mk 1 * ^ ' , T-——_— ^ 1.1-, ^ ^tH^lod oodor mc-H (No. 140) aotkoriood Wy tfco Ac^of OctoUr 0, f IT, o> «L 1 tka Poal OffUo of Ckloo^. IUUoU. B, of tU Pr-M-t, A. S. Burl-o«, P-l—Moc C-o-l _ Acoortooco for —IU— »t .poclol mlo of poaUgo »totUo* foc ta —tU« 110», Aot Q«l. 3. >0". »««*« o« Ju«.« 14. ISIS bolševiki izpraznili moskvo? Ameriški konzul je zapustil Moskvo. Čičerin pravi, da žele bolševiki prijateljstvo s Ameriko. KAJZER PRIGANJA FINCE V VOJNO PROTI ENTENTI. Stockholm, 15. avg. — "Politi-ken" prinaša vest ia Moskve, da so bolševiške dete premagale Če hoslovake na uralski fronti pri Tašilovki. Čehoslovaki so se u-maknili petindvajset vrst (17 milj) nazaj proti Petropavlovld. Ob oesti Bujnsk-Simbirsk so se bolševiki umalmili do Kašinke. Washington, 15. avg. — Prvi ameriški peipolk ia Manile ie je danes izkrcal v Vladlvostoku. Škodljiv dooatek k naborni predlogi. Oompers protestira, da bi Ul sprejet dodatek, ki je naperjen proti stavkam. NOVA REOI8TRAOUA ZA 21-LETNE FANTE. zakladniški tajnik in davčna predl06a. McAdoo priporoča visok davek na vojne profite. Predloga naj bo sprejeta do 28. sept. PRED DAVČNIM ODSEKOM. Washington, D. 0. — Pismo, ki ga je poslal Samuel Gompers senatnemu odseku /a vojaške zadeve, dokazuje, da je strokovno organizirano delavstvo v opoziciji proti dodatnemu predlogu k naborni predlogi, ki ga je sprejel senatni odsek, a katerim hoče odpraviti stavke. Pismo se peča s predlogom senatorja Thomasa is države Colo rado, ki je predlagal, da sc odteg ne delavcem klasifikacija v druge razrede radi iijfduatrijalnih vzrokov ,če delavci izostanejo od dela I nad pet dni, ne da bi za svojo od-Amsterdam, 15. avg. — SemkajL0tnost navedli teht"« »-{roke. je danes prišla vest, da boljševiki Oompers, predaednik "Ameri. naglo izpraznjujejo Moskvo. Zlo-Lke delavske federacije',, pravi v to rezervo sovjetske vla(Je, ki je pigmtl( da ne more vzakoniii bila shranjena v kleteh Kremla,| bolj fik0dljiye določbe za trajno so prenesli na varno mesto. Sov-jpr()duk(.ij0 kot je naznanjena do-jetska vlada je izdala proklomoei- |0^ba pelavci v Združenih drža-jo, v kateri pravi, da je republika vah vr6e popolnoma Bvojo dolž • v nevarnosti. nost. Oni podpirajo iz srca vojn Dalje poročajo o krvavih bo- program ;onl žrtvujejo aebe, aVo jih v Petrogradu med rdečo gor- je sinove, svoje brste in druge svo do in oboroženimi pristaši proti- je krvne sorodnike v bojni črti. bolševifikih strank. Oni producirajo več na osebo, kot Amsterdam, 15. avg. — Iz Rige katera druga oseba, kje drugje na čet Berlin je prišla brzojavka, da zemeljskem oblu. je bil včeraj ubit v Wendenu višji Gomper« potem nadaljuje, da nemški uradnik Sengbusch. Napa- so seniintje poedinci, ena pest, ki dale« je ušel. (To je že četrti a- ne vrfie svoje polne dolžnosti, in tentat na nemške glavarje v Ru- potem povdarja, če bi bil uprcjet 8iji). I zakon, katerega bi bili delavci o- | pravičeni tolmačiti kot reflekdjo načrt za vporabo nemških vdetnikov. Nemški vjetniki pridejo ia Fran cije v Ameriko in bodo delali n^ farmah in cestah. Washington, 15. avg. - Ameri- ns njih lojalnost m njih dalo ski generalni konzul Poole v ne povzročil večje reakcije, ki Moskvi je naprosil sovjetsko vla- bila neugodna. našemu »kupnemu do za potni list. Svoje reči je od- namenu m priboritvi zmage-dal švedskemu konzulu. Tako po- Gomper« opozarja da je bilo na ročajo iz Stoekbolmo. Angleškem več stavk kot v /dru- .ii« i ..j.:: ženili državah, čeprav imajo ze to- Iz kakšnega vzroka je zadnji » ««iuo«ni» ameriški zastopnik zapustil M os- ke določbe kot so b le predlagane kvo, ni še znano. Dne 6. t. m. je P« angleškem vzorcu Poole prejel noto od Čičerina, Oompers povdarja, da so amen bol še viške ga komisarja za iuna- ški delavci delali trajno a prav nje zadeve, ki je sporočil prve- majhnimi presledki, mu, da želi sovjetska vlada biti Končno apelira, da naj ne po -v prijateljstvu s Združenimi dr-Lj^jo vzeti s postavsmi, ksr so žavami. Obenem je Čičerm pro- delavci dali prostovoljno, testiral proti izkrcanju zavezni- p0 proklamaciji predaednika ških čet v Arhangelu. Nota ne wilaona je odredil general Crow-Klasi v celoti: dvr, da se 24. avgusta regiatrirajo "Dragi gospod Poole! Ob ča vsi mlsdeniči, ki so postali atan SU, ko je državljan Lenin v svo- 21 let po 5. juniju, jem govoru omenil neopravičeno Registriralo se bo okoli 1W.'S angleško-francosko invazijo Ru- ,„iadeničev in večina njih je apo-sije in dejal, da sta Anglija in Lobna, da jo uvratijo v prvi razred. Francija faktično v vojnem ata- Lokaine o»»laati ao obvestile ie nju z nsmi, ate nas Vi vprašali, brzojavno, da izvedejo odredbo, uko smo v miru z vami in če lahko Prw|sednikova proklamacija iz -ostanete tukaj.* Odgovoril sem Lu^j,, j^sno od registrscije Vsm, da je naše ljudatvo v miru lJ?ritorije Alaska, llavsjako oto-z vašim ljudatvom in da Vam da- f. fn Vofto Kir0t rjmje bo dolo-mo na razpolago vae pripomočke L kaanej*i dan. Od registracije za izvrševanje Vaših funkcij. Ta-1 {xyx€ti ,f mladeniči, ki ao v vo-ira se še zmiraj držimo,kolikor l ^ MWl *e nas tiče; niamo pa mi krivi, ^c (^ner§, (>owder prsvi, da se Iki je pretrgana brzojsvnszvezs sko-J iMrarija poginoma Mila /i Murman; to je krivda AngU- U ^gm J ^ je. Mina zveza, ki je »e motna, Jn da ^ ta regi - je skozi brezžični brzojav in tega na ne bo vršila dne 5. a».'p -Vam damo n. razlago. | ^ k()t ^ poročali, ker m v Proaimo Vas, obveatite \ ašo ^^ to t oko urejeno, tla bodo oKtnli vjetniki fizično pri moči iu ue bodo "trpeli no konsekvt neoh vjetniških taborov. Vjetnike bo-do sem pripeljali na transportih ki služijo zo prevažanje čet v Franeijo. Ce bo nemško potapljača pogreznlla tok .transport no po -vrat ku, bo kajzer izvedel, do je potopil svoje podanike. Poljedelske države lahko pora biji) na tisoče v jetnikov za delo na u^lju. Skoraj v vaeh državah jih laMo porabijo za delo ua cestftll. PraVijo, do vlada namerava omejiti število vjetnlkov pri dolu no ecstuh, za katere je prišla denarno nomoč iz blagajne Združenih dr lav, 70,000 VJETNIKOV IN 1500 TOPOV V PRVEM MESECU. Sovražnik je izpraznil velik ko8 ozemlja med Albertom in Arra8om. Francozi v vročem boju za Noyon. Pavza v Pikardiji je le navidezna. PtENIČNI PRIDELEK NA TROU. DNEVNI SEZNAM IZOUB VVoshington. 