nČudim se, kako domoljubno je vzgojena Vaša mladina." MarSal Petain na Rakeku, dne 19.10.1934. Pretresljiva vest, ki je dospela k nam iz Marseilla, nas je presunila in nam zastrla za hip porfled v bodočnost. S težiko skrbjo smo se vprašali, ali je naš nairod dovodj zrel in dovolj pripravljem, da bi mogel prenesti strašni udarec brez hudih pretresiljajev. Nešteto težkih vprašanj je v tem traigičnem trenutku stopilo pred ;r_as, drugo je bilo težje in usodep.olnejše od drugega. Sedemnaj_.t let je že minilo, od kar je bila dana narodu prilika. da da svojim idejnim čuvstvom izraza. Kaj je še ostalo od teh čuvstev in idealov? Zivljenje v teh sedemnajstih letih ni bilo Jahko in je vsebovalo malo tega, kar naj bi te ideale gojilo in jih večalo. Nasprotno — največ je bilo v našem javnem življenju po osvobojenju dejstev, ki so ustvarjala idejno mlačnost in brezbrižnost. Po_it_čr_o-strankc.rske prilike so mejile na strast, ki je grozila zrušrti vbo idejnost preteklosti in jo izbrisati z obzorja .naših. pogledov na bodočnost; gospodarske prilike v drugih državah so z^grabile tudi naše gospodarstvo in ustvarjale v narodu sbrbi, ki bi v njih zaman iskali narodnostnih idealov; na naša v.rata je trical brezposelni in zaman prosil zaslužka. Res je, v vsej dobi smo narodni učitelji ostali svojemu >narodu ob strani, ga bodrili, da ne obupa in mu vlivali novega poguma v črnogledo dušo. Trudili smo se, da v mladini ustvairimo optimizem in vero v bodiočnost, in velik je bil iiaš napor, da obvarujemo mladino pred vplivi fantomov, ki bi nas .privedli v nacionalno propast. Ali kaj, če so se vse iiaše besede razblinile v nič ob skalah trde realnosti: kaj, če ni naše delo našlo odmeva v širokih plasteh naroda, ki ga je 'tiralo življenje v brezbrižnost; in kaj, če ni bilo vse Tiaše delo, delo praznih besed, ki Tie Ikoreninijo v zemlji in ki se ob prvi težki preizkušniji izfcažejo za jalove in le brezživljenjskim priložnostnim slavnostim potrebne? TaJce so bile naše misli ob veliki narodtii nesreči. Oklenil se nas je nemir, kakoir da stojimo pred začettkom konca. Ali glej! Kakor, da je bila velika žrtev potrebna, da zopet vstanejo ideali naših minulih vekov in dokumentirajo vsemu svetu, da je državljanska ideja last vsega naroda, od berača do najvišjih dostojanstvenikov! Narodova žalost se je povsod ipokazala na način, ki se ne da omganiziraiti fkakor je ugotovil angleški admiral v Splitu), temveč ie bila pravi resnični izraz narodove duše. Veličina in ^lobina narodovega ganotja je bila tblikšna, da je presemetila dom in tujino. Nepregledne množice, ki so romale dneve in dneve k sveti krsti, da še __adnjikrat pozdravijo simbol naše skupnosti, so postaie nemi memento vsem. ki so verjeli v nedržavna stremljenja širših plasti našega naroda, in so bile neizpodbiten. dokaz, da si je naš marod zapisal v srce domoljubne zadnje besede Vdlikega viteškega kralja, še preden so bile izgovorjene. Ne bomo se bavili z v.prašanjem, odkod ta enotna zavest vseh plasti našega naroda ob uri težke in dalelkosežne ptreizkušnje. Zavedamo pa se, da nismo bili učitelii zadnji v vrstah *istih, ki so negovali v mladini in v odraslih nacionalna čuvstva in s svojim najvežkrat neopaženim tihim delom paralizirali kvarne vplive idej, ki so1 imele v danih razmerah in prilikah vse predpogoje. da padejo na rodovitna tla. To ugotovitev nam ne narekuie ne napuh ne samohvala. temveč le potreba. da se poudari pravilnost našega dosedanjega dela. Kajti le delavec, ki je prepričan, da je ipravično zastavil svoj plug v brazdo domače zemlje, bo delal s še večjim veseljem kot doslej. Malodušje bo stopilo iz njegove poti in samozavestno ter mirno bo čakal sadov isvojega dela. V zavesti, ki se nam je odkrila ob svežem grobu Velikega kralja, da smo učitelji koTistili s svojim dosedaniim delbm narodu in državi, so se naše dellavne sile osvežile in zato mora v nas vstati volja do še intenzivnejšega dela za blagor in napredek naroda. Kalkor ni bilo to naše delo brezvsebinsko, navduševalno, temveč je pronicalo in se zapisovalo globoko v narodovo dušo, tako in še globlje bo moralo biti odslej. Danes, ko poznamo enotnost narodovega ideala, ko stojimo z narodom na skupni idejni podlagi, nam ne bo težko vsakemu najti sebi primernega pol.ja neprisiljenega udej&tvovanja. Jugoslavija ni le zemlje.pisni pojm. je tudi pojm skupnosti in čistoče vseh duš, ki se trudijo in pehajo na tem lepern košfiku zemlje. Nad to Jugaslavijo hočemo čuvati tudi mi narodni učitelji zaradi zvestobe, ki jo je ves naš narod spontano dokazal v zadnjih fežkih dneh; hočemo še tesneje stopiti pred njegove vrste in mu pomagati, dokler se ne bo zasvetil smehljaj sreče in zadovoljsrtva na njegovem od skrbi razoranem licu. To smo dolžni storiti in to bomo storili, kajti velika žrtev velikega kralja ni smela biti zaman! R.