ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 128 Letoπnja rajæa ob posvetovanju o Etnoloπki dediπËini in kul- turni podobi Slovencev na Hrvaπkem nas je vodila po obmej- nih krajih hrvaπke obËine »abar, veËinoma po obmoËju, ki ga je obsegala nekdanja najstarejπa æupnija v Gorskem Kotarju ‡ æupnija Gerovo. Ena od postaj na tej poti je bila tudi hiπa druæine »op, po domaËe imenovana flPalËava πiπa« iz Pleπc. Obiskano podroËje severozahodnega dela Gorskega Kotarja, v katerem πe vedno æivi legenda o Petru Klepcu, ki je s svojo nadnaravno moËjo preganjal Turke iz doline in pomagal pomoËi potrebnim, so fevdalni posestniki poselili veËinoma s prebivalstvom iz slovenskih deæel, ki so se sËasoma pohr- vatili. O njihovem poreklu pa πe vedno priËajo ohranjeni pri- imki, obiËaji in nareËje, ki ga je hrvaπki jezikoslovec Nikola MajnariË pred desetletji opredelil kot slovensko nareËje. Po teh gozdnatih krajih je æe od davnine vodila pomembna trgovska pot, ki je povezovala notranjost Kranjske preko Loπke doline s Kvarnerjem. Od te poti se je za Sveto goro, na kateri stoji po juæni Sloveniji, hrvaπkem Primorju in Gor- skem Kotarju poznana romarska cerkev Karmelske matere boæje, odcepila nekdaj karavanska pot proti dolini Kolpe in Osilnici, in ki se je nadaljevala do Broda na Kolpi in naprej proti KoËevju, Beli Krajini ter centralni Hrvaπki. Kljub raz- voju æelezarne v »abru, ki jo je sredi sedemnajstega stoletja ustanovil hrvaπki plemiË Peter Zrinjski in s tem povzroËene potrebe po kmeËkem in delavskem zaledju, je bila okolica »abranke na hrvaπki strani vse do druge polovice 18. stoletja, predvsem zaradi hudourniπkega znaËaja »abranke, poseljena v glavnem po bregovih in le redko v sami dolini. Po gospodarskem zastoju in katastrofalni poplavi, ki je priza- dela æelezarske obrate v zaËetku osemnajstega stoletja, ko je bila po ohranjenih poroËilih tudi vsa ostala dolina eno samo blato, je novi lastnik zaËel po nekaj desetletjih intenzivno delati na regulaciji reËice in urejanju novih poti. Tako je bil v drugi polovici osemnajstega stoletja postavljen lesen most Ëez Kolpo v Gaπparcih, ki je omogoËil cestno povezavo ob Kolpi po hrvaπki in nato slovenski strani do Osilnice in naprej zopet na Hrvaπko stran do vasi Pleπce. Tu se je nadaljevala teæje prevozna pot naprej do »abra. Prav ta pa je povzroËila potrebo po razvoju vasi Pleπce, kjer se je lahko naselilo veË trgovcev, ki so prekupËevali z blagom, namenjenim za oskrbo »abra, za oskrbo zaledja, pa tudi naprej proti Kranjski. Regulacija »abranke, ki je sledila, je omogoËila izrabo veËjih obdelovalnih povrπin in razvoj nekaterih veËjih kmetij tudi v tem delu doline. Pomembno vlogo pri razvoju vasi Pleπce je imelo predvsem v devetnajstem stoletju izredno veliko πtevilo prebivalcev v zaledju. ©e dandanes okoliËani prebivalce doline imenujejo flbreæani«, saj so prej poseljevali veËinoma le bregove doline. Nekdanji prebivalci vasi Pleπce so bili veËi- noma trgovci, gostilniËarji, obrtniki ali veliki kmetje, manj je bilo majhnih kmetov in bajtarjev. Zlato obdobje je vas doæiv- ljala po propadu æelezarskega obrata v »abru, vsaj po stavbni dediπËini sodeË nekje v drugih dveh tretjinah devetnajstega stoletja. Potem je kraj po prvi, posebno pa po drugi svetovni