naroči ga takoj. Boljšega časopisa za nas kmete si niti misliti ne moreš. In teh 80 kr., ki na leto stane, bi lahko dal vsak berač. Če bi dva goldinarja stal, bi se meni zdel prepoceni, a 80 kr., to ni nič za tako izvrsten časopis."" — »Res in prav je tako", dč končno ves zadovoljen sesed Ivo. Brzojav. — Slišimo, da vender enkrat mislijo naš trg zvezati z brzojavom. Trg je je naš kraj, a človeku se zdi, da je osamljen, kakor v saharski puščavi. Če sneg zapade, kakor se je te dni zgodilo, tedaj bi se lahko cela Kranjska pogreznila, in mi bi ničesar ne vedeli. — In ta brzojav. koliko časa ga .tuhtajo". Ni nobenega človeka, ki bi malo podrezal vso stvar. Poštno ravnateljstvo je menda pripravljeno brzojav postaviti, ako občine dajo prispevek tisoč kron. Torej županje, dajte se vender že enkrat odločiti; že dolgo časa čaka ravnateljstvo vašega odgovora. Če se ta prispevek — tako mal — odreče, je lahko za vedno pokopana želja imeti tudi v Starem trgu brzojav. Ne štediti tukaj z denarjem, ko varčnost ni na mestu. Ako zopet odbijete predlog ravnateljstva, tedaj ste vi odgovorni morebitnih slabih posledic. Dajte nam dobre pitne vode!—'V celi Belokrajni manjka dobre pitne vode. Kapnica od lesenih streh diši tako, da se ne more piti. In koliko bolezni je tukaj zaradi nezdrave vode! A merodajni gospodje nam niti dobre vode ne privoščijo. Že dolgo časa se govori o nameravanem vodovodu, a ostane le pri besedah in narejenih načrtih. Seveda odločilni mestni gospodje lahko po-trpe in stvar zavlečujtjo, ko imajo vsega dovolj in žive od naših žuljev, a nam je to težko, ko nam najpotrebnejšega manjka - dobre pitne vode. Torej: usmilite se nas vender, nas ubogih Belokranjcev! Drugi med štirimi. Iz šentmpertskc doline. Neko dopisunče veže otrobi v koritu, ki se imenuje »Slovenski narod" in pri tem hvaležnem poslu vzklika: .Klerikalne ko-rifeje v Št. Rupertu imajo pač malo svitlobe." No, toliko jo pa še imamo, da pri belem dnevu vidimo, kako se umika razkropljena četa liberalcev pred vzbujeno zavestjo domačinov. Pečen janec je sedaj edina tolažba šentrupertskih liberalcev. Pa še ta bi poginil brez mesarjevega noža, če bi slišal nespametno modrovanje naših liberalcev n. pr. o tem, kako lepa doba bi zopet zasijala občinskemu odboru, ako bi liberalni veleposestniki zopet čepeli za vratom našega kmeta. Sline se jim cede po županskem stolcu — namreč liberalcem v Št. Rupertu. Toda ostalo bo samo pri slinah. Ker županski prestol ima tako visoke noge, da bodo liberalci kar pod nogami skozi poromali. Liberalci so postali konservativni, namreč v šentrupertskem krajnem šolskem svetu. Menijo namreč, da veljajo volitve za krajni šolski svet pol stoletja. Tako konservativni pa še mi nismo! Od Šmartna pri Litiji nam pišejo: V neki trgovini slavne farne vasi se celo miškam častno godi. Postrežljivi prodajalec pač vč, da „hribovci" še nimamo suhega mesa, pa prijazno zavije v škarnicelj med fini — suho miš. Ali ste jo dali za privago, ali zavoljo dobre dišave, ali pa zaradi poštene vage? Mi jo odklanjamo, porabite jo raje za gulaš, pa dober vam želimo tek. Boljše je izbirati svojo rižo, kakor se brigati za ptujo brco. Fin okus in izvrsten „apetit" pa že imajo oni nežni želodčki, ki tako radi in hitro prebavljajo „Narodove,< novice. Ker ne morejo tako dolgo strpeti, da bi si ga šele izposojevali, so si ga na-krat štirje sami naročili. Zato čestitamo hribovci „Narodu" in njegovim hlastnim čita-teljem. Mi smo pa že taki „hribovci" — kakor nas radi imenujejo — da nimamo samo glav, temveč tudi želodce neznansko zabite, da takoj „čez damo" „Narodove" laži, bodisi da so iz našega ali iz katerega kraja, kakor bi bile same suhe miši. Res piškavo glavo ima tista oseba, ki ga pošilja in nudi v naše kmetske hiše; ali ne vč, da je to glasilo samo za „inteligencijo" ? Hribovci pa smo in ostanemo taki-le: Bolj ko „Narod" piše čez duhovnike, v večji ceni in časti jih imamo, tem bolj radi in vneto poslušamo njihove govore. Saj smo prepričani, kateri so naši pravi prijatelji, največji dobrotniki. Vemo, na kateri strani je resnica, čast in poštenost. Tudi spoštovani mežnar naše farne cerkve tem lepše zaljša njene oltarje in marljiveje opravlja svojo službo, čim bolj ga obdeluje resnico Ijubni „Narod". In toliko bolj ga „hribovci" spoštujemo. To je prvi in z a d n j i odgovor „Narodovim" šmartinskim dopisunom in bravcem — od strani več hribovcev. Nesreče. Dne 28. dec. m. 1. vračal se je kmet Jože Jesenšek, posestnik iz Spodnjih Jelenj, iz semnja, ki je bil omenjeni dan v Radečah, in je prišel že blizo doma. Komaj še kaka dva streljaja in bi bil doma; pa prišlo mu je slabo in obležal je v snegu, in šele drugi dan so ga našli v snegu mrtvega. To je že tretja nesrečna smrt v naši fari letos. Enega fanta je spomladi pri podiranju hrast