Depo 908TRŽIČ TRŽIšK w • w ■ • ■ ■ ■ • ■ 1987 ruski tekstflecHfiii I tek liiiiiiiii n tl bombažu ia predilnica in tkalnica i tržit / COBISS LETNIK XXVIII DECEMBER ŠT. 5 VSEM SODELAVKAM IN SODELAVCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988 SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽRENOPOUTIČNE ORGANIZACIJE UREDNIŠTVO Problematika poslovanja Težka gospodarska situacija naše DO se je v zadnjem obdobju še zaostrila. K temu je pripomoglo več razlogov, med katerimi velja omeniti protiinflacijski program z zamrznitvijo cen, predvsem pa dejstvo, da se je jugoslovanski trg praktično zaprl. S strani kupcev ni dovolj naročil, trgovina postavlja nemogoče pogoje, skladišče se polni, za obratna sredstva smo prisiljeni najemati izredno drage kredite; skratka — situacija je kritična do take mere, da bomo poslovno leto verjetno končali v rdečih številkah. Direktor DO je ponudil svoj odstop, vendar ga kolektiv, ali konkretneje delavski svet ni sprejel. O situaciji v kateri se nahajamo, vzrokih zanjo in perspektivi BPT smo direktorju zastavili nekaj vprašanj, na katera je takole odgovoril: Situacija je izredno kritična, lahko rečemo, da tako slabo še ni bilo. Kateri so bistveni razlogi, da smo se znašli v tem nezavidljivem položaju in kako so posamezni razlogi vplivali na naš gospodarski položaj? Temu bi lahko na kratko odgovoril, da je to kriza programa. Situacija na trgu je namreč taka, da naših izdelkov ne moremo prodati niti po obsegu kot tudi vrednosti, ki bi zagotavljala nemoteno poslovanje. Razlogov za to je več. Kot prvega bi navedel veliko ponudbo, kajti kapacitete za proizvodnjo teh izdelkov so močno predimenzionirane in se nadalje širijo. Vse več je tudi samo končnih proizvajalcev, ki za svojo proizvodnjo uporabljajo cenejše uvožene tkanine, katerih je na jugoslovanskem trgu več kot je bilo enakega izvoza na konvertibilna področja. Zato se srečujemo z močno konkurenco, ki ponuja svoje proizvode za tretjino do polovico ceneje kot naša DO. Ker so izdelki nekaterih proizvajalcev kakovostno skoraj enakovredni in bistveno cenejši, kupci zaradi hudega padca kupne moči posegajo več po teh, mi pa smo izgubili velik del jugoslovanskega trga. Problem je tudi v strukturi našega programa. Del, to je posteljnina in izdelki za po-spodinjstvo (63 % v CP) so finalni proizvodi, ki so namenjeni za neposredno prodajo kupcu, kar pomeni, da dobimo za njih plačilo šele v 90 do 120 dneh, ta čas pa to prodajo finansira naša DO, kar nas stane kar 37—40 % proizvodne cene izdelka. Takega bremena pa ne moremo prenesti. Na slabe poslovne rezultate je vplivala tudi politika cen, saj se lahko spomnite, da, ko je bila na trgu konjunktura (I. kvartal 1987), smo morali cene znižati na raven 31.12. 1986, najnovejša zamrznitev pa onemogoča tudi uskladitev cen za tisti del, kjer bi bilo to možno. Posledica je, da rast celotnega prihodka bistveno zaostaja za rastjo inflacije, ob tem pa se vhodni stroški tej prilagajajo ali pa včasih celo prehitevajo. Veliko težav nam je povzročala nerazumljiva devizna zakonodaja. Na osnovi režima delitve deviznih pravic nismo mogli letos po redni poti uvoziti niti za 1 $ potrebnih repromaterialov in rezervnih delov. Kar smo izkoristili smo na podlagi uvoza po posebnih aranžmajih. Pokritost našega uvoza z izvozom pa je še vedno višja od 400 %. Iz teh razlogov nismo realizirali dela novih programov, saj nismo imeli potrebnih pomožnih sredstev niti za celoten razvoj, kaj šele za redno proizvodnjo. Kar pa smo vložili v ta program smo morali preplačati tudi od 70 do 100 %, to pa pomeni, da pričakovani učinki ne morejo biti doseženi. Učinki devalvacije so za primarno tekstilno industrijo negativni, kar pomeni, da se bo glede na 6 mesečno zamrznitev cen rastočih vhodnih stroških dohodek še naprej zmanjševal. Ob takih vnaprejšnjih ocenah je vlada zmanjšala stimulacijo za konvertibilni izvoz, ki so v zadnje pol leta znižane od 17 na 2 %. Kaj pa vzroki znotraj DO? Smo storili vse kar bi bilo treba da bi