Jakobu Cepudru v spomin. Prišlo je kakor klie iz daljav. Tajno vabeča znamenja so dvignila ptico. Tako je jela potovati v svojem neznanem hrepenenju. Daleč tam blešči vedno jasno nebo v mehki razkošni luči neznanega solnca. Zavel je topel dih iz onih krajev in lahni veter je prinesel seboj polno omamljajočega vonja. Dvignila se je ptica visoko nad zemljo. Nad njo iieskončna širjava nebes, pod njo stepa, a na obzorju bleščeča črta morja. Brezmejnost vsepovsod ! Ali te ne vznemirja gluha samota ? Ptica plava dalje ... Bog s teboj ! Solnce je zatonilo, stepa temni. Šelest stepnega bičevja in visokih trav je zazibal ptico v spanje. Sladak mir vlada nad spavajočo stepo . .. Glej, nebo je zažarelo in poklicalo ptico iz spanja. Hrepeneče njeno oko se je uprlo v daljavo in ptica je že hotela razpeti krila. Naenkrat se je začul surov človeški glas moteč vesmir božanskega jutra. Predrzna roka je hotela zaMiti kamen proti potujoči. .. Pustite njo, ki se je dvignila visoko nad zemeljska tla ! Njeno srce je polno slutenj in hrepenenja po neznanem svetu, v katerera je večen mir ... Ali seže vaša roka tako daleč ? Poglejte Djeno dobro ljubeznivo oko ! Ne, pustite ! Oster kamen je zalučila predrzna roka. Zakaj ste jo ranili ? Ali je tolika vaša škodoželjnost ? Ali hočete uničiti vero v dobroto človeškega srca, ustvarjenega po božji podobi ? Prestrašeno se je umaknila ranjena ptica v gostejšo. nepristopnejšo samoto. Videl sem, kako ji je tamkaj krvavelo srce . . . Ali tudi tja je priletel kamen za kamenom ! Skrivala se je ptica v žalosti, živela in popotovala v hrepenenju, strahu in slutDJah in vsa izmučena dospela do bleščeče črte večnega morja. Tako je bilo zadnje leto Tvojega žiy- ljenja, dragi tovariš ! Tiho, globoko in malokdo je slutil Tvojo veliko bol. Kje si videl hvaležnost za svoje dobrote ? Komur si skrivil le las ? Bil si prvi, ki je priskočil na pomoč bednemu sotovarištvu, ki Te je spoštovalo in ljubilo kakor očeta. Sedaj vlada sladak mir okrog Tebe in z vedno jasnega neba lije vsenaokrog mehka božanska luč nara neznanega solnca. Ernest Šusteršič.