ubil. In eden je padel z nekega kozolca tudi tako nesrečno, da je umrl. Enaka nesreča zgodila se je tudi 10. okt. 1902, ko sta vozila Jernej Drnovšek in Janez Trkaj steljo, in tako napeljala na neko mejo in se je voz zvrnil na oba in bila sta v hipu oba mrtva. Bog nas varuj nagle in ne-previdene smrti. Notranjske novice. Naj ima tudi zavedna notranjska svoj predal v ^Domoljubu". Res morebiti ne bo vedno poln, toda tega nismo in ne bomo krivi mi, pač pa oni, ki vse skrivajo Zakaj neki skrivajo? A če tudi hočejo ti velikani storiti vse v temi, nekaj bomo že zvedeli. To vse vam hočemo poročali v tem predalu, notranjski bravci »Domoljuba"! Če bo pa vas kdo mogel kaj poročati, bo predal večji in mikavnejši. Gospod tajnik v Hrenovicah dobro delajo. Dan za dnevom so bolj liberalni, dan za dnevom pravijo, da imajo vedno več mož za seboj. Zadnji čas jim pa ura na zvoniku ni prav ugajala. Ko so jo pa dobro navili, je pa zopet dobro šla. Oče pa včasih pravijo otroku: „Tiho bodi, če ne ti bom uro navil." Hrenovški možje to tudi znajo. Okolu Šempetra so skoraj celo poletje stradali vodo. Pivka se je bila skrila. V novembru in decembru je pa ta nagajivka pokrila kar vso dolino. Gotovo je bilo ljudem zelo prijetno gaziti po vodi in blatu! A zatrditi moramo to, da vtem času ni bilo nobenega tistih sladko obetajočih m6ž, ki pravijo, da bodo Pivko uravnali. Zato si prebivalci burje kar želijo, seveda ne take, da bi enega kar odnesla, enega pa do bolezni potrla, kakor je zadnjič naredila. Tak je učinek, če kdo preveč veter dela. Hiše kar rastejo Iz tal ob glavni cesti v Šempetru. Dogradili so hranilnično zadružno hišo, kjer imajo prav prostorno sobo, skoraj dvorano. Tu se bo še marsikatera uganila, da se utrdi pričeto delo isči-ščevanja. Jedno najlepših pokopališč imajo sedaj v Šempelru. Preje majhno, je sedaj znatno razširjeno ter krasno obzidano. Ker je plačevanje razdeljeno na več let, ne bo preveč bolelo. Novo cesto bodo imeli v Šempetru, ki jih bo združila pod Javornikom s cirkni-ško-trško dolino. Obetajo pa tudi novo železnico, ki bi združila Šempeter s Pešto in Dolenjsko. Izvrstna misel! Koliko bi pridobila država, koliko pa Dolenjska, ki bi bila na ta način združena s svetovnim prometom. (Ali se smem pripeljati takrat k vam? Op. stavca.) Krasno cerkev si bodo zgradili v Trnju. Saj bi bila že popolnoma dovršena) pa pravijo, da podjetnik zavira. No, delo zavira pa tudi par hujskačev, posebno delovanje enega že kar vsem „smrdi". Da le nagajajo gospodu kuratu, pa so zadovoljni in srečni. Pa, kakor rečeno, par jih je samo. Dobri župljani jih poznajo. Novo šolo, dvorazredno, bodo tudi v Trnju dobili. — V Postojni so pa dobili novega župana. Izvoljen je bil trgovec g. Gregor Pikel. Smejali smo se, ko smo zvedeli, da so nekateri tako najivni, da menijo, da svet na prošnji stoji. Še bolj nam je pa ugajalo, ko smo slišali, da so celo zagrozili, da se bodo odpovedali vsem častnim službam, če jim ne izročijo najčastnejše. Najboljše se nam je pa zdelo, ko smo brali, da so rekli ljudje: Mi znamo računati, ta nam županil ne bo. Kdor zna, pa zna. Tam, kjer pravi kondukter: „Adelsberg, aussteigen", tam je nek trg Če tam kdo zabavlja čez občinsko upravo, pa ga volijo v odbor. Pravijo, da je potem miren. (Ni napačno to! Op. stavca.) Lov v Postojni mora biti jako slab. A lovci pričakujejo boljših dnij Da bi se popolnoma ne odvadili vzeti zajčka hitro na muho, vadijo se nekateri s tem, da pokajo na našopanega, ki brzo teka po dvorani „Narodnega- National-Hotela". Bog živi narodnost pa tudi nerodnost. Narodni-National-Hotsl nam pove vse, še več pa Hotel zur ung. Krone. Tale beseda u n g., ki pomeni ogrski, je grozovito prestrašila Hrvate, ki so prišli v Postojno. Ko bi ne bil gostilničar, ki je zelo naroden, na-nesel vejevja in vencev ter pokril zlog u n g., pa bi bili kar ušli. Grablje na prodaj. Poslanec Arko se je tudi podpisal med Nemce. Toda nikar mu ne očitaj, da ni naroden; če to storiš, bo hud in užaljen Zveza gasilnih društev za Kranjsko bo imela lelos svoje glavno zborovanje v Postojni. Samo v Matenjovas ne sme iti nobeden. Pivka naj naraste, ograje od mostu naprej ni nobene, pa se lahko pripeti nesreča. Saj se še domačini bojijo. Iz Borovnice je prestavljen kapelan Valentin Oblak v Št. Jurij pri Kranju. Poleg neumornega delovanja v dušnem pastirstvu je bil med ustanovitelji in voditelji posojilnice, ki je v največjo korist ondotnemu kraju. Bog ohrani vrlega moža! V Rovtah so dnč 20. dec na občnem zboru pevskega bralnega društva izvolili nov odbor. Pristopilo je 18 novih članov; društvo ima svojo sobo s hišno opravo in tamburaški zbor. Več dobrotnikov je knjižnici naklonilo lepo število knjig, muzikalij itd., za kar jim odbor izreka iskreno zahvalo. Štajerske novice. Umrla je v Št! Juriju