do tega ne prišlo, oz. da bi se položaj vsaj omilil? Do sedaj sem navajal predvsem zunanje vzroke za naše težave. Tudi doma lahko še marsikaj naredimo, to pa ne more premostiti navedenih problemov. Povedati moram, da smo že pred tem začeli ukrepati, žal pa se je situacija naenkrat spremenila. Glede na to, da so se prvi znaki razpada trga pokazali že v prvem polletju, smo se dogovorili, da je kar najhitreje treba program po obsegu in kakovosti prilagoditi nastalim pogojem. Zato smo skupno z institutom ITEO iz Ljubljane začeli izdelovati projekt »Optimalizacija proizvodnega programa BPT — z vidika dolgoročne poslovne usmeritve«, ki naj bi bil dokončan do 1. maja 1988. Ugotavljamo, da je eden od vzrokov tudi v naši organiziranosti. V kolikšni meri bo sprememba na tem področju vplivala na rezultate poslovanja? Tudi sam sem enakega mnenja. Naša DO je kombinat, ki se kot tak zelo težko prilagaja spremembam na trgu. To pomeni, da smo kot taki preveliki tako po obsegu proizvodnje, kot tudi po zaposlenosti. Preoblikovati se v ustrezen tržno usmerjen poslovni sistem pa zahteva poleg programske tudi drugačno organiziranost, tako strokovno kot tudi samoupravno. Kupna moč je padla, tržišče se je zaprlo, trgovci izsiljujejo. Ta dejstva ugotavljamo že dalj časa, vendar pa ugotovitev, da se je trg zaprl ne more in ne sme biti le golo dejstvo. Kaj smo ukrenili na tem področju, smo storili vse kar je bilo v naši moči? Se večjemu delu domačega tržišča odpovedujemo? Že prej sem omenil, da situacijo na trgu ocenjujem kot razpad jugoslovanskega enotnega trga. To je posledica ravni življenskega standarda, ki je po posameznih področjih dokaj različna, odvisno tudi od različnih pogojev gospodarjenja. Tako so nekateri izdelki razvitejših področij postali za nekatere dele SFRJ predragi, kar se je pri nas odrazilo tako, da smo praktično izgubili tržišče najjužnejših republik. Ker se je to zgodilo, smo morali popustiti nekaterim pritiskom prometnih delovnih organizacij — grosistov, začeli smo organizirati akcijske prodaje s popusti, poizkušamo razbremeniti finansiranje določenih faz proizvodnje z dokupom tkanin in istočasno smo začeli povečevati izvoz na konvertibilna področja, ki bo letos znašal približno 3.700.000 US $. Ena od naših bodočih usmeritev je povečan izvoz. Ali bomo v stanju, glede na kvaliteto naših izdelkov, zadostiti zahtevam tega trga? To ne bo le naša poslovna usmeritev. Gospodarska zbornica Slovenije ugotavlja, da bo naša industrija zaradi motenj na trgu morala bistveno povečati izvoz, ki naj bi v povprečju znašal najmanj 30 % celotnega prihodka. Za program kot je naš pa bo to verjetno celo premalo. Menim, da imamo možnosti za to, vendar bomo morali res še veliko narediti na izboljšanju kvalitete, plasiranju izdelkov višje stopnje obdelave in ne nazadnje doslednem spoštovanju dogo- vorjenih normativov in rokov. Vemo, da od novih investicij praktično ni rezultatov. Slišali smo razloge za to, vendar se postavlja vprašanje, če le nismo storili premalo, dà bi zadeve stekle. V letu, ki je pred nami, bomo začeli odplačevati kredit za investicije, od njih pa bistvenih koristi še ni bilo. Res je, da nas te investicije ne bi izvlekle na zeleno vejo, vendar bi bila situacija vsaj malo boljša. Kaj menite o tem? O realizaciji novih investicij sem deloma že odgovoril. Naj ponovim, da so nekatere še vedno v začetni fazi razvoja teh izdelkov, ker nismo mogli nabaviti ustreznih materialov. Investicije, ki so že vključene v redno proizvodnjo pa niso polno zasedene, kajti situacija pri prodaji oblačilnih tkanin za prosti čas je enaka kot pri posteljnini. Vse navedeno je razultira-lo sedanje stanje. Kako naprej? V čem in kdaj konkretno vidite izhod iz trenutne situacije? Menim, da moramo izdelati dolgoročen program, ki bo po obsegu proizvodnje absolutno tržno usmerjen. To pomeni, da bomo v bodoče lahko proizvajali le toliko in v taki kvaliteti, ki nam bo neprekinjeno dajalo ustrezne rezultate. Poenostavljeno rečeno, bomo na osnovi tržnih