NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE BODO DELEGATI OBRAVNAVALI
Poslovanje ozdov gospodarstva v letu 1983 in
na začetku leta 1984
Po.slovanje ozdov gospodarstva se je v letu 1983 odvijalo pod vpli-vom odplačil visokih dolgov v tujini, realnepa tečaja dinarja, omejeva-nja mo/a, povečevanje obresti, zmanjšoanja realne mase denarja in nialone kroničnega pomanjkanja domačih in uvoznih surovin ter re-produkcijskih materialov. Vsi ti vplivi so se odrazili v doseženih rezul-tatih, ki pa so bili kljub temu ugodni predvsem pri doseganju fizičnega obsega industrijske proizvodnje. izboljšanja osnovnih kazalco poslo-vanja, delitvenih razmerij in zmanjšanju sprotnih izgub.
Organizacijam združenega dela s področja industrije je še posebej v prvem polletju leta 1983 stalno primanjkovalo suro-vin in reprodukcijškega materia-la, vcndar so s podvojenimi na-pori in z izvajanjem ukrepov za dvig proizvodpje v celoti pove-čale proizvodnjo za 2,7 %, kar je celo več, kot smo načrtovali z re-solucijo za leto 1984 (2 %). S fi-nančnimi rezultati, ki izhajajo iz zaključnih računov gospodar-stva, pa ne moremo biti v celoti zadovoljni, še posebno giede na manfšo rast celotnega prihodka in dohodka v primerjavi z osta-lirtii ljubljanskimi občinami. Ra-zveseljivo pa je dejstvo, da vsi osnovni kazalci poslovnega uspcha — ra7en ekonomičnosti poslovanja — kažejo, da se je kvaliteta gospodarjenja v občini izboljšala.
Organizacije v gospodarstvu so na področju delitve dohodka upoštevale resolucijska določila. saj je rast sredstev za skupno in splošno porabo ter za čiste osebne dohodke zaostajaJa za rastjo dohodka. Ob večletnem padanju deleža osebne potrošnje v dohodku in visoki stopnji itifla-cijc. pa so se osebni dohodki za-poslenih v letu 1983 realno zmanjšali za 10 %. Kljub temu da se začrtana politika delitve dohodka uresničuje na področju osebne, splošne in skupne pora-be, pa zaradi porasta sredstev, ki jih  organizacije  namenjajo za
druge namene. ostaja vedno manjši delež dohodka za delitev znotraj OZD. Organizacije vedno bolj bremenijo obresti za kredite, ki predstavljajo že 12 % razporejenega dohodka. V ob-činskem gospodarstvu se je šte-viiozaposlenih v letu 1983 pove-čalo za 1 %. Ker je večino orga-nizacij upoštevalo resolucijskc zahteve po umirjenem zaposlo-vanju, predvideno 0,5-odstotno rast števila zaposlenih ni bi-stveno prekoračena.
Finančna situacija občinskega gospodarstva je bila v letu 1983 slabša kot v preteklih obdobjih. Med poslovnimi sredstvi so se najbolj povečala obratna sred-stva, hkrati se je povečal delež manj likvidnih sredstev in zmanj-šal del likvidnih sredstev (de-narna sredstva, terjajve), ' kar kaže na slabšo likvidnost gospo-darstva. Organizacije zdmže-nega dela so v težkih jazmerah gospodarjenja povečale kratko-ručno zadolžoanje tako, da se je v strukturi poslovnih sredstev povečal delež kratkoročnih virov.
Tndi pri zunanjetrgovinski menjavi je gospodarstvo občine doseglo slabše rezultafe kot v letu 1982. Plan izvoza na kon-verlibilno področje je bil dosežen samo 71-odsiotno, glede na leto 1982. je bil manjši za 18 %. Če pa v rezultatih ne bi upoštevali gradbeništva, ki beleži največji izpad   izvoza,  bi  bili  rezultati
ugodnejši: konverlibiini izvoz bi glede na leto 1982 porastel za 10%, za planom pa bi zaostajal za 9%. Ob manjšem izvozu se je za 24% zmanjšal tudi uvoz s konvertibilnega področja, tako da stopnja pokritja uvoza z izvo-zom za leto 1983 znaša 115,4. Uvoz s konvertibilnega področja so organizacije nadomeščale predvsem z uvozom iz sodaki-stičnih držav.
V  letu 1984 so se, oziroma se bodo možnosti gospodarjenja še zaostrile. S težjimi razmerami je trcba računati predvsem na po-dročju  ekonomskih  odnosov s tujino, odnosov v primerni deli-tvi in pri urejanju finančnih ra-zmer v OZD. Ukrepi ckonomske politike  bodo povzročili  spre-membe   pri   pridobivanju   do-hodka  med panogami, še po-' sebno    v    korist    surovinskih
panog. Ker je večina občinske industrije predelovalnega znača-ja, to terja ob povečanju obrest-nih mer in zahtcvi po zagotavlja-nju obratnih sredstev dodatne napore v teh organizaci jah za do-seganje ključnih ciljev družbe-noekonomskega razvoja občine v letu 1984. Hkrati jepripravljen tudi program razbremenitve go-spodarstva, ki bo deloma kom-penziral učinke povečanja cen in obresti ter zagotavljal racional-nejše gospodarjenje.
V letošnjem letu se kažejo ne-katere pozitivne tendence prcdv-sem glede ohranjanja rasti fizič-nega obsega proizvodnje. pove-čanja izvoza, pojavljajo pa se že posledice    zamrznitve    cen    v prvem   kvartalu,   ki   se   nepo-sredno izražajo predvsem v po-večanem številu organizadj z iz-gubo.
Sr»reii"enjene razmere in do-dsitj l, ii ki niso bili znani ob sprejema . tlurij'-zn leto 1984 bodo otežili doseganje glavnih ciljev, opredeijenih v resolueijo (rast fizičnega obsega industrij-ske proizvodnje, rast izvoza, po-večanje uspešnosti poslpvanja). Zato je potrebno v vseh organi-zacijah izdelati podrobne pro-grame aktivnosti s konkretnimi ukrepi, roki in nosilci nalog, ki naj zagotovijo doseganje dogo-vorjenih temeljnih eiljev in usmeritev za leto 1984.
JANKO KRAMŽAR