ob'Š3ivnioi dne 29. decembra m. 1 Tereziia B r u m e n roj. Korošec, mati g. dr. Antona Brumena, odvetnika v Ptuju Blxg ji spomin! V Slov. Bistrici v prijaznih Viaolah je obhaj&l velezasluini g. dr. Jos. V o S n j a b obč'č'ilan prvak Stajersk h Slovencev, dne 4, jan. 1904 svojo 70 etnico,, Bog ga živi še mnogo let! Za zvezo železnice Grobelno-Ro-gatec s Ptujem in na drugi strani s Bre- žicami, nakar bi imela nadaljevanje preko Save do Novega Mesta, se oglašajo razni listi. Na južnem svojem delu bi se odcepila pod Sv. Križem pri Slatini. Izpeljana bi bila ob Sotli, mimo Podčetrtka, Št. Petra, Bizelj-skega in bi prišla do južne železnice pri Brežicah. Na severnem svojem delu bi bila izpeljana po vinorodnih Halozah v Ptuj in bi se tu morda priklopila direktni zvezi Ptuj-Maribor, ki bi bila že tudi nujna potreba. Zveza z zagorsko železnico pri Krapini je že zagotovljena. Iz Ptuja. Obč. svet je odklonil prošnjo občine Sr<-diš5e za pritrdilno izjavo o vpeljavi prešičjih semnjev. Ptuj hoče sam napraviti take semnje. Glede vednega draženja m e s a je obč. svet sklenil priporočiti mesarjem, naj cpuste svoj kartel, ker bo sioer občina dovolila prodajo mesa tu im mesarjtm. Seji je zopet predsedoval župan Ornip, ki je zopet opustil misel na odatop. Nesreča. Pred tednom dni je konj tako udaril s kopitom hlapca pri Kukcvcu na Ščavmci v trebuh, da se je moral takoj uleči. Zadnji četrtek je ie umrl. Bil je rajni Jurij Kramar priden mladenič in vrl ud bene-diSke mladrniške Marijin* druibp. Železnica Celje-Velenje. Ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku nam naznanja, da štajerska deželna železnica Celje-Velenje s krilom Pasja vas-Skale z novim letom pride v državno upravo beljaškega prometnega ravnateljstva. Isti dan se primerno premeni vozni red proge Zeltvveg-Celje. Umrl je v Št. Juriju ob južni žel posestnik Janez Oset, po domače Goriški. Bil je vrl narodnjak ter vzoren gospodar. Naj v miru počiva! Koroške novice. Na noge, koroški mladeniči! Tako nam piše »slovenski fant" s Koroškega, ki poživlja svoje tovariše, naj se vzdramijo po zgledu štajerskih mladeničev in se postavijo v bojno vrsto za narodno in versko probujo slovenskega ljudstva na Koroškem. »Domoljub" bo pazljivo zasledoval to gibanje in drage volje odpiral svoje predale vsem tistim, ki bi hoteli poročati zanimivosti s Koroškega. Zato še enkrat: ia noge, koroški mladeniči! Umrl je na novega leta dan dekan [anez Miiller v Kotmarivasi. Slovenska zmaga. Slovenci so malone inoglasno zmagali pri občinskih volitvah na Djekšah, v Škocijanu in Šmihelu nad Pli-jerkom. Celovški vsenemci in kranjske clobase. H.jlovski profesorji d Id Angerer ti ga je, mimogrede povedano, škofova do >rota redila sedem let v semenišču, so oj-itro napadali na shodu mesarjev Kranjiee, t L__ ki prodajajo Speh, klobasa itd. na mestnem trgu, čeS: to iali nemški značaj celovškega mesta. Neki meščan pa se mu je odrezal, dokler iščejo nemški trgo\oi pravnega sveta pri dr. Brejcu, bodo tudi nam še dišale kranjske klobase. Konec »mastne" debate pa je bil, da so sklenili, pustiti Kranjicam Se za naprej njih obrt, ker one povzročijo zdravo konkurenci, kar je kupovalcem v korift Božičnica v Žabnicah. Gotovo je, da pri nas še nismo imeli nikdar božičnice. Vsa čast in hvala v prvi vrsti gosp. kape-lanu Kogelniku, kateri je to misel sprožil ter šel nabirat darov. Na sveti dan zvečer smo imeli božično drevesce v prostornem župnišču; obdarovanih je bilo okoli 140 šolskih otrok z raznimi darili, ubogi in pridni v šoli z obleko, drugi pa z najbolj potrebnimi stvarmi. Zahvala gre tudi preč. g. dekanu S. Inckotu za prostor v župnišču, ker v šoli ni bilo prostora za slovensko božič-nico. Šolski vodja je hotel, naj bi se igralo, govorilo in pelo v nemškem jeziku. Saj vendar nismo v nemškem »rajhu". ampak na slovenskih tleh. In mladi učitelj g. Mi-lonig je komaj prišel iz pripravnice, rojen Ziljan, a že mu je zopern slovenski jezik. Rekel je, da če se bo slovensko govorilo in pelo, mu slabo pride, ker ne more poslušati slovenskega jezika, dasi je rojen Slovenec. Zato smo priredili božičnico v župnišču, da rešimo oba gospoda učitelja nesreče, da morda eden ali drugi gluh ne postane, ko bi moral poslušati slovensko besedo. No, vse se je dobro izvršilo, otroci in stariši so bili zadovoljni. Petje je oskrbel cerkveni zbor, ki je zapel Beethovenovo »Sveta noč", Fčrsterjevo »Lahko noč" ter vloge v igri »Pastirci v Betlehemu". To igro so kij spretno igrali šolski dečki in deklice. Na dnevnem redu sta bili tudi de-klamaciji »Spavaj sladko" in »Sveti večer ter govor gosp. kapelana. Iz raznih krajev. Dunaj. Obljubil sem zadnjič, da sporočim v današnji številki »Domoljuba" kaj več o novoletnem darilu dunajskim S1 o v e n c e m. -- Po milosti prečast. knezo-nadškofijskega