raziskav opredelili maksimalno možen obseg izvozne proizvodnje, nadalje ugotovili koliko visoko kvalitetne posteljnine bomo dolgoročno sploh še lahko z boljšim dohodkom prodali v široki potrošnji ter opredelili obseg kapacitet investicij, ki pomenijo delno prestruktuiranje našega programa. Glede na dosedanja opažanja, bo program občutno skrčen po obsegu, temu pa mora slediti ustrezno zmanjšanje zaposlenosti ter temeljita kadrovska, strokovna in samoupravna reorganizacija delovne organizacije. Zavedam se da bo to strokovno zelo zahtevna naloga, ki bo zahtevala polno sodelovanje vseh nas, posebno pa še vseh mojih ožjih sodelavcev, kar pri že sedanji polni angažiranosti pri reševanju tekoče problematike poslovanje ne bo lahko. Ob koncu tega najinega razgovora bi želel izrabiti priložnost, da se članom kolektiva na kraju tega hudega leta zahvalim za ves trud in razumevanje pri premagovanju naše težke situacije. Vsem sodelavkam in sodelavcem, upokojencem ter njihovim družinam moji sodelavci in jaz želimo srečno, zadovoljno in v naprej uspešnejše Novo leto 1988. Ob dnevu JLA V okviru praznovanj a naše armade se širom naše domovine vrste različne prireditve in slovesnosti. V programih so obiski pripadnikov JLA v delovnih organizacijah, vojake pa obiščejo tudi predstavniki delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Naša delovna organizacija ima kot pokrovitelj stalne stike z vojaki obmejne karavle v Medvodju, zato so skupaj z graničarji iz Ljubelja obiskali našo delovno organizacijo, kjer so si najprej ogledali celotni delovni proces. Po ogledu, pri katerem so vojaki pokazali precejšen interes, je bil v okrepčevalnici razgovor, na katerem so predstavniki DO in družbenopolitičnih organizacij BPT še podrobneje predstavili DO. Ob 22. decembru — dnevu JLA je delegacija BPT obiskala graničarje obmejne karavle Srečko Perhavc. Zbranim je spregovoril Marjan Slabe, predsednik KOOS, ki je vojakom čestital k prazniku. Na karavli je bilo praznično vzdušje, za kar so poskrbeli tako gostitelji kot gostje. Dedek Mraz obiskal naše otroke Dedek Mraz je tudi letos obiskal otroke BPT ter jih obdaril. Da je bila prireditev še bolj prisrčna in prijetna, so poskrbeli člani MG iz Tržiča, ki so uprizorili igrico »Kraljevi smetanovi kolački«. Plan delovnih dni za leto 1988 Januar Februar Maree Aprii Maj Junij IZM 3 2 1 IZfT 2 1 IZM 3 2 1 IZM 3 2 1 IZM —3 2 4 IZM 3 2 4 d p n d P. d d p n d p d d p n d p d d p n d p T d p n d p T d p n d P d 1Pe AA A A A A 1 Po CAB B A A 1 To B C A B A TT OF- TTT Tir A 1 Ne 1 Sr A B C I T T 2 So AAA Xa 2 To CAB B A A 2 Sr B C A P A A 2 So A © © X© A 2 Po & A A Ai A 2 le A B C A B A 3 Ne J_5r_ CAB B A A 3 le B C A B A A 3 Ne 3 To AAA A A A ìPe A B C A B A Tsr ABC B A A Te« CAB B A A 4 Pe onci rara KJ 4 Po TXT TT T TT B C A A B A 4 So A (B) (T) T TBT A 5 To ABC B A A 5 Pe CAB B A A 1 1 n-ieiK'j K> 5 To C A B A B A 5 te B C A A B A 5 Ne 6 Sr ABC B A A c© © JLŠ5I _A_ 6 Ne 6 Sr CAB A B A 6 Pe B C A A B T 6 Po TTT T T A 7 Če ABC 8 A A -ZJtfL 7 Po ABC A B A 7 te CAB TT A 7 So B (O(A) A © A " TTcT CAB B A A 8Pe ABC B A A 8 Po RCA A B A 8 To ABC A B A 8 Pe CAB A B A TJT é Sr CAB B T A 9 So A (B© B® A 9 To B C A A B A 9 Sr A B C A B A 9 So C ©(B) A (?) A 7 Po ABC B A A 9 Če CAB B A A 15© 10 Sr B C A A B A 10 le ABC A B A 10 Ne 10 To ABC B A A tT? C A B B A A 11 Po CAB A B A B C A A B A ÌJ© ABC A B A 11 Po B C A B A A 11 Sr ABC B A A 11 So C O (B) TW © CAB, A B A 12 Pr B C A A B A 12 So ®(i>© ww GL ìue’ B C A B A A yM ABC B A A 12 Ne 13 Sr CAB A B A 13 So fife)(A) A (pi A WW 13 Sr B C A B A A lìTe A 6 C 6 A TT ITT TTT A B T TTZe CAB A p A 14 fa C A È B A A 7TČT B C A B A A 14 So A C®©1 T© © irto TTT A ß A CAB A ti 15 ft ABC B A A li To C' A ET B A w IShL. B C A B A A ine T5T B C A A T A 16 So C CÒGÓ A (p) 16 To A 6 C B A A \k Sr CAB B A T~ ¥3o s©® ~B®~ (AL Ì6~Pp CAB A B A TòTe TTT T T A 17 Afe 17 Sr ABC B A A I7"fe" C A B B A A 17 Ne 17 To CAB a p A 17 Pe B C A T T A 15Pb B C A B A A 18 te ABC B A A 18 Pe C A