vojni zaradi intenzivnega odseljevanja ljudi delil usodo naza- dovanja skupaj z drugimi obmoËji Gorskega Kotarja. Danes je veËinoma poseljen le πe dolinski del. Hiπa druæine »op, velika stara kamnita zgradba, po domaËe imenovana flPalËava πiπa«, stoji v centru vasi, nasproti æup- nijske cerkve sv. Trojice. Leta 1856 jo je zgradil posestnik, trgovec in gostilniËar Ivan »op z æeno Lenko, rojeno Kvater- nik, o Ëemer priËajo trije lepo izdelani kamniti portali, na Poljudni Ëlanek/1.05 mag. Marko Smole flPAL»AVA ©I©A« ‡ POLDRUGO STOLETJE DRUÆINE »OP IZ OBMEJNE VASI PLE©CE SrediπËe Pleπc s PalËevo hiπo. Foto: Marko Smole ETNOLOGIJA JE POVSODGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 129 katerih je poleg datacije gradnje in njunih imen vklesan πe Jezusov monogram. Priimek »op je bil v dolini prviË omenjen v osemnajstem stoletju, v sosednji vasi Gerovo, na drugi strani Svete gore, pa je zabeleæen æe sredi πestnajstega stoletja; prav tako se od srede sedemnajstega stoletja omenja tudi v »abru. Po pripovedovanju so »opovi priπli s svojimi otroki, skupaj so jih imeli πest, leta 1856 iz slovenskega Babnega polja, vasi ob starodavni trgovski poti, ki je vodila iz notranjosti Kranj- ske proti Kvarnerju. Babno polje leæi na robu kraπkega polja, na meji med avstrijskim in ogrskim delom, kjer je ob suhih poletjih primanjkovalo vode. Prav v tem letu je v njegovi okolici razsajala najhujπa epidemija kolere, zaradi katere je v nekaj mesecih umrla skoraj polovica prebivalcev. Ob prihodu v Pleπce, gruËasto naselje na terasastem nasutju Pleπkega potoka, ob mejni reËici »abranki, kjer je Ëiste vode na pretek, so od sorodnika kupili staro leseno PalËavo hiπo s hiπno πtevilko 6, stojeËo stran od ceste, in takoj pred njo, nasproti cerkvenega vhoda zaËeli graditi novo hiπo, s hiπno πtevilko 7. Po njeni izgradnji so staro hiπo poruπili, tako da so od nje ostali le sledovi zidov, ki jih πe danes lahko najdemo v kamnitem tlaku dvoriπËa. Od starega PalËavega gospodarstva je ostal πe del zidu gospodarske zgradbe, ki je vzidan v steno sosednjega skednja in je eden izmed najstarejπih ohranjenih stavbnih ostankov v vasi. O toËnem zaËetku gradnje flPalËave πiπe« πe vedno priËa tudi ohranjeno gradbeno dovoljenje. PalËava hiπa je zgrajena iz velikih obdelanih kamnov, nabranih v okolici, s kamnitimi portali in okviri oken, z globokimi kletmi in s kriæno obokanim pritliËjem. Poleg tradicionalne tridelne delitve prostora na teh dveh etaæah, ki je znaËilna za starejπe hiπe Gorskega Kotarja, in vrhkletne zasnove, ima v nadstropju dodano gosposko etaæo. Hiπa je v zaËetku imela Ërno kuhinjo s shrambo, tako v pritliËju, kjer sta bili poleg flhiπe« πe gostilna in trgovina, kot v nadstropju, na katerem so bile spalnice za druæinske Ëlane, æe od zaËetka pa tudi salon ‡ meπËanska dnevna in reprezentanËna soba gospode, ki ga do takrat ni bilo niti v eni hiπi v okolici, in loËeno gospodarjevo pisarno ‡ kanclijo. Ena od spalnic za domaËe je bila πe na podstreπju, poleg nje pa tudi dve manjπi sobici, flπtiblca«. Hiπa je imela prva in edina zidana straniπËa v vasi; v obeh nadstrop- jih so ohranjena v originalu. PalËava hiπa je bila zgrajena pred velikimi revolucijami v vsakdanjem æivljenju naπih prednikov in preden so ti zaËeli