ordinariata na Dunaju se je dovolilo Slovencem v cesarskem mestu ob Donavi z odlokom z dnč 18. decembra 1903., da smejo imeti enkrat v mesecu in sicer drugo nedeljo v mesecu popoldansko službo božjo: slovensko pridigo, slovenske litanije in blagoslov z Najsvetejšim! — Prva služba božja se bo vršila izjemoma tretjo nedeljo v januariju 1904, posebno iz tega ozira, ker obhajamo v nedeljo 17. januarija praznik presv. Imena Jezusovega in hočemo v Imenu Jezusovem pričeti svoje delo v večjo čast Božjo in zveličanje neumrjočih duš milih nam rojakov, katerih mnogi živijo v veliki nevarnosti za svojo večno srečo! — Sešli se bomo torej prvikrat 17. januarija 1904. popoldne ob polu treh v prijazni cerkvi sv. Antona v XV. okraju (Funfhaus), Pouthongasse št. 16 do 18. Prihod do Putonove ulice je od »Neubau-Gurtel® po »Marzstrasse". — Isti dan po službi božji — ob štirih popoldne — se bo vršil prvi izredni občni zbor našega slov. kat. izobr društva »Straže" in sicer tudi v XV. okraju Mariahilfer - Gurtel št. 27, »Hannes Kirchnerhof". — Odborniki bodo poročali o svojem delovanju in o stanju društva »Straže", za katero se kaže na Dunaju jako veliko zanimanje. Slišali smo tudi, da se že pripravljajo jako zanimiva predavanja o zgodovini Slovencev, o higijeni, to je pouk, kako naj skrbimo za svoje zdravje, nadalje o socialnem vprašanju in o raznih drugih zanimivih in koristnih predmetih. Poskrbljeno bo tudi za pošteno zabavo. Društvo si je pridobilo v kratkem času svojega obstanka izbornih moči, da smemo po vsi pravici upati, da bo uspevalo, rastlo, cvetelo in rodilo obilnih sadov! Dragi rojaki v prestolnem mestu! V Vaših rokah je bodočnost naše »Straže"! Če Vas bo pristopilo čim mogoče veliko v naše" društvo, in če ste pripravljeni vsak po svoji zmožnosti društvo podpirati, potem bo »Straža" lahko izvrševala veliko svojo nalogo in se bodo izpolnile vse naše nade! Pozdravljeni! Bog in sreča junaška! Drobtine. Strašen požar v gledališču. Iz Či- kage, Amerika, se poroča: Staro leto se je končalo s strašnim dogodkom, ki prekosi nesrečo pri požaru na dunajskem »ringu". Dne 31. dec. je med predstavo pogorelo šele 23. nov. 1903. otvorjeno s 4 milijoni kron sezidano najmodernejše čikaško gledališče. Do 700mrtvih trupel so doslej izvlekli iz razvalin. Pa jih še veliko pogrešajo. Gledališče, ki je obsegalo 1700 sedežev, je popolnoma zgorelo. Posebno veliko je mrtvih deklic od 10 do 12 let, ki so dobile proste vstopnice k predstavi, pri kateri so sodelovali njihovi sorodniki. V spodnjem prostoru so našli še dihajoče otroke, katere so vrgli s spodnje galerije njihovi stariši, ki so zgoreli. Na gledaliških hodnikih so našli 12 čevljev visoko nagroma-dena zažgana trupla. Mnogo oseb je skočilo na cesto, kjer so obležale z razbitim telesom. Mnogo gledalcev je z galerije poskakalo v parter na mrtve in umirajoče. Z druge ga- lerije se ni nihče rešil. Gledalci so zgoreli, kar jih jc pa poskakalo z galerije, so se ubili. Stopnjice so napolnjene z mrtveci. Najstrašnejše je bilo, ko je počil kotel za plin ter se je goreč plin razširil po gledališču. Mnogo oseb je našlo smrt stojč mej sedeži. To je bil največji dosedanji gledališki požar. Ker je v Čikagi tudi mn go Slovencev, gotovo marsikoga pomiri in potolaži poro* čilo, da so ponesrečene osebe rtzun dveh vti Američani; izmej inozemcev je zgorela ena Angležinja, ki jo sodelovala v baletu, in neki nemfiki Avstrijec. Preiskovalna kc misija je dognala, da je varnostno zagrinjalo b lo gorljivo, zato je hitro pričelo goreti. Posestnika zgorelega gledališča, Davesa in Cowesa, so zaprli. Število mrtvecev znaia skoro že 8 0 0. Par korakov cd zgorelega gledališča stoji Girrikovo gledališče, v katerem so v usodnem trenotku tudi igrali. Da ni nastala tudi tu zmešnjava, ravnateljstvo moj posa meznimi dejanji ni pustilo nikogar v gledališče in iz gledališča, tako, da so obiskovalci tega gledališča svedtli za katastrofo ie le po končani predstavi. Pe Č>kigi vlada strašna zmišnjava. DjD po požaru je bil v nekem hotelu neznaten ogenj. Med g< sti j« zavladala tolika zmešnjava, da jih )e mnogo poskakalo skozi okna. Najnovejša poročila zopet prinašajo vesti o novem poiaru v Čikagi: V noči na dan 2. t. mes. je pogorel v čikagi hctel Lcuvre. Tri osebe ao »g rele, tri so bile težko ra njene. Papeževa ura. O priprostosti papeža Pija X. se pripoveduje: Pred kratkim je vsprejel Pij X. škofa iz Piacenze. Med pogovorom je potegnil papež svojo že radi dolge rabe črno uro iz nikeljna iz žepa. Tedaj je rekel škof: „Sveti oče, zamenajva in oba bodeva imela dobiček." Pri teh besedah je potegnil škof svojo zlato uro in jo ponudil papežu. Toda papež: „Ločil naj bi se od svoje nikelnaste ure? Nikdar! Meni je za mojo staro uro več, kakor za vse drugo. Spominja me namreč na mojo mater, kazala je uro njene smrti." Piju X. so pri teh besedah stopile solze v oči. Vsa vas pred sodiščem. 