B B A A 18 Po A B t TT T 18 Sr CAB A B A 18 So B (0 (A) W © 19 To B C A B A A Wte ABC B A A 19 So K c T A 14 Ne 14 Sr A B C B A A 14 Pe CAB B A A 14 Po ABC A 6 T It Sr CAB A B A 15"TF Ai i C' A. A 15 Po B C A P A A 15 Ce ABC B A Jj 15 So TEE© T© © 15 To ABC TT A 15 Ce cab TT A ìóTT TU È X 3Z 16 Tb B C A B A I 16 Pe u ÌTRe 16 Sr A B C TT T 16 Pe CAB A B A WW 17 Sr ~Är,—J B C A B A A ITETI roi 17 Po B C A A B T 17 te A B C A ß A 17 So C (A) (B) CÄ) (B) ĆA) mainiaiHiiaiEiini ß C A B A A 18 Ne 18 To TTT A B T 18 Pe ABC TT T « fjp -XJC. ;iy io A 1 5 L D A A 19 Pe ni ;Vn.s KKJ 1.1 1? Po CAB A B A 17 Sr B C A A ^ A 19 So A (&HČ) ©© M 1? Po B C A B A © 20 Sr A 1 B A ” to: ■ri r 1:1 20 To CAB A B A 20Je TTT A 6 A 20 Ne TTfT io l £ Ü; r_ BJ 21 N? mm — 20 To ÒCA B A A 21 Sr CAB A B A 21 Pe B c A A B A 21 Po CAB TT T 22© žjMj IÄ 4LA. W® © 22 Po 1 A B C A B IL Wie CAB TTT A 21 So T7c7© © 22 To CAB B A A 21 Sr B C A B A A 23 So (O 23 lo ABC A B © ITN CA B A B A 23 Ne 23 Sr CAB B A T 22 te B C A B A A 24 N? 24 Sr ABC A B A 24 So raöMEoxtyjio; 24 Po ABC B A T 24 te CAB B A A 23 ft BOA B A A 25 Po &ni c Ai jlS ABC A B A 25 Ne 25 To A..B C B A A 26 Pe CAB B A A 24 So ß©® @ ® ti 26 To A B c b A .A 26 Pe A 1C A 6 A 26 Po BC A B A A 26 Sr ABC 6 A A r&Tuircd 25 Ne 27 Sr 4J> c B A A 27 Jo JÈS I> 27 To BC A B A A ,27 le ABC TT A 27 Ne ■m ■■ 26 Po Tir ”'A""B T 28 te A B c 8' A ' 'a 28 Ne 28 Sr BC A B A A 28 Pe A B C 6 A A 28 Po BICI A A j B A 27 To ABC A B T 28 Sr ABC A B A 29 Pe AB c V A ' "a 29 Po CAB B A T 27 te BC A B A A 29 So ~W$ 29 To MZ A A 29 Če ABC “TT A 30 So A fi c IbT A _Aj 30 lo C A B B A A 30 Pe BC A B A _A 30 Né 30 Sr AA I 30 te ABC A B T 31 Ne 31 Sr CAB B A A 31 ft FFT^ A I B T 31 So ® ®© M Del. dni Pi dni IO 11 6 23 23 24 6 « 24 23 TT 23 Del. dm PI. dni 18 18 24 24 26 24 23 16 23 24 23 23 Del. dni PI. dni 23 23 24 23 23 2* ÈS 23 23 23 Ts 23 W PI do» . . dni 22 22 21 23 23 22 7222 23 23 *22 23 Dei. dpi PI. dni 14 1919 23 23 23 ww 23 23 T 23 Del. dni PI. dni 23 2H 23 23 24 23 23 23 23 23 24 24 Pr. sob 3 3 2 2 3 3 Pr. sob 3 3 3 4 3 4 Pr. sob 3 3 2 3 3 3 Pr. Sob 3 3 4 3 3 3 Pr. sob. 3 3 3 3 3 3 Pr. 30b 4 3 4 4 4 3 IZM ABC A B A IZ M ABC A 6 A IZM ABC A B _A_ IZM ABC A B A IZM ABC A B T IZM ABC A B A Opomba: Enoizmenski delavci izrabljajo preostali del letnih dopustov v času od 11.7. do 13. 8. po planih TOZD in DSSS PLAČAN PRAZNIK A KOLEKTIVNI DOPUST □ SOLID. DAN@ PROSTA SOBOTAQ DAN IZPLAČILA OD [3 Zahvale Novosti na policah tržiške knjižnice J. G. BALLARD: IMPERIJ SONCA Roman opisuje drugo svetovno vojno na Daljnem vzhodu z očmi enajstletnega Jima, sina premožnega angleškega industrij alca. Po zavzetju Šanghaja se mesece potika po mestu in išče starše. V japonskem ujetni-škem taborišču spozna svet odraslih, poln nevarnosti in smrti. Tako vidi, da se nekateri znajo prilagoditi resničnostim vojne, vendar pa se tudi sam naglo uči in postane umetnik preživetja. Danielle STEEL: SKLENJENI KROG Priljubljena ameriška pisateljica je roman zasnovala v treh delih: Zgodnja leta, Življenje se začne in Pravo življenje. Mlada zakonca Jean in Andy živita srečno, dokler Andy ne pade v boju z Japonci. Jean rodi hčerko Tano in vse svoje življenje posveti temu mlademu bitju, ki se odlično izšola in postane kultivirana in bistra mladenka. Po številnih razburljivih pripetljajih se odloči za študij prava, postane sodnica in slednjič tudi mati. Tako se krog sklene. Mimi MALEŠNIK: PURGARJI Roman je prikaz trškega življenja proti koncu preteklega stoletja, v času, ki se nam danes kaže v idilični podobi, vendar pa življenje še zdaleč ni bilo preprosto. Bil je to čas naglo rastoče industrije in nezadržnega propadanja obrti. V središču dogajanja je družina premožnih trških delavcev — tkalcev, ki ob čedalje manjši tekstilni industriji kmalu začuti, da se ji majejo tla pod nogami. Njen zadnji gospodar Ferdinand Goetzl ne more in v svoji nadutosti noče razumeti novega časa in skuša tudi za ceno velikih žrtev odvrniti bližajoči se polom. Marsikateri stari