15. ovg. — Vojni (......^ department je danes objavil H2(rfktiio »hI mlstilnih strojev Ohioago, 111. — Ameriški for-morji so tudi namerili svoje topo ve no Potsdam v Berlinu. Iz njih ne lete krogle, ampak pšenica, v o žen faktor zo prehronitev ameri škego ljudstvo in zaveznikov. Pošiljat ve jišenlee v Chieago, do kozujejo, do bo dosti krulili zo e merlŠko ljudstvo in zoveznike. PšeniČni nadzorniki imajo polne roke delo podnevu in ponoči,,da iz vrše svoje delo. V tednu, ki je končal z desetim avgustom, je dospelo v Chieago 7.7011,000 bušljev pšenice, medtem ko je lani ravno v tem tednu prišlo v Chieago le H2H.000 bušljev pšenice. Teden preje je dospelo v Chieago 5,085,000 bušljev |>šenl-ce, Ioni ob tem Času po le 120,000 bušljev. Milnice so zvrhane In farmarji «o prisiljeni p^iljoii |išcni«'o di I London, 15. avg. — Angleške dete, ki prodirajo ia Msoopotamije in Hevernoaapudne Peraii* so do-segle KaapAiko morja, četa bodo pomagala pri obrambi Bakija v Kavkaziji. London, 15. avg.— Vojni stan poročs, ds so angleške čete oku->irole postojanke no deseU milj lolig črti, ki so jih nspraauHl Nemei v prejšnji noči. V shod no od Keinecourta ao bili vi-očt lokalni boji. Med Albertom i" A-yette so bile aktivne angleške patrulje. Alevilo nemških vjMr.ikov od 8. avgusta znaša Pari«, 16. ovg. — Poročilo francoskega vojnegu stana si «lo-si, ds se vrše ostri boji u.ed rakoma Oise in Avre (to je v okolišu Lasalgniju, o keterm <«» v«'e-ra> neuradno javlia'1. da v franoosKtn rokah). Tete frefj« francoske armade so včeraj okupirali Hibecourt, pet mUJ južno-zapadno od }ioyom. Vzh-dno od Helvala so Kraneosl zdrobili nem-ški protinapad in vjeli tned drugimi tudi dva bataljonsko poveljnika. Med Royem in Losslgnijem livjojo 1 juti topniški dvoboji. ns trg. imen. Izgube: 17 mož ubitih v boju in »5 je težko ranjenih. . ^noki dan pregledajo nod lis<»č Sinoči je bils objsvljens nadalj- fr-leziilških voz |»*enlce in jo Uro-ns liata s Wi imeni: Z\ mož ubitih trgovcem, v boju, pet jih je umrlo za rana |)rtavni nadzorniki so v ponde mi in eden je smrtno pononrečil, ^ op4,|(|ne izročili borzi štiri ml w eiko iu dva neznano kako bušljev |i*enl«'e, ki je d«»spe ranjena, 13 mož pa pogrešajo m| ^ v Chieago 1'«' l«J«v državnega Prvi mesec ofenziva. Pariz, 15. avg. — Jutri poteče mesec dni odkar je maršel Poeh pričel protlofenzlvo ob reki Mm-vl kateri je kmalu sledilo ofeu-živa v Plkordiji. V om*«» cu je torej Foeli s zoveznUko-a-tjicriškimi armodomi do«egJ *lc deče uspehe t Nemci so v tem času izgubili ves okupiran teritorij od Msrue do Vesle in skorsj polovico ssse-denego ozemlja v velikem plkard-skem sallentu. Izgubil so prlblll-„o \M) št ir jaških milj ozemlja. Vjetlh Je bilo čez 70,000 Nem-(ev in ir>00 lopov ter na tisoče strojnih pušk vplsnjenih j plen municije in drugega vojnega p.o-terljsls je ogromen. Francoski vojaški kritik llenry f)ldm pravi, da znašajo nemške rgube od 18. Julija brez vjelnl-kov 550,000 mož. h peterimi ofenslvaml v zadnjih petih mesecih. # Francozi prodirajo v okolišu LiusiguiJa ■Pariz, 15. avg. — Z bojišča javljajo, da se Nemei umikajo čaa rečico Dlvette v okolišu Laaslg-ulja. Francoske čete, ki ao Ae o< seminštiridesej ur v boju ji plin skiml maskami na obrazih, so aa-sedli vse hribe naokrog te postojanke Včeraj Je bilo poročam« neuradno, do je Lasslgnjr padel, todo vojni stan Še ni potrdil te vesti. Ker že imajo Prsneosi več-je topove nn teh hribih, Je gotovo, do se bo sovražnik umaknil šo dalje. • V splošnem Je šeatl In sedmi don druge Foehove ofenalve pote-kei med pavjo, kl pa ja "pav-zu" 1a.ua površju. Nq>rf»tw»l pritisk, kl ga vzdržujejo lavesnl-ki no val fronti, šteje ve« kakor pu nepretrgani napadi a velikimi masami vojaštvs. Položaj Je tuk, do se zavezniki počasi toda sigarno zajeilonje v nemiko fronto no 120 milj dolgimi psau od Ar rana do Hemaa In mnoge po-tojonke kot n. pr. Noyon, Roye Itd., morajo posti avtomatično kakor je podel kos fronte med Albertom ln Ayyetom. Umikanja Nemcev na lapadnem krilu. l,onden, 16. avg. ~ je zadnjo noč izpraznil velik ko, teritorija med Alliertou, in Ayet tom na deset milj 4olgl M s fttirimi postojankam , med kate ■__ _ Wlllla«n M.Larena, držafvnega ai.nm 'in nič ŽELEZNIŠKA DRUŽBA VBt* nsdsoffliks, y bilo trebs pregle r™\ je Umaknil os ^^^..............'......ž«* lezn Išk lit vo/ pšenlee. monj .....# A' „ kl |e PRAVU A ZALOOO PREMOGA. I dali 3,175 železniških voz pšenk-e ."^Cl^paumu, kl ! Državni nsd zorni ki morsjo dels! I J* J mllj vrhw|no zs | po delopustu, da „regl«lsJo vmi ^ " ^^ ^ ^ s$wf[ „ Junction City, Kans - Union pfonieo, ki pride v ilileago. ^ umJaknm prostovoljno, tods vs- Purifi«' železnies se žr M-daj pri l^TH ~ .... i-(i nritUka v Plkardljl, kjer aulul»i kompanije po r^ra^?- ^ Chieago in okoMea V petek ne.tslno in merda dfj^^ me Uhki južno vzhod ni vetrovi Povprečna temperat:,,r. v uidnjih 24 urah 70. »olnee izhaja «b zshsjs ob 7 51. gradnjo tretjega pomola, teke da,jI. ~ pol,|sriti, da bo bo mogoče hkrstu \ |»ozdra* Ijeua resLeij. idealov lovemih pamikov. />daj dela v |H,wravij u v,|iM,(( ..dHelniei .....I levilo d^aveev ^ še pive^a n. ns riMin.'* tlaoš. Aiislefl VI so sevedo ts- dealo O svobodi ra vse drMvlj.ne I *«»- » ^^ m A|| z. ^ v eni deželi kofr židovske ljudstvo.