15. dec. je prišlo skoro vse moško prebivalstvo vasi Lušnice pred okrajno sodišče v Budjevicah, deloma kot priče, deloma kot zatoženci radi nekega pretepa. Vaščana Vostika, ki se je z več osebami prepiral, so tako pretepli, da je kmalu potem umrl. Vendar pa ni bilo mogoče določiti, kdo ga je tako nevarno ranil. Proti devetim kmetskim mladeničem, ki so se pretepa udeležili, se je vložila pri sodišču tožba. Velikanske orgije. Največje orgije na svetu bodo prihodnje leto kazali na sve tovni razstavi v St. Louisu. Velikosti teh orgelj si je skoro nemogoče predstavljati. Ko bodo postavljene, bodo orgije podobne velikemu poslopju. Dolge bodo 63 čevljev, široke 33 in visoke 40 čevljev. Imele bodo 140 registrov. V orgijah se bo nahajalo 10059 piščalk, izdelanih iz najboljšega ma-terijala. Dve največji piščalki boste 32 čevljev dolgi. Mal konjiček lahko stoji v njeni votlini. Za manjše piščalke se je porabilo 25.000 funtov kovine, za večje pa 3500 čevljev lesa. Za cele orgije bodo porabili čez 10.000 čevljev najfinejšega lesa. Toda še znamenitnejše bodo te orgije v glasbenem oziru. Iz njih bi glasbenik lahko izvabil nad 17 milijonov različnih glasov. To število je tako velikansko, da človek o njem sploh ne more imeti pojma. Toda če bi hotel kdo vzeti vse glasove jednega za drugim ter vsacega igral jedno minuto, bi ga vzelo 32.000 let, predno bi prišel do konca. Orgije bodo imele pet manualov in 239 sprememb. Mehove bodeta gonila dva velika električna motorja. Pet različnih orgelj je tukaj združenih v jedno velikansko stavbo. S pomočjo posebne priprave bo mogoče vseh teh pet orgelj igrati ob istem času Vsak manual ima 61 tipk, vsega skupaj 305 tipk. Ogromne orgije bodo stale 100.000 dolarjev. Poslopje, kjer bodo postavili velikansko stavbo, je že izdelano. Umrla je » soboto ivečer v Železnikih, kakor nam od tam poročajo, previdena ■ sv. zakramenti za umirajoie, o. kr. pošta-rica gospa Luiia Demšarjev« po daljši bolezni v 71. letu svoje dobe Po smiti svojega soproga gospoda Jos. Demšarja je skozi SO let kot vdova vodila in oskrbovala z jako spretno roko opravila o. kr. poite v Železnikih in sadnja leta tudi briojav, ksr da prav veliko dela, truda, skrbi in napora. Vsled svoje prijaznosti in uljudnosti je bila vobče visoko spefitovana in priljubljena. Bila je pa "tudi |aho ustni Ijenega sroa; veliko dobrega je storila na tifaem doma in tudi na zunaj, ter bila zlasti reveiem in bolnikom zelo rada na pomoč. Marsikdo bo bridko pogrešal njenih dobro delnih rok. Zagotovila si je trajen časten spomin; Bog pa naj blagi ranjoi povrne njene dobrote z večnim plačilom in sladkim mirom v večnosti! Pogreb je bil v torek, ob .10. uri dopoldne. Nove knjige Pouk krščanskim starišem. Ta knjiga, ki je ravnokar izšla, je nov dokaz apostolske gorečnosti našega škofa. V 10 000 iztisih jo je namreč dal Presvetli natisniti; vsaka žup- nija dobi po 25—30 izvodov, kateri naj se kot novoletni dar razdelč med najmlajše matere v župnijah, da knjigo prečitajo, potem pa sosednjim hišam izposodijo. Zlata knjiga je to! V zelo mični in poljudni besedi razlaga najpotrebnejše nauke, kako treba za otroke skrbeti koj od začetka pa do časa, da si svoj poklic izberč. Zato smo trdno prepričani, da bodo to krasno knjigo naši dobri slovenski starši prebirali z največjim veseljem in pridom. — To prvo izdanje je — kakor omenjeno — novoletni dar Presvetlega knezoškofa: V drugem natisku, če bi ga bilo treba — kar srčno želimo — bi stal izvod kake pol krone. Krištofa Šmida zbranih spisov je izšel 13. snopič, ki obsega prelepo povest: „Sveti večer." Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani in pri Krajcu v Novemmestu. Marijin otrok, Vodilo za ude Marijine družbe. Priredil in založil mašnik cisterci-janskega reda v Zatičini. — Ta lepa molitvena knjižica obsega v I. delu toplo pisati poduk za Marijinega otroka glede družbe njenega nastanka, namena, koristi, sestav« in življenja Marijinega otroka V VI. deli lepo zbirko raznih družbenih in drugih mo litev. Knjižico prav toplo priporočamo. Do biva se naravnost pri založništvu (cistercijai ski samostan v Zatičini) pa tudi v vseh knji garnah. Cena v usnje vezani z rdečo obrez« 1 K 60 h, v usnje z zlato obrezo 1 K 80 h po pošti 10 vinarjev več. Starišem, ki imajo sinove pr vojakih. Mladenič, ki je bil dober ud Marijin družbe in zelo vnet član „lzobraževalneg društva", je šel 1. 1902 k vojakom v B. n Štajarskem. Svojemu duhovniku, ki mu j bil vodnik v Marijini družbi in ki mu pc šilja »Domoljuba", „Naš Dom", »Venec« itd je večkrat pisal in mu piše še sedaj. Mc pismi, iz katerih veje v resnici duh dobreg mladeniča-vojaka, je zanimivo in za mars katere stariše poučno, zlasti sledeče: „B . . . . 