Tržičan bo v romanu prepoznal tudi del zgodovine domačega mesta in bo zato za mnoge zelo zanimiva. Oliver CRAWFORD: USMRTITEV Birkenau, ženski del taborišča Auschwitz, je bil prizorišče tisočerih medicinskih poskusov, s katerimi se je nad mladimi žrtvami izživljal zverinski tovariš zloglasnega Mengeleja, esseso-vec Gebhert. Med maloštevilnimi dekleti, ki so preživele strahote zlorab, je bila tudi peterica, ki se je po vojni znašla v ZDA in se med seboj spoprijateljila. Enkrat tedensko se shajajo, da preživijo večer ob igri kart. Nenadoma pa se njihova življenja spremenijo: ena med njimi prepozna v lastniku obcestnega gostišča nacista Gebherta. Gabriel Garcia MARQUEZ: LJUBEZEN V ČASU KOLERE To je najnovejši roman priznanega kolumbijskega pisatelja, ki od STO LET SAMOTE dalje doživlja uspeh za uspehom. Tokrat so njegove teme ljubezen, starost, bolezen in smrt, obdelane z enako mojstrskim peresom. Roman je zgodba zavrnjenega ljubimca, ki vse življenje goji neomajno zvestobo do nekdanje zaročenke. Jože VIDIC: NOČ V HOTELU PARK Vse knjige Jožeta Vidica (Beg z morišča, Zločin pri Lenartu, Sedem krst za Ron-karjevo družino, Črna roka) v katerih na svojstven način razgrinja pred bralcem srhljive resnične zgodbe o našem narodnoosvobodilnem boju, so že davno razprodaj-ne. V najnovejši knjigi NOČ V HOTELU PARK bralcu razlaga pot svoje mladosti in še posebej partizanska leta. Kraj dogajanja je Gorenjska, več pozornosti kot v prejšnjih delih pa namenja ženskam, njihovem junaštvu ter iznajdljivem ravnanju v najtežjih trenutkih. Miriam STOPPARD: BITI ČILA, ZDRAVA, DEJAVNA in SREČNA ŽENA V SODOBNEM SVETU To je zajeten priročnik o življenju ženske in njenem mestu v družini, družbi in svetu. V njem prehodimo pot ženske od rojstva do smrti in se ustavimo ob vseh mejnikih, ki določajo in uokvirjajo življenje, sodobne ženske. Temeljni pogoj, da doseže ženska, kar obljublja naslov, je skrb za vsestransko telesno in duševno zdravje. Kako to doseči, pa si lahko preberete v tej knjigi. Ob smrti najine mame Antonije Krajnik se iskreno zahvaljujeva delovni organizaciji BPT za podarjeni venec. Hčerki Slavka in Tončka Ob smrti moje drage mame Zofije Rejc se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica za izraženo sožalje, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Rejc Niko Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše drage mame Benedik Grete se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem adjustirnice za darovano cvetje in sveče. Prisrčno se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Helena Vidic Ob smrti drage žene Benedik Grete se iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in izrečeno sožalje delovni organizaciji BPT. mož Tone in vsi njeni Ob izgubi naše drage mame Ivanke Rozman, se zahvaljujem vsem sodelavcem prodajnega sektorja za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala OOS in vsem sodelavcem BPT, kateri so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. hči Milena Pavlin z družino Ob smrti drage mame Ane Zupan se iskreno zahvaljujem DO BPT za podarjen venec. hčerka Slavka Kočevar Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za lepo darilo in tople poslovilne besede. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Marija Malkič Sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov Za lep dan in pa spominsko darilo naj lepša hvala, vesela sem, ker ste me imeli radi! Želim vam vse lepo — tako ob delu kot doma. Lidija Noč Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin na vse. Vsem želim veliko delovnih uspehov, zdravja in razumevanja, ter vse lepo pozdravljam. Olga Podržaj Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem vdevalni-ce in TOZD Tkalnica za dragoceno darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Obenem vam želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Minka Perko Vsem delavkam iz TOZD Konfekcija se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, katero so prispevale za zdravljenje mojega