Kongres internacionalne federaciie učiteljskih udruženj. Okrožnica poslana vsem organizacijam včlanjenim in onim, ki so pozvana, se glasi: Gospod predsednik in dragi tovariš! Na kongresu internacionalne federacije učitelj* skih udruženj v Belinzoni leta 1929. je bilo sklenjcno, da se bo vršil kongres leta 1930. v Pragi na velikonočni teden. iPraški kongres tvori mednarodni peda* goški teden, dva kongresna dneva za konfe* rcnce in debate in dva dneva za obiske raz* nim ustanovam v svrho proučavanja, trije dnevi pa so namenjeni konfcrenci internacio nalne federacije učiteljskih udruženj. Provizorično je določen sledeči program: Torek 22. aprila 1930. Konference in raz* prave: a) o tem, kaj je človečanskega v naporih Jana Tlusa, Moravskih bratov in Šelsiskega; b) o tem, kaj je internacionalnega v filo« zofskem in pedagoškem delu Amosa Komenskega in c) o lajiški šoli na Čehoslovaškem. Sreda 23. aprila: 1. Primer, ki ga daje sodelovanje stanov na Čehoslovaškem v korist edinstva manjšin: a) učitelji, b) uradniki, c) delavci. 2. Obvezna pošolska vzgoja na Čehoslo vaškem. 3. Internacionalna manifestacija za mir. Četrtek 24. in petek 25. aprila. Obisk usta= novam pedagoškega, socialnega in internacio= nalnega značaja. Sobota 26., nedelja 27. in ponledeljek 28. aprila. Kongrcs internacionalne federacije učiteljskih udruženj: 1. Poročilo o delu odbora in financah. 2. Pedagoška akcija. Organizacija narod* ne šolc. 3. Pacifistična akcija: Izvršitev resolucij sprejetih na kongresu v Belinzone. a) Orientacija pouka v smislu ideje inter* nacionalne salidarnosti. b) Internacionalna zamenjava otrok. c) Zamenjava učiteljev in uvedba inter* nacionalnega pedagoškega tedna. č) Sodelovanje v društvih za narodni in mednarodni sporazum. Prvo vprašanje: Organizacija javnega pouka. Kongres v Belinzoni je izglasoval slede* čo resolucijo: »Federacija smatra, da bi se moralo vsa=> kemu otroku nuditi možnost, da se šola, brez ozira na njegovo materialno stanje.« Zaradi tega je določila, da se stavi na dnevni red prihodnjega kongresa vprašanje: organizacija javnega pouka. 'Pravni princip, da ima vsak otrok pra= vico do izobrazbe je bil sprejet že v Belin* zoni in zaradi tega ni potretmo, da se še en* krat o njem razpravlja. Potrebno je le ugos toviti, kako je treba reorganizirati javni po= uk, da doseže ta cilj. Ampak ta problem, ki je, kot izgleda vzet iz zelo ozkega stališča, je v resnici zelo obsežen. Tu se mora posebej razpravljati o administrativni, materialni in finančni orga* nizaciji, ravno tako tudi o organizaciji per* sonalnega kadra, organizaciji izpitov o inte» lektualni, estetski organizaciji itd. Smo mnenja, da bi bilo treba ta obsežni problem razdeliti in to zaradi tega, da se ne zaide v površnost. Zaradi tega naj bi se vr» šila letos v Pragi debata samo o vprašanju: Organizacije nariodne šole. 2e na kongresu v Belinzone smo izjavili, da mora biti ta šola tako organizirana, da bi mogla sprejeti otroke, ki pripadajo druži« nam raznih veroizpovedi in raznih mišljenj, ne da bi vplivala niti na njihovo zavest, niti na njihovo vero. Soglasnost je dosežena v korist tolerant= ne šole, ki bi bila odprta vsem. V odločitev na praškcm kongresu pridc še vprašanje, kako morajo biti organizirane ustanove za javni pouk, da bi dale ljudstvu maksimum kulture, ki se more trenutno dati. Dolžnost kongresa je, da pri, tem raz* pravljanju ugotovi, katera organizacija bi bila najpripravnejša, da se briga za socialne, fiziološke in psihološke razloge Da se olajša debata, Vas prosimo, da nam čim prej odgovorite na priložena vpra* šanja in da nam pošljete eventuelne pred= loge in resolucijc, ki bi jih vaša organizacija predložila kongresu. 1. Smatrate li, da je sledeča razdelitev obveznega javnega pouka najboljša? Ako ne, katere predlagate vi? a) do 6 let: otroški vrtec, šola za učenjc materinega jezika, b) od 6 do 10 let osnovni pouk prve stopnje, c) od 10 do 14 ali 15 let osnovna šola druge stopnje, č) od 14 do 18 let obvezna nadaljevalna šola za obrtne začetnike s približno 200 ur letno, • d) ljudske univerze za kmete in delavce. 2. Na kakšni podlagi je urejena razdeli* tev osnovne šole po vaši zamisli? a| psiho-fiziološka osnova, b) specialna osnova. 3. Kako označujete razne tipe narodnih šol s pedagoškega stališča? (cilj, metoda): a) otroški vrtec, b) narodno šolo prve stopnje, c) narodno šolo druge stopnje, č) nadaljevalno šolo (14 do 18 lct), d) ljudske univerze za delavce in kmete. 4. Kakšen karakter naj dobi po vašem mišljenju profesionalno izobraževanje sširo? kih plasti? a) v otroškem vrtcu, b) v narodni šoli prve stopnje, c) v narodni šoli druge stopnje, č) v nadaljevalni šoli, d) na Ijudski univerzi. Po »Narodni Priosveti«.