2./12. 1902. Častiti gospo Naznanjam Vam, da sem časopise prejel so me prav razveselili. Kako sem z veselje bral novice iz domačega kraja. In tega se bil že tudi zelo potreben, ker sem že sko čisto mrtev postal iz te strani. Ko člov« dolgo časa nič ne bere, postane čisto div In tako se tudi godi z nami ubogimi v jaki. Marsikateri bi se obvaroval dušnej padca, ko bi imel dobrega beriva. To se izprevidel že sedaj, ko sem dobil, kar s mi vi poslali. Precej se je osnovalo tak rekoč bralno društvo, tako kot ste Vi dostikrat predlagali v društvu, tako namr« da bi eden bral, drugi pa poslušali. In em začel jaz tu v nemškem B.....iz- jolnjevati. V nedeljo popoldne sem začel irati »Domoljub", drugi fantje so se pa brali krog mene in poslušali; marsikateri >i sicer šel ven in bi bil prišel zvečer pijan n preklinjajoč domov, tako so pa poslušali, n pri tem se je storila noč ter so šli lepo rezno spat. Kadar bote imeli kak shod, pri-toročite tudi to, da naj se mladina pri vo-akih podpira s poštenim branjem, ker marsi-cateri fant gre z dobrim srcem k vojakom, >roč pa čisto pokvarjen. In to tudi ni nič udnega, ker tukaj ne sliši nobene dobre, labega pa vedno dosti. Ko bi pa imeli po jtenega branja, bi se marsikateri obvaroval.* To pismo obsega dvojen opomin: Mla-ieniči, ne sramujte se »Marijine družbe" in »Izobraževalnih društev" — ondi dobite veselje do branja in nekoliko izobrazbe, ondi si utrdite svoj značaj, da tudi ob času izkušnje ostanete stanovitni v dobrem. Poglavitni opomin pa velja starišem: Nagibajte mladeniče sinove, da so udje »Marijine iružbe" in da pristopajo k »Izobraževalnim društvom"; in ko jih pošljete k vojakom, jpošljite večkrat eainega dobrega prijatelja za njim, namreč »Domoljuba", »Naš dom", .Bogoljuba* ali kaj enakega. Dobra knjiga ali časnik je namreč za človeka dober prijatelj, ki ga tolaži in krepča. S tem spol-nujete del svoje težke dolžnosti do otrok. M. R Za smeh in kratek čas. , i I i! " i f : imm \ Hitro ustreženo. Dijak (v krčmi gostilničarju, ki je znan so svojih neolikanih dovtipih): ,.Slišal sem, gospod krčmar, da znate vsakemu gostu posedati kako prav debelo. Ali bi ne hoteli tudi meni povedati kako prav krepko in zasoljeno?, J[Krčmar: »Čemu? Dosti dela bi imel, ^ bi hptel vsakemu tepcu resnico povedati." Poslušni zajec. Pisar (na lovu pomeri na zajca): „Zajček, zdaj pa kar naredi svoj testament!" Ustreli in zgreši Logar: „Vidite ga — že teče k notarju!" Uganka. (Priredil J. Baloh) Š t i r i z 1 o ž n a beseda. Prva Jbeseda — dva zloga: Beseda prva je rastlina, na polju raste vsepovsod, ima jo naša domovina, jo ljubi zlasti kmetski rod. V jeseni pozni že zori, in vedno bolj se debeli; surova dobra je kar cela, kot sneg je njena barva bela, mladina rada tako jč, ker ima dobre še zobč, za druge, stare pa ljudi v velike spravlja se kadi, kak6 se pa mi imenuje, naj tvoja glava premišljuje. Druga beseda -- dva zloga: Beseda druga je žival, ljubljenka je dreves in skal imaš jo morda ti doma, ker nekaj ona dobro zna, zna morda boljše še kot ti, zato tem bolj te veseli; doma pa ona rada ni, le vedno včn in včn želi, tam zunaj ko cvetč pomlad, . tam jo poslušaš zjutraj rad, imen na sto in sto ima, kako ji pravimo — kdo «na? Skupaj: Beseda skupna — čudna reč ti sveti bolj kot tisoč sveč, na zemlji ona ni doma, nebo le širno jo pozna. Ko majhen še otrok si bil, i ti si se je veselil, a ta le majhna bila je, njo lučka razsvetila je, a tista, ki je luč dajala, * možem je svetim pot kazala. — Zdaj pa povej mi kaj je t6, če imaš bistro kaj glav«')? Kdor prvi pravilno re§i to uganko, dobi en letnik »Dom in Sveta" za nagrado. Rešitev ugank v zadnji številki: Besedna uganka: Le več naročnikov! Demant: Sveti Štefan. Rebusa: 1. Srečbo ln veselo novo leto! 2. „I)omoljub" le čvrsto naprej! Opaika: Imen reiilcev odslej ne bomo pr.ob-Oevali. Naznanili bomo le onega, ki dobi nagrado. Loterijske srečke. Dunaj, 2.januvarija 79 Gradec, 2januvarija 74 Trst, 24. decembra 3S Line, 24. decembra 28, 21 1 84 58 89 63 31 69 40 85 44 2y 77 84 67 21 Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" Izide dnč 21. januarja 1904. 21 6-1 Filip fajdiga zaloga pohištva ** Prešernove ulice v LJUBLJANI, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah. pozor I Po najvišji ceni kupice razna zelišča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd. 139 9 Drogerija Anton Kane Ljubljana Šelenburgove ulice št. 3. Koverte s firmo vizltnice in trgovske račune priporoča Katoliška tiskarna. oooooooo Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru — služba stalna in takoj. Fran Švljelj, tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. 