pri gradnji na πiroko uporabljati nove tehniËne doseæke, kar je sledilo v drugi polovici 19. stoletja. Kot vse veËje zgradbe v okolici so jo gradili italijanski mojstri, ki so med izgrad- njo juæne æeleznice s svojimi ekipami potovali po veËjih gradbiπËih v tem delu deæele. Tloris, vsa druga temeljna arhitekturna razdelitev in elementi so izdelani v klasicistiËnih razmerjih, ki izhajajo iz zlatega reza. Zgrajena je πe na klasi- Ëen naËin, iz lepo obdelanih in skrbno izbranih kamnov, po pripovedovanjih so kamenje iz okolice vozili dve celi leti kar z dvema paroma volov. Najteæji kamen, odkrit pri obnovi v severnem zidu hiπe, ima po oceni celo veË kot 450 kilogramov, za njegovo dvigovanje je bilo potrebnih vsaj dvanajst moËnih delavcev. Po pripovedovanju so delavci nekoË pri gradnji sliπali od sose- da, da PalËavi tako ali tako ne bodo imeli dovolj denarja za plaËilo njihovega dela na tako veliki zgradbi, zato so prenehali z delom. Pa je priπel Ivan »op, ki se je z njimi dogovoril, da jim bo z zlatom vsako nedeljo plaËeval vnaprej, oni pa morajo poskrbeti za to, da bodo zgradili zgradbo najbolje kar znajo. Sredi druge polovice 19. stoletja je v æivljenju naπih pred- nikov priπlo do velikih sprememb. Za razsvetljavo so zaËeli uporabljati petrolej, naprednejπi za kuhanje πtedilnike, zaradi izgradnje æeleznic je zacvetela trgovina. Trgovsko blago je postalo mnogo dostopnejπe, ljudje so za zasluækom zaËeli potovati po svetu in prinaπati v rodni kraj nove ideje in pripovedi o æivljenju v daljnih krajih, preko katalogov je bilo Oprema hiπe na podstrehi. Foto: Marko Smole Reklamna vreËka z notranjostjo trgovine. Foto: Marko Smole ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 130 premoænejπim mogoËe naroËati tisto, o Ëemer so prejπnje ge- neracije v oddaljenejπih krajih lahko samo sanjale. Po trgov- skih poslih se je iz Pleπc odhajalo na potovanja v KoËevje, Reko, Rakek, Postojno, Ljubljano, Zagreb pa tudi dlje do Gradca in Dunaja. Zaradi teh razlogov je priπlo okoli leta 1880 tudi do prve preureditve stanovanjske zgradbe, ki jo je tedaj vodil æe Anton »op, naËelnik obËine Pleπce in nato dolgoletni poslanec »abranskega okraja v æupanijski skupπËini, Ivanov naslednik. OpuπËeni sta bili obe Ërni kuhinji, tista v pritliËju se je z novim zidanim πtedilnikom preselila v flhiπo«, na njen raËun pa je bila dvakrat poveËana trgovina, ki je bila v celoti preobokana, da bi bilo v njej veË prostora za trgovsko blago. V gosposkem nadstropju je hiπa dobila novo, veËjo flkanclijo« z zamreæenimi okni, na novo pa so preuredili tudi salon. Zidovi in stropi reprezentanËnih sob so bili dekorativno poslikani, dekoracije so sledile modi takratnih bogatih meπËanskih interierjev. Trgovina in posel sta cvetela, »opovi so kupovali posest, obokali pritliËne prostore v skednju, kupili sosednjo hiπo, v kateri so v pritliËju namestili obËinsko pisarno, in πe drugo gospodarsko poslopje ter odprli mesarijo, v kateri so zaposlili mesarja. Stare tete so se z veseljem spominjale zad- njega, ki je delal pred prvo svetovno vojno: bil je grbast in je z drugimi posli spal v hiπi v pritliËju, v veliki mentrgi (mizi za gnetenje kruπnega testa) in tako glasno smrËal, da so ga otroci hodili posluπat. Konec devetdesetih let je Antonu