|f| |aprgg„je«e On prsvi, da je dolgo *s*s r*\n-, |>rr f,M(ja. ...gleške pa jerrulran v žlonizmii ln je plssl 11 Jo||||| f „rm4|,iml sad ieriHll *ioi.ioti«'ni orgsinzari Z ozirom ns ^»de v Hi biji kot Američani se pripravljajo na taval proti Alani. Z ameriško armado ob Vesli, 15. ovg. — Značaj nemškega top-nlškego ognja na fronti ob Veali V zadnjih dvolusedemdesetlh urah dokozuje, do Nemci računajo s Is-praznit vl jo vae«a teritorija med Veslo In Aisno. Granate, kl Jih v porablja aovraŽnlk na tej front Ir, »o komaj štlrlpalčnega kalibra, kar pomeni, do Je umaknil vae ve-Čje topove preko Alane, Ameri-čaiil so pripravljeni na vsako ve-čjo operscijo južno od Alane, HI morda Izvrši ta dni AmariOanl vseli Angleiem mifor-me in se ukradli v bitko. Washlngton, 15. avguata. — Vojni tajnik lUker Je včersj de-jal, da so bile dne 4 julija v boju pri llsmelu enote 131. in 132. In-fanterlje pri 8S diviziji ls Chlea g.., ki ao se odlikovale ns nsčin, kateremu do danes še nI para. Ameriške enote so bile pomešane z angleškimi četami Iti anglež-kl poveljnik je ukazal ameriške mu polku, da se umakne is pred .,jr bojne črte, boječ ae, da Ame-rlčani še niso dovolj Isvsžbanl in vsled teza nesposobni sa ne-p«d Američani so ulMigall s jez-ukini obrazi, ali ko s« P«sneje prihajali z bojišča ranjene , ao naš Ii med njimi večje število Ameri-čsnov v uniforma. vojakov. UMI so tlsll Američani, kl Jih Je angleški pi>Vsljnlk |»oaU v orodje AH so ostali v oza4jat Se! Dobili so avstralske unlfer. kako, ae ne ve — la t «» irulje ao v dotiki njimi stražami Po mnenju vojaških kritikov je umikanje sovrsžolka južno od Ar-rsss začetek aploš * iznrszoilv-pikardskega salienta iti Nenjr |»d« izgubili vae, ksr ao pridobili pomešani med Avstrsb l v Ik»J In v boju s« - obnesli Isko, -U je bilo poaneje 19 mni iKlIlkovsnlh. Italijani okupirali trt postajaako Rim, 15 svg - Vojni stsn je poročsl -im^i, ds Itslljsnske Aeie včeraj okupirale goro Nsn-liello, Punta di Mstro I« hrib jut-1 (Dal> ns .1 str. rc »|a«aoTnerasaa,sWaH ta latmpia «lovwii n^ds^bbi r.n. poj^ruvoro ItoH.ptsi - — Hi! I telil I "SSjSnEvs Vnm C>Uy) to M. »* {*»' li« r tf b:v&=a ss? —* ' • wm i» uJKKZJoum«. ideje, h ko bi ns kskršeiikoll nsčiu pomagali kandidatom, ki napovedujejo, da bodo zahtevali odpoklic ameriških čet iz Evrope, kandidatom. ki si aicer nadevajo ime socisljstov, pa zadajejo aofializmu m svojo utopično pocifistično taktiko najhujše udarce. Uoamo, da bo narodni odbor stronke pri volji remo uvaževati naše argumente iu amo prepričani, da mora po reanein uvaševanju priti do enakih zaključkov. Slovenaka aekeija J. S. Z. Srbska aekeija J. S. Z. Češka organizacija Soc. St. Slovensko Republičansko Združenji |>»tnai e efclapeja sr. (JuU SO-I* ) paU* «i.fi ie »..love 9rm"l de eem M e M dm0**m »fkla mmrMmm. Peaavite Je rr..-k.—. d* ee eaes — —Uel Ibt. i Hi. ------L -U... I ■ \ ---.--------- Stališče stranke in vojna. t Zadnji teden m? je v Chicagi sešel iavrševalni odbor Ameriške HOcmlUtlčie stranke, v aoboto ae je pa pričela konferenca Narodnega odbora, kl Je Imela nalogo, da reši razna tekoča ln načelna vprašanja. Med v.emi problemi, ki se v sedanjem času dotikajo stranke, je vojna nedvomno najvašnejšl. Da je bila dosedauja situacija nevzdržna, je pač vsakdo Že davno čutil. Kdor je to spoznal, je pa tudi doilau storiti, kar je v njegovi moči, za zboljšanje razmer. V tem spoznanju so se sešll odbori češke in slovaške federacije ter slovenske in srbske sekcije J. S. Z. na posvetovanje in so sklenili predložiti konferenci spomenico, v kateri naj bi ,ldlo njih stališče t ozirom na vojno razloženo in utemeljeno. Omenjene organizacije so t.mnirale to za svojo dolžnost, prvič da pomagajo stranki po svojih močeh, In drugič da ae zavarujejo proti vsokernu eventualnemu poz nejštmu očitaiiju, češ da niso pravočasno iu dovolj jasno povedale svojih nazorov. r SPOMENICA, naslovljena nn stranko, se glasi: Podpisane organizacije, pripadajoče Ameriški Socialistični Stranki, predlagajo konferenci Narodnega odbora, naj stori, kar je potrebno, da pride stranka z ozirom na sedanjo vojno na stališče, ki ustreza njenim intecesom in interesom mednarodnega socializma in praktične demokracije. Takega stališča ne označuje st. louiška resolucija, temveč uiu nasprotuje iu vsled tega ovira vsako pozitivno delo stranke in njenih članov v največji krizi sveta. Zaradi tega je razveljavljen je omenjene resolucije neizogibno in se moru l/vršitl z vso odločnostjo, ker je odstranitev te zapreke prvi pogoj, da se more delo stranke spraviti v skled's potrebami časa. Če so mogli v dobi, ko se je sklicevala st. louiška konvencija, hiti dvomi o značaju sedanje vojne, so jih morali poznejši dogodki dodobregs odpraviti in vsakemu socialistu mora biti atdaj jasno, da je poraz neinško-avstrijske avtokracije in militarizma, na kate-regu se upirata, neizogilien pogoj za zavarovanje demokracije, brez katere je rdrav razvoj in končna zmaga socializma nemogoča. Zgodovini je danes ua razpolago dovolj dokumentov, dokazujo-rili, da je bila volja za provokaeljo svetovne vojne na strani centralnih sil. Če ui nemška vlada želela, da bl tudi Zedlnjene države stopile v vojno, je to diktiralo le njeno stremljenje po čim popolnejši zmagi, ne pa miroljubnost; u povodov za vojno je dela Zodlnjenim državam toliko, da ne bi bila sama nikdar mogla pričakovati trajne ameriške nevtrulnosti, če ne bi bila prevzetno in domišljavo omalovaževalo sile Zcdinjenih držav. Ali če ne bi bila primarna krivda centralnih sil, gažcujc vseh mednarodnih pravic, zaničevanje vseh pogodb, vojskovanje zoper ženske in otroke moglo pokazati nevarnosti nemške zmage v pravi luči, jc moralo postopanje kajzerjeve vlade napram itusiji razpršiti vse dvome, .lusuo je, do bi bila morala vpričo zločinov, ki jih jc oficijelna Nemčija izvršilo, ko jc hotela spruviti več kot pol 1'a'I'ojh* in Azije pod absolutno oblast najhrezohzirnejšc avto *kracije, Amerika stopiti v vojno za obrambo demukracijc, tudi če bi imela najpopolnejšo socialistično zakonodajo iu administracijo s socia lističnioi prezidentom ua čelu. Vojni in mirovni program predsednika Wilsone, ki je za sc datlje dni merodajen, jc v vseh svojih odločilnih potezah absolutno demokratičen in izreka prav tista načelo, ki jih je mednarodni socializem vodno oznanjal. Načelo pa ostane načelo, naj ga proklamira kdorkoli; kar smo sami Razglašali za dobro in zahtevali, ue moremo označevali za slabo, ako izrekajo to druga usta. Kratkovidno bl bilo reči, dn se vojaa v Ev roj i ne tiče Amerike. Nnjmetije se sme takih fraz posluževati socialistična strsnko, ki jc internacionalna. Socializem je nojjasueje pokazal, da postaja zemlja manjša, Interesi pa splošuejšl. Od vojne je foktlčno