194 4 OOOOOOOO V najem se da tak mila a šestimi tečaji, xa\ in k tema spadajoče gosf darsko poslopje pod ugc oimi pogoji za dobo Ses let. Pri mlinu je tudi mern kov posejanja, proi raba stelje in drv za ki javo Najemnik se lah peča z lesno trgovino. Več o tem se izv6 piime ali ustmeno pri 208 3- Alešu Jenko posestniku na Zg. Bernil P. Cerklje pri Kranju. ■ ^ w + + w w m w m m m \ IvanKordik Ljubljana 12 d 3 -1 Prešernove ulice 10—14. Velika zaloga za preprodajalce galanterijskega in kratkega blaga, kakor vsakovrstne potrebščine za čevljarje. Gumbe, svila in konci za krojače. ♦ Plimi fairlio za žospe od gld. 1-70 Ttye 1'UDKJJD „ gospode „ „ 2 60 '—— po pošti brez posebn.h stroskov. Istotam se sprejme tudi učenec s potrebno šolsko izobrazbo. )OOOOOOOOOOOOOOC o o Kmeiska posojilnica o ljubljanske okolice § registr. zadruga z neomejenim poroštvom o v LJUBLJANI, v lastni hiši o na Dunajski cesti št. 18, na O vogalu Dalmatinove ulice 0 S obrestuje hranilne vloge po 411 0 |2 §brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje. O Uradne ure od 8.-12. in od 3. -4. ure —. popoldne. O Hranilne vloge sprejemajo se tudi po O pošti in potom poštno-hranilničnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 779.79 34. Q — Varnost hranilnih vlog je tudi zajam- 8čena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 4,948.796'27, stanje hranilnih vlog O K 4,703.762-02. _ Denarni promet K 20,246.712-13. Jf Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. ooooooooooooooo Vinko Jan posestnik iz Spodnjih Gorij 16D 2—1 ima T6C tisoč hlodov za samotež sa izvoziti. Kdor ima veselje in sposobnost, te hlode prevzeti ali na čez ali tudi proti pošteni dnini, naj se taisti oglasi pri Vinko Jan-u. Učenca 14 do 15 let starega sprejme takoj Vioko Hafner is d2-1 kovač v Žabnicl štev 59. Pošta Škofjaloka. Milili! Vabilo na izvanredni občni zbor mlekarske zadruge v Škofjiloki registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši 31. januvarija 1904, v miekarni ob pol 4. popoldne. VSPORED: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Sprememba pravil. 3. Ponit-nek o pristopu k „Gosp zvezi". 4. Slučajnosti. Škofjaloka, 2. jan. 1904. u d 1-1 Načelstvo. Kako vpliva Barthelnovo klajno apno? Dva »oseda liki in Jurij sta kupila n« sejmu vsaki eno nosečo (brejo) svinjo. Jaketova svinja je povrgla pel lepih prmvv. Ravno tlsli dan povrie Jurijeva svinja tudi lepih pet prascev. Sedaj si pa oglejmo, kako so se U prascl redili, kako so raatli in kateri od obeh sosedov [t bil bolj pameten, Jaka alt |uri|. Jaka |( bral, kako dobro |e, ako sc krmi svinjam Barthelnovo klajno apno, a nI ga hotel kupiti, ker je mislil, da ni res, da bilk lajno apno kaj£pomagalo. >, Jurij je bil bolj pameten, takoj je naroČil Barthelnovo klajno apno in le dal v začetku vsak dan polovico male illce (take tlice, ki sc rabl|o navadno za kavo) klajnega apna, potem pa tako žlico polno vsakemu prasetu. Pri Juriju je ravno narobe : Takih prascev. še nikdar ni Imel. In kaj ga je to stalo : Samo 4 krone za 10 kil Barthel-novega klajnega apna. Brez klajnega apna J-ejo pri Jaketu£prascirjako~slabo,"'zaostajajo v rasti, dobijo večkrat driskojin v osmih dnevih sta mu dva poginila. Ko je preteklo 9 mesecev, je prišel k Jaku mesar. Komaj da zagledal njegove svinje, je takoj odbežal. iPriJJurlju se je mesar samo nasmejal in takoj je bila kupčija gotova. n 1 1 ' Kdor hoče, da bodo niegove svinje hitro Lr/\ H 11 Ir * rastle in postale debele, ta mora primešati k I v U U II • svinjski hrani Barthelnovo klajno apno. 5 kil tega koristnega apna velja (od Dunaja) le 2 K, 50 kil iz zaloge v Ljubljani 12 K. == Popisuje se slovenski. = Poduk in popis zastonj. JVIiha Barthei in dv. Dunaj, X/3, Siceatfdsbupgcf, 44/B. ie !! POTNIKI V AMERIKO !! ===== CUflARP.LINE ===== Koncesijo riovano društvo za kraljestva in deiele, zastopane na dri. zboru. prevaža potnike naravnost 10 D 2—1 iz Trsta v Novi york z brzim parobrodom ..AURANI A" s 1200 mesti III. razreda in s 300 salonskimi me3ti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom ,,CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salonskimi mesti II. razreda s kabinami. Cena potne karte za vožnjo, :7 TPQt« v MftUj Vnrli hrano, s vinoin In vso postrežbo XL HoM * nu*I lUlft III. nazped za osebo 180 K- Odhod iz Trsta: .CARPATHIA" 16. decembra 190» .CARPATHIA" 2. februvarja 1904 ,AURANIA" 29. decembra 1903 .AURANIA" 16. februvarja 1904 Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene. prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novi Yorka v notranja mesta ZJedlnjenih driav Severne Amerike daje in preskrblji^e " Avstrijski domači glavni zastop = Schroder & Comp. - Trst Via Carlo Ghega št. 8, I. jiadstr. Izdavajo se tudi za iste pamike vozni biletl za Palermo, Napoli, Algier in Gibraltar. Naslov za brzojave: SCHKODEKCO - TRST. Potniki naj se znlasjjo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne bilete! Perje za postelje in puh = priporoča po najnižjih cenah - F HITI, 78 9 f red Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. mmmmim 220 3 2 Kupujte najnovejših vrst siamoreznice, ge-peljne. klin je in druge potrebščine za poljedelstvo samo v skladišču FRAN ZEMAN-A LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 24. iiiiiliillliiiii ^DurgAiner^^ Največje naj sta reje parobrodno društvo na svetu. ... Njega parobrodje obsega £r 230 — velikanskih parni kov. (vxSmeriko ^fe^oj^ V—^direkfna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki iz Hamburga vJVoviYork ali pa v Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik-' Hamburg-Amerika Uriie Fr. Seunig v Ljubljani L Dunajska-cesld štv.3"! poleg-velike* milnice ali .šr^ngp j Holitvenik 162 3 *a marljlne družb*, ,Vodilo" in .Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po lVi, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g Fr. Breskvar, knjigovez v LJubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpoši\Ja tudi „ Križe v pot za M. družbe."; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — »Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel .dodatek"., ki obsega 1 sv. mašo in troje litantfe. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje 12*0 4 Na prodaj * p°*e roke iiiAa x goBtlino 3 d 6-1 vred, poleg nje tudi nekoliko vrta in mala hiša za goslače, vse prav dobro ohranjeno, ('.ena primerna. Več pove Ustnica Mtrlja Pogačar Motnjah it 4 , P Kadoljica. Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: .17 milijonov K. okroglo 400 OOO K * Mestu hranilnica ljubljanska. * na Mestnem trga zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 120 1 Za varnost vlog jamči polog lastnega reservnega saklada mostna občina ljubljanska ■ v sam svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da jo varnost vlog popolna, svedoči slasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodiiča denar mladoletnih otrok in varo vanoe v. W Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4*1 t % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4% do 5 %. Prava Ciril in Metodova kavina primes katero priporoča Prta iKolmuh tovarna za im snraeate v Ljubljani. Pri kupovtnlu zthlmjta Schichtovo štedilno milo „jžu5f* Je zajanteno ilato, brez vsake Škodljive primesi, pere izvrstno Kdor hote dobiti res ujsilitno Alato. perilu neikodijivo m lo, naj gleda na to, da je na vsakem kosa ime ..Schicbt' in gorenjaznamka »jelen«. ———— J* dobiti povsod I ai:umiiimmaimiummaiaiiiiaiii Jzajemna zavarovalnica t H Dunajska cesta st. Id = v Medjatovi hiši v pritličju = vzprt-jema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, pri mlftnlit ii poljskih pridelkov proti polarni škod kakor tudi 14 13 zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje iu vzprejema ponudbe ravnatelj«! zsvaruvululfe v Ljubljani, kakor tudi po sloveask deželah nastavljeni poverjeniki. Ta edina slovanska zavarovalnica spi jema zavarovanja pod ta'o ugodnimi pogoji, da labko meri z vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer 4e ni stalnih poverjenikov, se pn proviziji uaitavljajo spoštovane ostbe za ta posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavai vancem popolno varnost. -mm Slovenci t pristopajte k domafil zavarovalnlot! 'Vi mmmnnnimmmmnnmn»niini Yelik črn prepelica? z verižico kot ovratnikom se je izgub Najditelj se prosi, da ga proti primerni n gradi odda v gradu Habach pri Mengl Pošta Trsin. 223 i Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. ] flajboljža In nalsijurnejža 00 prilika za šfedenjcl «« Ppeje: Gradišče št lt Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron. 1 LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: kongresni tt*g št. 2, L nadstropje sprejem« hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - 41 brez Kakega odbitka, tako, da sprejni o vložnik od vsaclh vloženih 100 K Cisti u — h K 50 h na leti Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot goto? denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so pošta hranilnlčne položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Josip Šiška, knezoškofljski kancelar, podpredsednik. Odborniki: Anton Belao, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. And« KarUn,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kaaaohegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pn D. M. v Polju. Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani — Frančiiek Leakovlo, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Folla tovarnar in posest, v Ljubljani — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uienlfinlk, profesor bogoslovja v Ljubljani Izdajatelj in odgovorni "Urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiska • ,.Katoliška TIskarna".