ob tretjem mrtvorojenem otroku umrla prva æena Fani, po pripovedavanju vaπËanov æivahna Kraπevka in obenem gosposka hËi trgovca in peka iz Postojne. V zadnjih vzdihljajih pred smrtjo so jo ob porodu tretjega mrtvorojenega otroka v obupu nosili okoli cerkve, a ji ni bilo veË pomoËi. Do druge veËje preureditve hiπe je priπlo nekaj let po drugi Antonovi æenitvi, ob zaËetku izgradnje nove dolinske ceste med Pleπci in »abrom leta 1894, ki je po dolgih stoletjih dokonËno omogoËala varnejπo in hitrejπo povezavo mesteca »abra proti Kolpski dolini, proti Delnicam in KoËevju. Takrat so dogradili novo krilo zgradbe z veliko kletjo, s kuhinjo in z novim salonom v nadstropju; tega salona sedaj ni veË. Gos- tilna so razπirili na dva prostora. V novo zgrajenem delu je bila izdelana prva betonska ploπËa z jeklenimi nosilci v Pleπcih. Izdelali so jo mojstri, ki so takrat delali cestne objekte. Æiv- ljenje je postalo πe udobnejπe, hiπa ni imela le novega salona, temveË so od njega loËili tudi jedilnico. Pri preurejanjih je zanimivo to, da je novo pohiπtvo v hiπo veËinoma prihajalo z nevestinimi balami ob æenitvah, le nekaj so ga πe dokupili. Staro kakovostno pohiπtvo in opremo so uporabljali tudi po spremembi prostorov in selitvah. Za razliko od mestnih hiπ je bila v vsaki od reprezentanËnih sob tudi postelja, namenjena domaËim ali gostom. PeË iz litega æeleza iz Dvorske livarne z motivom Diane ‡ za salon je bil kupljena æe leta 1856 ‡ je bila v vseh letih postavljena celo na petih razliËnih mestih v hiπi. Pri hiπi so imeli poleg gospodarskih vozov, sank in zaprav- ljivËka ter πtirih konjev πe koËijo z usnjeno streho, laæji koleselj in sanke s streho za prevoz potnikov. Anton »op je imel belega konja, s katerim ga je enkrat tedensko hlapec vozil v mestece »abar na veËerjo k velikemu æupanu. Z drugo æeno Julijo, rojeno v bogati trgovski druæini v KoËevju in πolano na dekliπki πoli na Dunaju, sta preæivela medene tedne v Benetkah in hodila na gosposke zabave v »abar. Dobila sta tudi nasled- nike, njunih sedem otrok se je πolalo v meπËanskih πolah v »abru in KoËevju, na klasiËni gimnaziji v Senju in uËiliπËu v Zagrebu, na trgovski πoli v Zagrebu in Gradcu. Umrla sta dva otroka, mlajπi sin je umrl v prvih letih æivljenja, drugo hËerko pa je pobrala suπica med πolanjem v KoËevju. Po prvi svetovni vojni so sledile gospodarske krize, po- sestvo in gospodarstvo je po konËanem πolanju prevzel sin Zvonimir. ©lo je najprej navzgor in po svetovni krizi v dvaj- setih letih zopet navzdol, takrat so opustili mesarijo, pa spet navzgor. Leta 1934 je zaradi nesreËe zgorel skedenj, vendar se poæar kljub bliæini drugih poslopij ni razπiril, saj so prav tisto leto vaπki gasilci kupili novo, zmogljivejπo roËno briz- galno. Obnovili so ostreπje in sadovnjak zasadili z jabolki in s hruπkami. Æe prej, posebno pa v tridesetih letih 20. stoletja, so mnogo vlagali v turistiËni razvoj, za bivanje so opremili tudi sosednjo hiπo, kjer je do takrat æivel obËinski pisar. Na letovanje so prihajale bogate druæine zdravnikov, advokatov in profesorjev iz Zagreba in Beograda, kjer so hiπo oglaπevali v dnevnih Ëasopisih; prihajali so celo gledaliπki igralci. Radi so se sprehajali, planinarili, hodili na lov in ribolov, se kopali v »abranki