prizadet ves svet, pa tudi Amerike. A socialistična stranka mora presojati vse zgodovinske dogodke s stališča mednarodnih interesov — to pomeni v prvi vrsti njen Internoclonallzem — in r.a demokratične Interese Internacioiialc bi bila zmago centralnih sil najhujši udarec. Povrh tega prihaja v poštev, da sc nahajajo narodi centralnih »|i, zlesti narodi v Avstro oMi ski v stanju revolucije, ki ae le zaradi 'egn ne mere realizirati, ker jim ne dostoje fizičnih sil za uspešen upor proti militeristlčiiemu zmaju. TI zrevolueionlranl narodi pričakujejo jMMiiočI od/nasprotnikov njihovih vlsd, mi poraza hohcnzol-lernsiv. iu habsburianstvo, o soelslistična stranka, ki bi odrekla podporo teki revoluciji, bi zatajila vse tradicije socializma. Itesnična naloga Socialistične stranke v Ameriki je zavedno, emotreno podpiranje vojne s cilji, ki jih je označil predaednik Wil-son; s č* razglsai ta program alovesno, brez pridržka lu na tak na-lin, de ue more noben neaoeiaiističen paciflzem aH celo zakrinkan nboševalec netnškege rešima najti skrovlšče za njim, pripade stran-kl druge naloge: Delati, paziti in skrbeti za to, da o.tnnejo cilji predsednika Wi!*one res cilji Amerike do konca In da dobe popolna veljavo tudi tam, kjer morda še niso priznenl. Označiti .tališče sfrsuke v tem smislu in označiti ga tako razloč- Uo |e prodal Rušilo? (Dalje). Radi bi znali — in vsak prijatelj prave slobode in demokracije bi rad znal, kakšno vlado Id moralo Imeti revolucionarna Iiusija, da bl ugajala zavezniškim in Združenim državam, to se pravi tistim slojem, ki gospodarsko in politično vplivajo na vlade, kjer le morejo. Očitno je, da bi nasprotniki demokracije najrajši videli, da se Kuslja vrne nazaj v naročje esriz ma. Neprenehoma je slišati, . do Rusija potrebuje "močnega Človeka, ki bi znal ukrotiti ruzdivjaue mase, napraviti red in ki bi zedi-nil razpadlo carstvo v močno celoto". Iz vzdihov toke in enake vrste vedno odneva želja po no vem carju in po starem earistič nem sistemu. In dalje je več kot o-čitno, da se kritičarji revolucionarne ruske vlade prav nič ne ozirajo na želje in težnje ruskega ljudstva, koj ono hoče in kako se njemu godi, temveč imajo pred očmi le svoje sebične interese oziroma ponavljajo kakor papige o-čitke ln klevete tistih, katerih in teresi so direktno ali indirektno prizadeti vsled ruske revolucije. Poštena izjema je predsednik VVilaon. On ni z niti eno besedico obsodil ali kritiziral ruskih revolucionarjev te ali one politične barve, puČ pa je večkrat izrekel simpatije napram njim. Wilson je res prijatelj ruske demokracije iu želi, da si jo Rusi ohranijo. Resnica je, da so voditelji ruske revolucije delali napake; nekaj jih je naredil Kcrenskij, mnogo več jih je nartjdf! Lenin in gotovo ne bodo brez napak tudi oni, ki pridejo za Leninom. Kavno tako pu jc resnica, du no očitali vi dite Ijcm grehe in zločine, ki jih niso nuredili In z blatom bodo-obmetavali tudi tiste, ki šc pridejo na površje. Danes je najložje očrniti človeka, če gu proglasiš, da se je "prodal sovražniku", da je v službi Nemčije. Dolgi jeziki pa še ve (Ino najdejo dolga ušesa in človek hitro izgubi dobro ime, pa nuj bo šc tuko nedolžen. V Kerenskiju smo imeli veliko zaupanje. On jc zmeren socialist in nekaj času je kazalo, da se pod njegovim vodstvom posreči ukup-110 delo raznih socialističnih frakcij, med katerimi so bolševiki in menševiki najmočnejši. Prvo napako je naredil, ker je pirdržai v kabinetu kudete, duši so bili v manjšini. To je dalo povod rodi-kulcem, du so mu očitali, da se jc "prodal buršosstji'VDrugg njegova napaka jc bila ziiuun ponesrečena ofenzivo v Galiciji: Kercn-sklj je moral vedeti, da je revolu cija zelo desorganiziralu armado. Vojaki so se naenkrat čutili svo hodne. Ituska vojaška masa jc hi-lu prcšlnjenn z vero, du mora revolucija kmalu slediti v Ne.ijčiji lu Avstriji in zato je vojna nepotrebna. Kercnsklj je pn hotel po-kazatl zaveznikom, da je lcvolu-ctonamu Husijs še v vojni proti imperialistični Nemčiji, in odredil je ofenzivo, ki je končala katastrofo in povzročila še večjo zmešnjavo v ruski armadi. Na mestu je, ds priobčimo intervju, ki go je imel Kercnsklj z ameriškim socialistom John Kee-dom v prvi polovici oktobra 15#17. Takrat je imel opraviti z znano Kornilovo afero, ki mu je prlze-o dolgem prizadevanju, ker je lili Kercnsklj silno sa- du rusko ljudatvo Se ni zadovoljno. To ni politična revolucija; ni kot je bila francoska revolucija. Naša revolucija je gospodaraka in v Kusi j i je potrebna velika eocisl-na sprememba. Vrhutega pa imamo zelo kompliciran proces vsled tolikih narodnosti. Ne pozabite, da je revolucija v Franciji traja la pet let, dasiravno je tam en sam narod ln Francija zavzema komaj tri do štiri naše gubemije. Ne, ru ska revolucija še ni končana — komaj se začenia". , Poročevalec Aoiociated Pressa ki je tudi bil navzoč, je omenil: "Gospod Kerenskij, na Angleškem in Francoskem niso zadovoljni z rusko revolucijo". . "Vem," je naglo odgovoril Kerenskij. "Tam je to že v navadi". (Dalje prihodnjič.) DL UVEtBVALMI ODBOB: Frank Bostieh, Filip Godina, Frank Kerie, Martin V r^j Etbin Kristan, Anton J. Terbovec, Joie Zavertnik. ^ JfADZORHl ODBOB: Lodvik Beoedik, Matt Petrovi«, Frank Varani* OBBTRAUTI ODBOB* John Brmenc, Joeeph Fritz, Joseph Ivsnetič, J. Judnič Im A Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jaeob Muha, Zvonko Nov„k e H. Pogiodič, Matt Pogorele, John Reze*, Joseph Steblaj, Fnmk L Frank Udovič, Oharlie Vesel. Aodrew Vi&ih, Stefdn yayu. i? Kalan, Anton Zlogar, Louis TrUger. (Opomba. Zastopniki organizacij In listov, Id ss dozdsj u nk. a.