sina. Ivica Štefe Prodam Prodam smuči ELAN RC GS RACING dolžine 205 cm z okovjem TYROLIA 380 RD, nove smučarske hlače KORS ter rabljene grelne hlače z naramnicami. Interesenti dobijo dodatne informacije v uredništvu (int. 204). Kadrovske vesti Postanite član kluba V mesecih od junija do decembra so v delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD PREDILNICA Kirn Darinka Keserovič Safet Zahič Šefika Bapič Ahmet Jadadič Mahmud Sandič Snježana Mavrič Amela Muratovič Emina Medanovič Nasifa Mahalbašič Nevzeta Golubovič Senad iz JLA Huzejrovič Tehvid iz JLA Mujčič Hikmeta Tadič Anica Balukčič Nevenka Tutič Janja Šaškin Asima Simič Radica Alagič Jasmina TOZD TKALNICA Štokelj Romana Klasan Stipo iz JLA Jerkovič Nada Rajak Danica Karupovič Emira Čosič Ivan iz JLA Klasan Sladana Makarič Vidosava Palismanovič Mirsada Jezerkič Mina Aleksič Gospa TOZD OPLEMENITILNICA Trobec Irena Koštič Hasan Gubo Milena Hančič Vida Bašič Zarfija Tadič Ivica Karišik Avdija Novak Krešo TOZD KONFEKCIJA Hodžič Sabina Radoševič Vlado Koštič Sofija Delič Jasminka Aldžič Hašija Aleksič Dragica Miličevič Jadranka Pivač Sadija Vugrinec Andelka Drino Šuhreta ŠIVALNICA HRIB Austel Danijela Knavs Marija Palčič Danica VEO Alagič Fadila Hamzič Zajim Balič Himzija Vešligoj Ivan Dunkovič Milan Koštič Vajo Žnidaršič Vinko Vester Jože Zech Helmuth DSSS Tadič Ivica Drakula Miodrag Femič Mileta Dovžan Jože Kališnik Vanja Bašič Zarfija Bajželj Martina Gregorčič Goran Vujinovič Jagoda Ravnik Marjana Špendal Marjan iz JLA Debeljak Andreja Samsa Bernarda Mokorel Erna Švab Irena Alagič Adin V istem času so iz DO odšli naslednji delavci: Pravilna odpoved Valjavec Aljančič Marjeta Eržen Vlasta Bogataj Smiljan Krmelj Janko Nemec Darko Perko Vili Kopač Robert Komadina Dragica Bartol Tončka Kordiš Dragica Pančur Mirjam Turan Asima Pretnar Igor Šumič Vlado Šajnič Viljem Legat Jurij Določen čas Tadič Ivica Drakula Miodrag Vujinovič Jagoda Bašič Zarfija Invalidska upokojitev Noč Lidija Majeršič Jože Penko Miha Ropret Ciril Stritih Štefan Gubič Ana Upokojitev Ahačič Rudi Logar Anka Ahačič Marija Logar Ivanka Bečan Vida Žepič Cvetka Ahačič Aleš Ahačič Peter Soklič Anton Janc Anica Longar Marinka Pretnar Kati Mehle Joži Perko Marija Srečnik Pavel Klobučar Milica Valjavec Ana Podržaj Olga Jelenc Gabrijela Pogačnik Ana Toplak Kristina Razumič Marija Nunar Jana Skrajšani odpovedni rok Rozman Tanja Valjavec Ivan Križnar Andreja Frelih Cveto Stritih Zdenko Mirič Bolte Livk Ana Po lastni izjavi Mokorel Erna Zelič Boris Torkar Lado Pretnar Janez Eržen Brane Delič Jasminka Hvasti Judita Mandič Dragica Bole Nataša Marič Zoran Karamet Darko Kumalič Senija Dimitrova Lida Redžič Zekija Jefimič Tanasija Alibabič Sulejman Topič Vesna Kahteran Mirsada Bektaševič Enisa Dinič Sefija v JLA Miljak Robert Bektaševič Mirsad Šabič Osman Starčevič Ilija Umrli Škufca Marjeta Severič Julije Po poskusni dobi Klasan Slađana Disciplinska izključitev Savič Zoran — VEO Mehonič Merima — TOZD Konfekcija Paulus Cveta — TOZD Konfekcija Lulič Dula — TOZD Tkalnica Trajkov Sande — TOZD Tkalnica Bobaj Rafet — TOZD Predilnica Babič Berta — TOZD Predilnica Paratušič Merima — TOZD Predilnica Vujanovič Ružiča — TOZD Predilnica Mercator S tem vam je dana možnost nakupa kuponov Mercator, ter naložba denarnih sredstev. Denarna sredstva naložena v Klubu Mercator za čas do enega leta se obrestujejo po 70 % in nad enim letom po 135 % letni obrestni meri. Ob prvem nakupu kuponov Mercator dobite Mercator Klub kartico s splošnimi pogoji nakupa in porabe kuponov. Kupone Mercator kupite na naslednjih izdajnih mestih: — v samopostrežni prodajalni Mercatorja na Deteljici v Bistrici, — v potrošniškem centru na Planini v Kranju in — na upravi TOZD-a v Tržiču, Trg svobode 27. Za kupone Mercator lahko kupujete razno blago v vseh prodajalnah Mercatorja, ter plačujete raznovrstne usluge kot so gostinske, tehnične in turistične v celotni mreži Mercatorja. Gotovino lahko dvignete na izdajnih mestih, kjer ste kupone kupili. Tržiški