in Kolpi. Moπki so v salonu debatirali z gospo- Trgovina iz devetnajstega stoletja. Foto: Marko Smole ETNOLOGIJA JE POVSODGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 131 darjem. Cenili so tudi njihovo dobro kuhinjo, saj so za vsak obrok pripravljali nova jedila, po vsakem obroku pa so bile na mizi tudi sveæe sladice. Veliko so balinali, kartali in plesali, v gostilni je bil vedno kak inπtrument, v njej so se vsak veËer zbirali premoænejπi kmetje, uËitelj, æupnik ipd. PalËava hiπa je v zaËetku tridesetih po okolici zaslovela po organizaciji plesov, tja so prihajali godci in plesalci iz bliænje in daljne okolice. Plese so v gostilni prirejali vse do srede petdesetih let, ko so jo zaprli. V hiπi je πe vedno ohranjen prospekt klimatskih letoviπË Kraljevine Jugoslavije, kjer je mogoËe prebrati infor- macije o Pleπcih takoj poleg tistih o PlitviËkih jezerih. Zvonimir »op, Antonov sin, prav tako naËelnik obËine, ini- ciator ustanovitve gasilskega druπtva, naËitan Ëlovek in na daleË poznan kot izredno dober govornik, je naËrtoval novo preureditev zgradbe. Treba bi bilo razπiriti gostilniπki del, zaradi naËrtov s turizmom zgraditi nova moderna straniπËa in kopalnico, vendar mu je leta 1938 tragiËna prometna nesreËa prepreËila njihovo uresniËitev. Na povratku s trgovske poti, kjer je nakupil blago za gostilno in trgovino, se je le sedem kilometrov pred domaËo vasjo pod polno naloæenim tovornja- kom poruπil lesen most in pod seboj pokopal njega in njego- vega prijatelja, trgovca z Rakeka. Na posestvu je ostala sama vdova Berta, med vaπËani do smrti onikana flPalËava gaspa«, z dvema majhnima deklicama. »eprav so sledile gospodarske krize, svetovna vojna, nacio- nalizacije, zadruge ter druge povojne tegobe, je z izjemno energijo obdræala tako gospodarstvo kot hiπo. Med drugo svetovno vojno, Ëeprav je bila v sosednji hiπi (prav tako v »opovi lasti) italijanska kasarna, v sami hiπi pa je prebival italijanski vojaπki zdravnik s pomoËnikom, je vdova Berta ves Ëas sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem. S PalËavo koËijo so na obvezovanje v sosednjo vas Osilnico na slovenski strani mimo vojaπke kontrole vozili celo ranjene partizane. Po prvih italijanskih ofenzivah, ko so Italijani poæigali vasi in zaselke po obronkih doline ter ljudi mnoæiËno deportirali, so se v PalËavo hiπo preselili prijatelji iz okolice s svojimi druæinami in v njej ostajali veË mesecev. Vsak trenutek so Ëakali na pregnanstvo ali poæig vasi, na sreËo se to ni zgodilo. Italijansko kolono, s katero bi morali biti πe zadnji vaπËani v dolini odgnani v taboriπËe, so napadli parti- zani in kmalu nato je Italija kapitulirala. Priπli so Nemci in s seboj odnesli vse, kar je vrednega πe ostalo v hiπi: srebrnino, okrasne predmete, gramofon, harmoniko ipd. Po kapitulaciji Italije in vrnitvi deportirancev iz okoliπkih vasi je bilo v hiπi nekaj Ëasa tudi preko trideset brezdomcev. Ob odhodih na za silo zakrpane ostanke poæganih domov so za pomoË dobivali staro pohiπtvo, ki ga v hiπi niso veË potrebovali, obleke in vsakrπno staro blago. Stara mama Berta je vedno rada pomagala ljudem, zaradi njenih poznanstev se je mnogo revnih otrok iz teh krajev po vojni lahko πolalo, s svojimi znanci se je trudila, da so v vasi odprli