-iu člani centralnega odbora, {im se pravilno Z. da as strinjajo s temeljnimi načeli s R z aelov sa pisma In denarno potil jatve jo doda«: Anton J. TtrhaZ P. O. Box 1, Oleero, UL) t>0T"> DOPISI Lincoln, 111. — Dne 4. avgusta je priredilo slovensko pevsko društvo Naprej v Springfieldu piknik, katerega se je udeležilo tudi tukajšnje pevsko društvo Zarjfll Svobode in smo se tako skupno zabavali. Na sejo društva Zagorski Zvonovi je prišlo samo šest članov. Kajne, huda vročina mora vlada ti pri nas, ker smo se posušili tio tako nizko število. Zadržanih od seje jc bilo samo osem članov. Kje je bilo ostalih trideseti A. S. East Helena, Mont. — Dne 16. avgusta je odšlo iz naše naselbi ne 10 fantov v starosti od 18 do 20 let prostovoljno k vojakom. Med temi so trije Slovenci: John J. Smith, Frank Ambro in Joseph Urella. J. J. Smith je sin tukašnje sa-lunarja John Smitha. Oče F. Ara-broto, Matija Atnbrp je farmar in Peter Hrella, oče prostovoljca J. Hrclla poseduje trgovino z o-blekami. J. J. Smith in F. Ambro sta člana društva Slovenski Lovec, St. 143, SNPJ. Naše društvo ima dva pasivna člana v armadi še od preje, Joseph Saseka in F. Strainer-jo. Sedaj imamo štiri člane društva v armadi. Dasiravno je naše mestece po številu prebivalstva zelo majhno, jc dalo že precejšno število prostovoljcev v armado. E. H. M. M. Conemaugh, Pa. — Dne 8. avgusta je ubilo v rovu Cambria ♦Stili družbe rojaka Ignacija Kosa Nanj je padla skala, ki je povzročila takojšno smrt. Doma je "bil iz Cerknice. Tu zapušča ženo in pet nedora-slik otrok. Star je bil 34 let. — F. Podboj. Jenny Lind, Ark. — Tu je nastala silna suša, ne samo prohi-bistična, nego tudi prava suša, ki pride vsled pomanjkanja dežja. Živo srebro nleza do 109 stopinj. V zakonski jarem sta stopila .Tco Sadar in Mary Osepek. Oba sta člana društva ^mamica, St. ?4, SNPJ. Želim jima obilo *e. Poročevalec. sre- Oglesby, UI. — Društvo Vrtni co, št. 165, SNPJ. je priredilo dne 4. avgusta Izlet ali takozvani "ha-sket piknik". Zabava je Idla Izvrstna, ravno tako jedila in hladilne pijače. Zo poskočne komade sta skrbels rojaka Mike Zt.rko In Dr. Paulleha. Igrala sta brezplačno, za kor se njima naše društvo najlepše zahvali, rnvno tako vsem drugim, ki «o pripomogli do tako lepega uspeha. — Dobi- posljen. Na vprašanje, če ima ka-!,>k je bil za te čase precej poro. kšuo poročilo demokratičnim ina-^jen, ki znaša okoli $50. sam v Ameriki, IV odgovoril Ke- nent v boju zoper rcskcijo po vsem lleha, tajnies' | svetu. Američani morajo rezmeti dušo Rusije, pravi duh niskege ljudstva predno nas morajo pn-vično sodit i. Nikar ne mislite, de je ruska revolucija le končsna. f. Društvam SNPJ in SDPZ. kozo nnklo-Joeephlna Pau- no, da ee Izključijo temu n.sprotni programi, je sedaj najvažnejša _ ________n naloge strenke in podpisene organizacije pričakujejo, da jo livrii renski jImsni udirsjo naj ru- j koMndV nosaniV/nikom narodni odbor do temelja <> ne bi ta zgodilo, bi bile p«»dpisene *ko demokreeijo ln pomegajo naj ničnost hval.' organizacije prisiljene, d« izvsjejo posledice iz situacije. kMd jim " ' J.njenost hvele. - Joeer l.rsnlle ravnati po svoji vesti. • Bližajo se jeeeneke volitve in «oeiell.tlčnl volUel mersjd vedeti, pri čem de eo. Če rssumemo, kakšno nevarnost bl naprtile zmsgs centralnih eil demokraciji vm svete in dosledno socialističnemu gibanja, pe vemo, da bi neakiivin»*t Amerike mitogočile oziramo zsgo Hlgginsrills, Mo — Nemški list "Mlssourl Thslbote," eflini nemški list v v okrsju Ufsvette, j monsrhističnegs tsbors so jo ve«* je prenehel izhsjstl. Vstsnovljen OIBABJE ZA FROORAM S. R. Z. MED HRVATI IU SRBI 8E RAZftZRJA. Ko se je v Clevelandu ustanovilo Hrvatsko Republičansko U-druženje, smo vest poročali kot dogodek, ki dokazuje, da se bo polagoma tudi med iirvatskim narodom v Ameriki razširilo gibanje, kot je že razširjeno med Slovenci, za združenje Jugoslovanov v demokratično, federativno re* publiko "C. A." stvor ni bilo všeč, pa je po svoji stari oštorij-ski navadi nekoliko pozabavlja-la in proglasila naše poročilo za neresnično. Potrebno se ji je zdelo še pristaviti, da so vsi pravi Hrvati v Hrvatskem Savezu.----- Well, po vaščrn za;rdilu so tudi samo tisti pravi Slovenci, ki so člani vaše narodne zveze, lviitf-liška cerkev naprimer trdi, da je ona edinp zveličavna in vse druge vere so "zanič." Ravno tako uče skoro vse dftige vere. Mi nc pravimo, da so "pravi" Slovenci samo tisti, ki so člani ŠRZ., ali pravi Hrvati tisti, ki se zadnje čl se združujejo v H. R. U., ker so take besede tako otročje in smešne, da jih rabijo le smešni ljud je. Kaj pa se to pravi: "pravi' Slovenec ali "pravi" Hrvati Stvar je navsezadnje pač ta, da se vrste "nepravih" Hrvatov in Srbov, kakor jih nazivajo pristaši monarhije, širijo in se bodo še hitreje, kakor hitro se stvar izpopolni v centralno organizacijo Nobena tajnost ni, da je velik de hrvatskega naroda pripravljen delovati za tak program kot ga zastopa SRZ. Težave pa imajo pr organiziranju svojih sil, kajti no pot se jim stavljajo velike večje zapreke, Jcot SRZ. Kar pogreša jo ti hrvatski in srbski krogi, je svoje glasilo, kajti vsi li^ti razven Zottijevega so v taboru pri stjišev krfske deklaracije. Zottl jev, kakor vsi drugI hrvatski listi so nasprotni našemu progra mu. Toda demokratični Hrvati in Srbi bodo premagali tudi te ovi re. Mi vemo, da se organizacija Hrvatskega republičanskego u druženja v Clevelandu prav lepo razvija, pa če C. A. Se toko taji ta fakt. Tudi v Milwaukee, Wis., se gib ljejo. Milvvauška Slovenija z dnem 9. avgusta poroča: "Noša ideja (SRZ). se Siri tudi med Hrvati. Podružnica Hrvatskega Saveza se je razpustila, iz nje se bo po n-stanovila organizacija Hrvatske go republičonskega udruženjo.' Tako se bo stvar nadaljevan pa če je nasprotnikom prav ali ne. Ideje demokracije ne morejo nazadovati, kajti to bi bilo proti pogojem evolucijskega razvoje demokracije. Tudi Detroit, je spregovoril. Podružnica Slovenskega republi čsnskega združenja je v Detroitn zelo močna in vztrsjns. dihanje med Hrvati in Srbi v Detroitn za program SRZ. se opaža že dalj časa. V boljše pojasnilo pa naj čitateljem tega liata služi naslednje poročilo: Detroit, Mich. — V nedeljo *r je tuksj ustanovilo podružnica Hrpsko-hrvatskega republičonskega udruženjo. To je fakt velike važnosti, ki ne ksže več, da se krči ideje fe-derativne jugoslovenske republike pot med Srbe in Hrvate, kajti ideja je Že davno med njimi, ampsk dejstvo ksže, ds dobivs idc js žive oblike in postsjs meso in kri Detroit ims precej veliko jugo .lovsnsko