tekstilec — glasilo delovne organizacije BPT Tržič Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Mali Magda, Hamzič Mehmed, Oman Nives, Fic Dragica, Božič Rudi, Bizjak Marko, Aljančič Marija, Primožič Karmen, Plajbes Peter — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. Zenski kotiček Recept za dobre krvavice Zima je tu, prazniki pa pred nami, zato sem se odločila, da vam ponudim dober recept za izdelavo krvavic. Za približno 50 komadov krvavic potrebujete: — polovico svinjske glave — pljučka, lahko tudi parklje — 1 kg masti ali 2 kg obarjene kože (ki vam je morda ostala od nabave prašiča v prejšnjih mesecih) — 2 litra krvi — 1 zavitek govejih črev (cca 25 metrov) — 2 kg ješprenja — 1 kg riža — 2—3 pesti soli — 2 zavitka zmletega popra — 3 zavitke majarona — 3—4 žlice mete (po okusu) Svinjsko glavo, pljučka in parklje dobro skuhajte z dodatkom čebule in peteršilja, če imate kožo jo ravno tako skuhajte, drugače pa pripravite stopljeno mast. Kri skuhajte, vendar jo morate pri kuhanju neprestano mešati (kakih 30 do 40 minut), drugače se bo prismodila in bo neuporabna. Ješprenj, katerega ste prej namočili, naj vre približno pol ure, riž pa 15 minut. Ko boste imeli vse to skuhano in malo ohlajeno, je treba svinjsko glavo, pljučka, kožo in kri zmleti na mesoreznici. Vodo, v kateri ste kuhali glavino prihranite, ker jo boste gotovo rabili, da boste delali maso. Torej, ko imate vse pripravljeno, tudi čreva je treba še posebej dobro sprati, da se odstrani sol, si pripravite večjo posodo, kamor postopoma začnete eno za drugim dodajati vse, kar sem maloprej naštela. Ce je masa zelo gosta dodajte precejeno juho glavine, vse zelo dobro premešajte z rokami, nato pa lahko takoj začnete z izdelavo krvavic. Še predno začnete delati krvavice pa priporočamo, da maso sami poizkusite in če je treba lahko še izboljšate okus. Krvavice je treba še kuhati v večji posodi, vrejo naj 10—15 minut oziroma toliko časa, da iz njih, ko jih prebodete z zobotrebcem, priteče bela voda. Kuhane zlagajte eno poleg druge v hladen prostor v katerem jih pustite ves dan ali noč, da se dobro ohladijo, še posebno, če jih boste dali v zamrzovalno skrinjo. Recept za godljo Vodo, v kateri so se kuhale krvavice in se je katera razkuhala in morda je ostalo nekaj mase, zmanjkalo pa črev, boste dali vse skupaj v ta lonec in kuhali. Temu pravimo godlja, ki bo še posebno okusna, če ji boste vsakokrat, ko jo boste kuhali dodali določeno količino, 2 do 3 žlice koruznega zdroba, poleg pa ponudili kislo repo. Darilo za pozornost Kako obdariti svoje dobre sosede, sodelavke, prijatelje in znance za novoletne praznike? Gotovo se ne motim, če rečem, da o tem večkrat mislite ali se pogovarjate kako bi marsikomu izkazali pozornost, a kaj, ko je vse tako drago. Svetujem vam, da prisluhnete mojim predlogom in sugestijam in morda boste našli kaj uporabnega. — za tiste, ki rade kuhajo: serviet s kuhalnico na katero boste s flomastrom napisali »Srečno 1988« — za tiste, ki imajo vrt: na šivalnem stroju ali ročno se-šijte dvokilogramske vrečke iz našega blaga, kamor se bodo lahko spravili pridelki, fižol itd. poleg dodajte kuhalnico ali zajemalko z napisom »Srečno 1988« — za tiste, ki imajo rade ročno delo: večji ali manjši serviet na katerem ste izvezli novoletni motiv, npr. smrekove vejice, nanj pa položile malo okrasno svečko. Manjši serviet bo krasil krušno omarico, večji pa mizo. Če znate vozljati, naredite male like, ki bodo stenski okras. Nanj prilepite koledarček ali drobno suho cvetje, ki ste ga morda nabrali na jesenskem sprehodu. Iz našega blaga (vzorčastega) strojno ali ročno sešij-te lične vrečke za spravilo servietov. Na vrečke izvezite začetnico imena kateremu je darilo namenjeno. Če imate čas, lahko take vrečke skva-čkate, kar bo še lepše. Iz frotirja izdelajte kopalno vrečko, vanj pa dajte dišeče milo ali šampon. — za tiste, ki imajo radi sokove, ki so kot zdravilo: Morda imate dovolj soka, ki ste ga sami naredili iz raznih sadežev, dobrodošel bo še posebno tistim, ki tega nimajo* • Se in še bi lahko naštevala, upam, da sem vam dala vsaj nekaj idej, rada pa bi še posebno poudarila, da morate zelo paziti pri zavijanju Recept za hujšanje V uradu za iznajdbe pripoveduje neki moški uslužbencu urada, da je izumil konzerve za hujšanje. »Opišite svoj izum malo bolj natančno!