prvi industrijski obrat. Proti koncu vojne so zaprli PalËavo trgovino, v petdesetih letih pa po nekaj veË kot sto letih delovanja πe gostilno. Za nizko ceno so bile flodkupljene« najboljπe njive, nacionalizirana in pozneje vrnjena je bila tudi druga hiπa. Kljub vsem tem tegobam je stara mama Berta za vse vaπËane do konca svojih dni ‡ umrla je v devetinosemdesetem letu ‡ ostala πe zadnja onikana flPalËava gaspa«. Minili so tudi ti Ëasi, hËerki sta πli πtudirat in se odselili, ena v Ljubljano, druga je sreËo naπla celo v Kanadi, druæina se je razπirila, za hiπo pa so se nasledniki priËeli zanimati na drug naËin. Pred petnajstimi leti so pri obnovi naredili prvi veËji korak. ©e ko je æivela stara mama, so poruπili del, dograjen pred sto leti. S tem posegom je zunanjost hiπe dobila kar v najveËji meri prvotno obliko izpred poldrugega stoletja. VeËji del fasade je kljub obnovi πe vedno originalen, gre za zalikan apneni omet izpred stopetdeset let, obnovljene so bile secesijske profilacije okoli oken in bidermajerska rozeta nad glavnim vhodom. Obnovljena je bila tudi fasada gospodar- skega poslopja. Pred petimi leti je zgorel sosednji skedenj, ki je stal med PalËavo hiπo in skednjem, le nekaj metrov stran od hiπe. V poæaru hiπa zaradi poærtvovalnega truda hrvaπkih in slovenskih gasilcev iz domaËe in sosednjih vasi ni bila huje poπkodovana, zgorel je le del strehe na skednju, ki pa je bil kmalu spet obnovljen. Vse od prve obnove je druæina poËasi urejala notranjost in predmete, ki so ostali v hiπi ali so bili dodatno zbrani na vseh mogoËih mestih v vasi in njeni okolici. Æe takrat so zaradi vrednosti zgradbe razmiπljali o predlogu za razglasitev zgradbe za kulturni spomenik, predlog je bil celo poslan na nekdanji Regionalni zavod za zaπËito spomenikov kulture na Reki. Administrativni mlini so zaradi vojne na Hrvaπkem in reorganizacije spomeniπke sluæbe mleli tako poËasi, da je bilo πele pred dvema letoma ob obisku kustosov iz zagrebπkega Etnografskega muzeja in odgovornih z Uprave za zaπËito kul- turne dediπËine tako daleË, da za razglasitev ni bila predlagana le zgradba, temveË celota s skednjem, z dvoriπËem in zbirko predmetov. V hiπi so ohranjeni in se πe vedno obnavljajo πtevilni ostanki notranje stenske in stropne dekoracije, drugo pa je veËinoma originalno stavbno in sobno pohiπtvo, peËi, bogata knjiænica in obπirna zbirka dokumentov. V letoπnjem letu so konËali rekonstrukcijo trgovine s kompletno originalno opremo iz srede in druge polovice 19. stoletja. Po informaci- jah, ki jih je bilo mogoËe zbrati, gre za eno najstarejπih kom- pletno ohranjenih trgovin v tem delu Evrope in situ. Pripravili so predstavitev gostinskega dela in stavbne zgodovine, v naslednjem letu pa naËrtujejo πe rekonstrukcijo salona z origi- nalnim pohiπtvom in z obnovljenimi dekoracijami zidov in stropa iz osemdesetih let devetnajstega stoletja . Obnova je prerasla v πirok druæinski projekt, pri katerem sedaj sodelujejo æe tri generacije. Zanimivo je tudi to, da veËino dejavnosti, od raziskav do konËnih del, izvajajo popolnoma sami. ©ele pri teæjih delih jim pomagajo mojstri iz vasi. Tako se je konjiËek sedanjega naslednika, predstavnika pete ge- neracije rodbine »op iz Pleπc, z naËrtnim πtudijem literature, obiski