nsselbino Gospodje ia lovila teku zmago, M morali .metra11 •*»» ze izdejalce soelslistične ' Isatnimi ošad lshko vldlts, sodru«. je Ml ista"isfi"T VHike^vtlska^ naij^notoi in svo. izmed teh govornikov, ker «0 ni ztresah le večalimuuj prazne, Z tudi močno grmeče fraze. Medt pa je bilo v "Delavskem domu7, prirejenih več shodov, deloma slo. venskih, deloma hrvaško-grbsklk večinoma pa mešanih, ki so imeli namen prepričati ljudstvo o ju„o. slovanskem vprašanju in njegt pomenu, da bo sposobno samo *o. eliti na podlagi dejstev jega spoznanja. To delo, ki je-eicer moralo p*, magovati vsakovrstne ovire, je rodilo sad. Prvi so bili Slovenci, ki so ustanovili podružnico Slovenskega Repubjičanskega Zdru-ženja; ta lokalua organizacijo lepo napreduje in dobro dela. Ne-kateri posamezni Hrvati in Srbi so bili doslej elani te organizaei. je. Toda ker ne marajo Slovenci "anektirati" ostalih Jugoslova-nov iii ker mora narodna volji priti iz naroda samega, je bili potreba lastne organizacije občut. na. Za ta namen je bil v nedeljo sklican shod v Ruasellovo gledališče in udeležba na tem zborovanju je bila.nadvse pričakovanje velika. Če se ceni skromno, je bilo navzočih šest do sedem sto o-J»eb. VeČina jih je ?.e pred otvo-1 ritvijo gledališča čakala na ulici, po čeqper se lahko sodi zanimanje za shod. Zborovanje je otvoril sodnif Polovina, ki je pojosnil namen. Potem je glavni poročevalec ob-Širno pojasnil pomen jugoslovanskega vprašanja in razložil, zakaj! ni pravilna rešitev tega problema važna le za Jugoslovane same, ampak za vse narode, ki žele v j bodqčnosti mir in uspešen razvoj. /Pd končanem poročilu, ki j« trajalo skoraj dve uri, so imeli zborovale! piravic.o. do vprašanj. Teh se ni manjkalo. Prihajala so od raznih strani, od ljudi, ki i-dentifieirajo socializem s pacifiz-niom, od članov "S. L. P., od mo-narhistov, ki v duSi ne marajo biti monarhhti itd. Vsak vnraševaleč je dobil svoj odgovor in večina je odobravala vse. Naposled se je na tem shodu u-stanovila lokalna organizacija tirpsko-Iirvatakog Repuhlikan-skog Udruženjo in vpisalo se je na mestu 26 članov. Mnogo jih obljubilo, da se vpiSejo na prvi seji. Delo se je pričelo in sedaj je treba nadaljevati. % Poročevalec. Sedaj naj pa zopet pride kaka C. A. 7. zatrdilom, di je to le pesek v oči. Seveda ie to pesek v oči, ki dene jako neprijetno tistim, katerim ni naše gibanje prav nič po všeč. Toda mesto, da bi «• rlregli njihovim željam in na»-dovoli, se po naše gibanje širi med mase vseh Jugoslovonov. Zare*, to ti je pesek v oČil telim izvedeti :iaslove mojih ztrieev Jožefa in Andrejo Dobre-volje, domo ib Mirk pri Vrhniki Jožef je bil leta 1914 v Woukeg»-nu, lil., Andrej pa v Clevelandu. (t. Sedaj pa ne vem, kje sc nnhi-jota. Ako lioste sams čitala t vrstice. jih nrosim, nsj mi mšelA. Ivan Dobrovoljc, (Petročev K Mirke pri Vrhniki.* IV. četo H bstslljon broj 12. Položaj, Ar J* de Srbe, Solonique. LETALEC P0VB8REČIL Ran toni, m. — Ujtnsnt J. Johnson, letslskl vsjenec, je obletel skorsj ns mestu mrtev, »• je psdel z let slom ns tis lz visa-čine 1,000 čevljev. Njegov spre"' jevalee je dobil zelo neznatne poškodbe. ___ vojnovardevalnih znamkah najboljše nalošsa. vesti z bojišča. uovzhodno od Cima Zigolooa. Sto jnoi j« bilo vjetih. Angleška iagub« v zadnjem tednu: 8690 mol. London, 15. avg. — Izgube an-glefike armade v iuinolem tednu znašajo K(i20 mož, ki ae dele: 215 častnikov in 1441 proatakov je u-bitih v boju ali mrtvih ea ranami, li47 častnikov in 6317 proatakov je pa ranjeuih in pogrešanih. Ludeadorff ja iatianil ia Avatrije 25,000 moi aa aapadno fronto. Ženeva, 15. avg. — Tukajšnji "Deinocrat" ima poročilo iz nemških virov, da je Nemčija zahtevala od svojih zaveznikov dvajset divizij (250.000 mož) za pojača-uje svoje armade na zapadu ob ('•asu umikanja .od Mame. Avstro-Ogrska je odgovorila, da ne da nič, toda Ludendorff je pričel groziti avstrijski vladi in tedaj sta bili poslani iz Avstro-Ogrske dve diviziji (25.$$$ mož.) Iz tega razloga je bila avstrijska meja ob Švici zaprta pred nekaj dnevi. ročajo, da ae je izkrcanja na su- I SENATORJEV 8IN V PRVIM i*. .1______I • .t . ~ I _ . ______ inj iu okupacije Arhangela dne 2. avgusta udeležila majhna partija ameriških pomorščakov iz a-meriške križarke. SOVJET SOČE BITI V PRIJA- TELJ SOČI 8TVU Z AMERIKO. (NsSeUggSje^ O« atoael)_ loga. Napadli so nas brez napovedi vojne in brez obstoječega vojnega stanja in ropajo naše ljudsko imetje. Naprsin nam ni nobene pravice in nobenega zakona ne priznavajo tisti, ki so poslali proti nam svoje Čete menda .samo zato, ker smo mi prvi ustai novili vlado za zatirane reveže. Proti nam je dovoljen vaak rop. Ljudje, ki nam niso napo veda. li vojne, ae obnalajo proti nam kakor divjaki, toda mi, kl predstavljamo zatirane reveže, nismo in nočemo biti taki barbari. Oni streljajo člane naših sovjetov, toda mi damo popolno avobodo njihovim uradnim zastopnikom, to je zastopnikom Anglije in Francije. Vi ate predstavnik naroda, ki noče storiti nič žalega sovje-tom, kkkor ste se aami izrazili. Ozirati se-hočemo na Vas in Vase opozarjanje ,da naj ne postopamo trdo napram državljanom tistih držav, ki ao nas napadle. Vsled tega hočemo internirati te držav Ijane in smatrati jih civilne vjet nike, ampak ta naredba se tiče le članov posestniškega razreda, kli so naši nasprotniki. Angleški ln francoski delavei, ki se slučajno nahajajo tukaj, ao naši naravni zavezniki in njim je zagotovljena popolna svoboda. Delavci vsega sveta so naši prijatelji. Ker ste izjavili, da Amerika ne mora uničiti sovjeta, bi Vas vprašal, .