« »Saj ni kaj povedati! Mojo konzervo odprete in tedaj vidite, da je — prazna.« Edina Mirko, kakšne ženske imaš raje: lepe ali inteligentne? Jaz imam rad samo tebe, ljubica. teh drobnih daril. Darila zelo skrbno zavijajte v celofan ali bel svilen papir. Vrvice s katerimi boste darila zavijali naj bodo srebrne, bele ali rdeče barve, lete so namreč za ta čas najbolj prikladne, skoraj obvezno pa morate za vrvico zatakniti smrekovo vejico, saj bo le-ta dala dokončen novoletni izgled. Torej, kot lahko vidite so malenkosti tudi pri drobnih darilih važne. Želim vam čimveč uspeha in zadovoljstva pri teh zanimivih pripravah, s katerimi boste gotovo zadovoljni vi kot tudi vsi tisti, katerim jih boste podarili. L. A. Pametna deklica »Naša mala ima samo pet let, pa se že zna podpisati tudi z desne na levo!« »In kako je ime pametni deklici?« »Ana!« Na morskih valovih »Ali slišiš, kako moje strune donijo?« je vprašala harfa. »Žal, ne« je odgovorila igla. »V ušesih imam vodo.« Humor NAGRADNA KRIŽANKA ! r H* imtt 1 % 'a •‘Jr®®*’“ POUND ZGODNJE VINO moško IME PREDLOG narodna &ANKA VEČJA SKUPINA INSTRUME. TUJE MOŠKO IME OZNAKA AMERISK. STANDARD- Ata RA JOŽE ČARMAN EINSTEIN Albert ► DEL TELESA OKOMĆlklA 1 r Avtom. OzMara KRANJA KEM.ZNAK ZA ALUMlU FROTIRKA OSNOVNA ORGAN I2AC. L3U&K0V-ŽENSKO 'ME STANKO LORGER JAPONSKA IGRA ) RUDAR R HASKA 5 MESTO V UKRAJINI ALKOHOL (.KRATICA) ZNANSTVENU ALBERT SULPHUR MOŠKO IME PRIČAH IÓ PEVKA Pintarič MAGDALENA JEZERO V JV AFRIKI IGGA S KARTAM1 Avtom -OZNAKA KJOV' SAß UUDSK' OD&oR OBLOŽENA REZINA KRUMA Gost na POROKI SLOVENSKA POKRAJINA Država v SV. AFRIKI MESTO MA NIZOZEMSIG HESTO V BELGIJI KEM.ZNAK ZA JOD VRSTA KALCEDONA MAŠ KOŠARKAR NASELJE PRI TRŽIČU VPRAŠALNIH KRA3ŠA FeiPovED v varnostni svet G.IÜKA, erka REH-ZNAK. za kisik ZNAMKA tekstil. STROJEV POLMER KI0K.D Avtom. ozh. MEMĆ13E TUD E M. 'ME LETOVIŠČE V ŠVICA nosilni STEBER ŠPORT. KLUB V MADRIDU GRŠKA BOGINJA KOSITER TOVARNA v MENGEŠU OKUSNA MORSKA RlbA '"'D (.LAT.-) VSTOPNICE AVT. OZN SARAJEVA AVT. OZN. AVSTRIJE DARKO South IVAM ERJAVEC F INSILO 3EZER.O PAZNIK ŽIVINE PRitrdilm. AVTOM. OZN. BELGIJE kom&imac.. PRi POKRU LITER JANEZ JALEN OPOLZKE SUKC.FlLMl NARO&E. MESTO V ITALICI ŠPORT. ZDRUi v ZDA TU36 ŽEN. Ime ìa Ahpeo. OBČINSKA GOSPODAR. ZBORNICA TUJE MOŠKo IME ROSICA PRtHAfeALCp GAUNA S». KILOVOLT fclVil DIREKTOR. ELANA APRIŠKI Ptic kovinarski POKLIC STRASTNO POŽELENJE PR.EDL0G. MAŠA REKA GEOHETR. POJEM Rimska \ JÜGOSL. SMUČAR. REPREZEN NAŠA REKA LIRSKA PESEfA EDVARD kardeu korpa STEZA N6POVRNL3IV Aparat POMORŠČAK mornar EDINEC Z UPAM 'GnAc GLAVNO MESTO GANE SVETI Bik. PRI EGIPČANIH VOD, četa navlaka, KRAMA 19. ČRKA ABECEDE HOZOUAVOST KRATlti. za Biblijo avstrijski SMUČAR KEMIČNI ZNAK ZA CALO VODNA ŽIVAL SOGLASNIK LOJZE ZUPAN SOGLASNIK Golica. NE.IZPOUI3. Tisico VI MA DEL ARÈICA ZAćETER abecede Plevel RADO VESELINOVIČ VRSTA JEDI tekmo Rjava smolasta SNOV IZ Skrilavcev ZNAMKA RADIOAPAR. OVADEN Ahačič 'VAN MODEREN VJAzjV ZA REKREACIJO OBJEKTI ZA VERSKE O&REDE AVT0M0B. OZNAKA NIZOZEMSKE 3APOM5KO pristanišče, KEH- ZNAK ZA CEZIJ avstrijska REKA franc. GREGORC. GRŠKA MAT| SOGOV Rimska 5 00 OMAM ANDREJ PREDLOG MEMRiCH RO V/EM KARtaŠki IZRAZ DVA samoglasn- Predlog TOVARNA V zagre&u JOSIP .... DIAPOZITIV VRSTA PIŠTOLE ZVITKI Papirja AVTOM 06- oznaka LJUBLJANE CENE NOVAK VIDMAR MANDC PRtPADWK ßPDU V03SICE MOŠKO ime KEGLJAŠKI klub Jože TURK ORCAM Viö A NA3MLAD. KRAJ V SIBIRIJI P ALPINISTIC ODSEK Ale» ŽAGAR OZIRALNI zaimek OT«J VIDIC AVION ANTChoB. oznaka ‘TAU J E •* 4 SAMOGlASN- VOLT Soglasnik odpadek 41-ČRKA Aoeccce Reaumur Avtom. Ozn. NORVEŠKE NIČ 4 / — sestavil G.U. Rešitve današnje križanke oddajte do 20. januarja 1988.