podobnih muzejev po Evropi in Ameriki ter z razgo- vori s strokovnjaki z razliËnih podroËij, z leti razvil v resno dejavnost. Notranjost hiπe druæina πe vedno skrbno ureja, vendar zdaj æe z resnim namenom, da jo leta 2006 odpre za javnost. Z ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 132 vsem materialom, ki ga bo razstavila, lepimi interierji iz druge polovice 19. stoletja ter s predstavitvijo tudi nepredmetne dediπËine teh krajev, z glasbo in nareËnim pripovedovanjem bo vsaj po naπem mnenju to vreden in za te kraje izreden pris- pevek in hkrati povod za ponovno turistiËno oæivitev obmoËja. Hiπa je s svojo zgodovino in z zbirkami obenem eden od red- kih pomnikov medsebojnega sodelovanja in prepletanja kultur vseh treh etniËnih skupin tega obmoËja: Hrvatov, Slovencev in koËevskih Nemcev. Podobni projekti teæko zaæivijo le z delom v zasebni organi- zaciji, zato se udeleæenci ves Ëas trudijo, da bi interes za ureditev hiπe, njeno predstavitev in vkljuËitev v kulturni in turistiËni razvoj obmoËja pokazala tudi lokalna skupnost na obeh straneh meje, pa tudi πirπa skupnost Gorskega Kotarja, Primorsko-goranske æupanije, Hrvaπke in Slovenije. Tako je bilo o hiπi in projektu v zadnjem letu objavljenih æe kar nekaj Ëlankov v hrvaπkem in slovenskem tisku, lastniki so sodelovali v nekaj radijskih oddajah, na televiziji, posnet je bil tudi samostojen prispevek za HTV. Hiπo so obiskali Ëlani Hrvaπkega etnoloπkega druπtva, evropskega zdruæenja ECOV- AST za razvoj podeæelja in malih mest, KEC ‡ mednarodnega projekta za zaπËito Krasa, ob letoπnjem posvetu na Hrvaπkem in ekskurziji pa tudi Slovensko etnoloπko druπtvo z mnogimi strokovnjaki, ne samo etnologi. Hiπo in zbirke so si ogle- dali æupani in Ëlani obËinskih svetov, predstavniki turistiËnih druπtev iz okolice in πe bi lahko naπtevali. Nasledniki druæine »op so dobili podporo za prijavo na razliËne razpise in se trudijo za sodelovanje hrvaπkih in slovenskih strokovnjakov na projektih, povezanih s tem obmoËjem. Nenazadnje se v zgornjekolpski in Ëabranski dolini odpira æe pred leti naËr- tovana skupna turistiËna cona Republike Hrvaπke in Slovenije, kar bo obmoËju, kljub zaradi obmejnega reæima zadnjih let izredno neprijazni prekinitvi stoletja prehodnih poti po dolini med obema dræavama in narodoma, omogoËilo vsaj malo veËjo moænost turistiËnega razvoja. Æal pa bo prebivalstvo na tem delu Gorskega kotarja ostalo loËeno od slovenskih sosedov, enako kot slovensko od hrvaπkega, vse do normalizacije prehoda meje v dolini pri Zamostu in ponovnega odprtja nekdanje glavne ceste po dolini. Prehod ima po sedmih stoletjih in veË, odkar so tu potekale trgovske poti med posameznimi pokrajinami obeh dræav, le status maloobmejnega prehoda, kar poleg gospodar- skega razvoja moËno omejuje tudi prehod ljudi, æeljnih ogleda tega po naravi Ëudovitega dela njihove domovine. Most na nekdanji glavni cesti skozi dolino, pri Gaπparcih, pa je po stoletjih prehoden le za maloobmejni osebni promet. Kljub preprekam zberite voljo in pridite na obisk v flPalËavo πiπo« in njeno okolico. Dobrodoπli boste in ne bo vam æal, saj boste obiskali izredno lep in tudi etnoloπko zanimiv koπËek Hrvaπke in Slovenije. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 19. 12. 2005