če nam morete povedati, kaj hoče Anglija od nas. Ali je namen Velike'Britanije uničiti najpopularnejšo vlado kar jih je še videl svet, namreč organizacije revnih delavcev in kmetov? Ali je njen/ell j kontrarevolucija? Z ozirom na dejstva moram soditi, da je to njen namen in cilj. Pri siljenl smo verjeti, da hoče poklicati nazaj v življenje prejšnje tiranstvo carizma, *Ali je morda njen namen okupirati gotova me-sta ali gotove teritorije, ki jih lahko imenuje? Ker poznamo Vs iu) prijaznost, upamo, da nam po-magate do razjasnjenja te uganke." Cičerin. Razno Iz inozemstva. Eajaerjev poslanik gnmi Turkom s topovi. London, 15. avg. — Iz Carigrada čez Švico poročajo, da tamoš-nje prebivalstvo z največjim zanimanjem čita letake, ki jih mečejo na tla angleški letalci. Nekega jutra so se pojavili na moše-jah iu vladnih poslopjih plakati, na katerih je bilo čitati, da so Nemci največji sovražniki Turčije- Nemški poslanik je takoj naslovil na vlado oster protest in zahteval .strogo preiskavo. Veliki vezir Talat bej je odgovoril poslaniku, da vlada ne more najti oseb, ki so zakrivile "zločin." Nato je poslanik izjavil, da bo on sam s pomočjo nemške vojaške policije vodil preiskavo. . Drugi dan je poslanik obvestil velikega vezirja, da je večina "grešnikov" v vladni službi in vsled tega da mora biti kazen izredno ostra. Talat bej je pa odgovoril, da turška vlada ne bo ni-(ogar kaznovala na obsodbo, ki jo izrekajo Nemci. Nato je nastal vroč prepir med poslanikom in velikim vezirjem in končno se je nemški poslanik tako razjezil, da je zagrozil z bombardiranjem Ca rigrada iz topov križarke ben. RAZREDU. Littie Ročk, Ark. — Lokalna naborna komisija je uvratila Wal-Isce Dsviaa, narodnega zaupnika demokratične stranke, v pr*i naborni razred ua odredbo generala Crowderja v Washingtonu. Lokalna naborna komiaija je uvratila Daviaa v prvi razred, toda distriktni prizivni odbor gs je •uvrstil v drug razred. Htvs je prišla pred generala Crowderja, ki je odločil, da gre Daviš v prvi razred. NVallace Daviš je star 28 let in ain pokojnega zveznega aenator-ja Jeff Daviaa. ŽELEZNIŠKI UPRAVITELJ POMNOŽIL ŠTEVILO OSOB NIH VOZ Washington, D. 0. — Železniški upravitelj MeAdoo ae je prepričal na lastne oči, da uiora mnogo pasaži rje v na Železnici Chesapeake k Ohio stati, če se vozijo med Cincinnatljem in Kot Hpringsem, W. Va., ker ne dol* sedežev. Mr. MeAdoo je vsled tega odredil, da pridele vlakom več paaaŽirakih voz ali pn da vlaki voiljo v dveh sekcijah. TATOVI PRUBTI. Goe- Nemški listi aahtevajo izredno zasedanje državnega zbora. Pariz, 15. avg. —Večina nem ških listov zahteva, da vlada skli če državni zbor k izrednemu zn sedanju vsled "resnega notranje ga in zunanjega položaja." Ta VSI DOPIBL raaprava, Baakl, aaataall* IML es "Pisevelo" se poBUjaj« ss aaalo« i UBEUNlftTVO "PBOBVHTB", BBflT-BB Bo. Laweda!s Ava, Okiaago, DI. VBB UPBAVNlSKH BTVABL sarošalaa, oglasi, se »eBUJaJo aa aaalovi UPBAVNliTVO "PBOBVHT1", BBBT—BT Bo. Levradalo Avo, Okiaago, UL V korospoadsasl s UjalBtvosi B. N. F. J, arodalitvo« la spravatBtve« D I Washington, D. 0. — Charles Piez, podpredsednik brodovne kor-poraeije, pravi, da se lahko program za konštrukcijo ladij iz žele-zohetona rasširi le na račun ladij iz jekla ln lesa, ko odgovarja krltičarjem, ki očitajo hrodovni korporacij!, da ne podpira gradnje ladij iz želesobetona. Mr. Pieez trdi, da 40 odstotkov dela pri gradnji ladje odpade na T wvtriwmvwmwwmwm . _________ -------------- stroje in drugo opremo. Za tako "prosvat«" as rabite lasa aradalkov, saarvoi aapiilto aaalev, kl jo ls aavedao, je treba dobro Izučeno rokodelce, j »ko Bolita, da ho vsaka atvas hitre ki znajo izvrševati fina dela. Telo ladje danes bolj hitro zgrade kot' opremo. Če bi ladje zgradili iz še-lezobetona, bi ne pomnožili za ono ladjo trgovskega brodovja. Dejal je, da se število dograjenih ladij meri, kako hitro je mogoče dodelati ladijsko opremo iu nc po času, ki je potreben za dograditev ladijskega telesa. Jeklena ladja je pa za 15 do 20 odstotkov boljša od ladje iz lesa ali žc-lezobetona. Vsled tega posvečuje brodovna korporacija vse svoje! moči gradnji jeklenih ladij in smatra ladje iz lesa in železohetoua kot pomoč v potrebi. TAT PRIJRT. Kajaer jo ukaaal Finoem, da mo ni jo napasti zaveznike Washington, 15. avg. — Državni department je prejel poročila is Stockholma, da je nemška vlada ukazala finaki vladi, da ae mo-ra Finska pripraviti v dveh ted-nih za vojno proti zavezniškim četam v Murmanaku. Druga depeša ia Stockholma se glasi, da so ruski pomorščaki izjavili, da se bodo borili z Nemci prej kot zspuste svoje ladje, ali pa bodo potopili vao ruako mor-narleo prej kakor bi jo morali izročiti Nemcem. Omenjena veat do- Pittsburgh, Pa. — Po vpetdnev-nem .iskanju so detektivi prijeli IlJLletnega Grka, Miko Papirna, ki je obtožen, da je pri Westinghou-*e Electric and Manufacturing kompaniji v Kast Pittsburghu po-tegoil mezdo nekega drugega dc lavca, doma je pa izmaknil to varišu, s katerim je spgl v sobi, $1.300. Ostsl je lepo doms, ko je kel njegov tovariš George lliza-koas nn delo, in mu vzel denar, kl ga je imel skritegs v sobi. Ko so go aretirali, so našli pr njem $240. Papas trdi, da je de nar priigral. ORGANIZACIJA V POMOČ RU SIJI Washington, D. C. — Delavski department je dognal, da niso bile delavske rezerve neizučenih delavcev nič kaj razveseljive vzhodno od Mississippija po poročilih, ki jih je prejel v tednu, kl je končal s tretjim avgustom. Po teh poročilih primanjkujejo ne-Uučcni delavei vzhodno od Mississippija ln fartnarskl delavci v južnih in jugozapadnih državah. V splošnem zahtevajo tudi strojnike, kotlarje, železolivarje, sploh rokodelce vobče. Lsdjegradnike iščejo v Seattlu, Philadelphiji, Willmingtonu, New Yorku in Galvcstonu. Stavbinsklh delavcev je povsod, dosti. V to- . arnah in municljskih.delavnlcuh povprašujejo po delavkah. PRODUKCIJA PREMOOA V IND I ANI. SOLA ZA ODPRAVO JEZIČNIH NAPAK PRI VOJAKIH. Cape Mny, N. J. — Pod vodstvom vrhovnega armadnega zdravstvenega urada, so tukaj odprli šolo, da odpravijo pri vojakih napake v posluhu in jeziku. To je menda prva šola te vrste na svetu. V tej Soli bodo podučevall vo. jake ,kl so se vrnili z bojišča in so izgubili del posluha ali daru govora, ftola se je odprla s polnim Številom učiteljev in tolikim številom učencev, kot so potrebni za poduk. ZLATA REZERVA ZDRUŽENIH DRŽAV NARAiCA. Bolne ženake nai M ne prsnslals hudih bolsšln, krtov in drugih not.dnosU, kstarim so tolikrst podvrftsns. Tah bolaftin b! na bilo nikakor potrsba prsatsjs-tt. lin« late ee Jih Is ssdaj. ali od jBČotka. Rabita torat obČsinanu sdravilo sa šsnsks in za dsklsta, vsemite evera'8 | Regulator (Saverov Regulator). To je isborna tunik, m zdravilo, osebito prt les-akih bolaznih. To zdravilo delala hitro, mirne In a gotovim uspehom. To zdravilo ns vsabujs nileOsr takega. kar bl škodovale sdrsv u. V »aka lana naj bi lato poakualla. Osna BI.BB aUklanicsi dobiva se v vseh lekarnah. w i sivima (d i |)aii map ii) s, iovva TESKY BEDBIGS' PrAftek mm »ttnlce. MILJON aTKHIC. S«»« |wml.llUi «a aa fek IDr. Koleri SLOVENSKI ZDRAVNIK |ttl Ptaa Ave., Plttsbsrgfc, Fa.1 fte vtuk «a ••« a«v«u e. p. u. rwlpl.w ina rs trtfcfe B; WBV ImiI...« •• aaiasa iJb '»^.■jirjsiMt •Slaba J«dr«vt» okraja«iU^ mat k« a»««iM.,X^*at«ttirTH^ '/...»•'.J« m.i, hI ««ll 'Jfis ra! ..|i*r* S^m-s-sl "Svak p«|Mildn«. P« a^il M toUm. MM* | N« mmMM laaaaa la imtlhil Delavec, ki bo nepretrgoma skozi štiri mesece delsl vvojni indu striji, bo oprsvičen do avet ln Je l/ brona (> bo delsl osem mesecev nepretrgoms bo dobil drugo sveti njo, mogoče lz arebrs. Le podjetniki, kl ae revnsjo p«, določbah za nsrodno delsvako po litiko in izvršujejo dels zs vojno pod vladnim nadzorstvom, bode v oprevičeni izdsjstl take svetinja Sm.lau i. ^tvasfertiir* -- •Si* uit IA* ¥radnl «i»lt»k, t« kako« Br.d an a a lun Uk«.*lna. unlll »M lak. «41 M M pri »Ua« lakfrn.rjw. aku pm alwa, iku UŠI naru.ll. pti »JaMU. rada bi izvedela Dixon, Kl. - Ko jc fsrmer W. ^ ^ S. ()verby deisl ns svojem tobsč-||iu,a)l|f kar bom zelo kačjega pika. NAZNANILO SLOVENCEM. Kupil aem goetilno ns MM lllue ialmid Ave., in se uljmino l>riporočam skivenakemu občln-atvu, ds me poselijo, dajsl l»oin Izvrstno lil točno postrežbo vaein za auha in žejna grla, ter dobre amodke. Toplo se prlporoče v John Savtnc, 22*4 Bine Island, Avo, ChloafO, DI. hvaležna, sko ps as me čl t s Jo ta oglsa, nsj se ml prijsvijo us moj usalov: Karolins Stogoveo, W»4:i Sl. Clslr Ave, N. K, Cleveland, Ohio. USTNICA UPRAVNllTVA. Cenjenim nsročnlkom ln člts-tel jem želimo nasnanlti, ds ao us ši potovalni zastopniki us sglls tekle in lioV« eiji zs pobirsuje naročnine. Toplo pol [ih priporoflsmo rm-it nomoom. v/menjwn» -- . no m naa rUasemu ■l.j., .1. ... I^nln In Tr«-klj vUjud- r«. .,.!„„ Kroni..tu, kjer j. ,l.vn« ...n " l^™,.,1;.^ I.......... Telefon Cev« SAM. Tolofoa aa Novtllo 1870 R. skih pomorščakov. Dalje poročajo, da ata nemški! k«"1* poslanik iz Moskve in generslni nemški konzul h Petrograds v Helsingforsu odkoder odpotujeta v Berlin. Prej eo poročali, da jc šel nemški poslanik v Pbkov CENE KA USNJE DOLOČENE. Washington. d. c. — Odbor zs |4jmjaVv vojnem induatrl- Majhna partija LoBdoB, ittr- TBkaj po- nja j. jalnem SlkorB ja cOBO v mm jc ki al uli ra podplste ln jer-T r.... ca fun* te vrelo mene Cena ta fun'| fSSm Od 34 do 9« centov. FRANCU A. ROGADEJC, ilefaaib-brvBlld advokat, VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE, sob. 103 BbImwbU BuUdbi«. vogal Diamomd in Grant Sto., (nasproti Court Hoom) PITTSBUBGH, PA v aem rojak om„ da jim gre a»rop«ha, Ika ta oaiolik Aalov avou adrartla. Mleka eaee. Bsavot braaplaiao. Ti fla4 popolaoM )ai ■Ar« rt voltho HartU avo od B. ajoiraj do B ovoBoe, I Jak aoaaa ad 10. do B. Koda r vam potado ^ i j)o obnovita PBOBVET* MONNA LISA Ivan Cankar. (Dalje) 0 ' Pozneje so mi povedali, da je bilo rea tako; vuelej kadar je trepetajoča roka trkala na duri paradiža. Če bi mu rekel: "Ti pridi k meni; jutri je moj god . . ." "Ne morem, ne moreml" bi hitel. "Ne morem nikamor zdoma! DomaČe ognjišče, sveti hram . . . Sploh pa — kaj je god? Stara šego, ki ljudem le neprilike dela . . ." Pozneje ao mi povedali, da je bilo res tako; vaelej, kedar se je koprnenje po krivih potih opotekalo v parediž. Ce bi ju obadva pozdravil na eeati iu se jima spoštljivo pridružil: "Dovolite . . ." "Nikakor ne, prosim, gospod! Tolika Ijubez-nivoat , . . pozna se ti, da si truden, počitka potreben . . . Tudi moja žena, sirota . . ." In tako dalje, vrag ga vzemi! Povedali so mi, /u je bilo res tsko, kadar je vzdihovala /a njima trubadurske ljubezen. — Vse to so bile aa me nespametne misli, hlodne podobe, ki so se uŽigale in so ugašale, kakor se vzdigajo in padajo iskre iz plamena v plamen. Kna sama misel je bila v moji pameti kakor zago-zda, t ihta misel: > "Kako v kajbien, kako v paradiž, v skrivnostni vrt f" Misel je bila vsa otroške ln neumna ; ali bila je kakor smrt, ki ne odneha do zadnjega, ln bila kakor človek, ki se utaplja, utopiti noče ter lovi z rokami, da bi zgrabil zrak. V vsem tem blodnem iskanju, v v»ej bolesti se je svetil pred mojimi •Čmi njen smehljaj in je vabil, kekor valu solnee jetnika. Ne vem kakšni so bili, kako ao minili tisti doevi. V uradu sem dobil prvi ukor v svojem dolgem, poštenem življenju. Svetnik me je poklleal in me je vprašal s takim glasom, kakor da hi me ošvrknil po licot, "Kako je, gospod Lamut f Ali vam je tetu umrla t" "Kakšna tetaf" sem jecljal osupel in neumen. "Nimam tete!" "Saj ste sl dovolili čisto samovoljno tridneven dopust!" Strmel sem, ker nwem vedel prav ničesar o do-puatu. Mislil sem ves čas, da sem bil v pisarni, pa sem hodil ne vem kod. "Ali ste bolni f" je vprašal svetnik in me je pogledal arepo izpod naočnikov. "Ne . . . kako bolanT" "Torej ste pohajkovali tri dni in t ri noči, hrez dovoljenja pohajkovali, in pijančevali tudi, oči vos razodevajo! Ce bi ne bili pametno služili že sedem let . . . poberite ae v božjem imenu!" Grob človek je, toda v srcu bleg. Ob njegovi •rldigi sem izprevidel, da ni v nevernosti le moja sreče in moje življenje, temveč tudi moj stanovski ugled. Vse se je zibalo na klini. Zato aem sklenil, okvirje, barvo, luč in par širokih žetaikih klobukov. Ali trudil aem ae, da bi razumel njegovo šepetanje in da bi mu odgovarjal po pameti. Kar je vprašal in kar je povedal, je bilo \me tako čudno sveriženo in tako nenadno, da niaem vedel, če se norčuje, ali Če je norec. Zetianil jc a prstom desno oko, nsguil glavo i na levo ramo ter pokazal na allko, kl j« bila člato navaden portret. (Dalje) CENTS Zapovedujem: predno se bitka prične, dajte zavoj Helmaric vsakemu možu v našem batalijonu. > l>