99. številka.
Ljubljana, v torek 30. aprila.
XXH. leto, 1889.
Izhaja vsak dan ivečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vat ro-oge r ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. io kr.   Za pošiljanje na dom računa ao
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ho izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobč vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6 50
d  četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ...       15 gld. — kr.
•  pol leta........8   „   — „
B  četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
W^~~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprairaistvo „$fov. Naroda**.
V Ljubljani 30. aprila. Minulo je že dvajset let, odkar so dani novi ustavni zakoni, toda še sedaj se neso uresničili v vsem svojem obsegu. Posebno član XIX, v škodo slovanskemu prebivalstvu naše države še ni izvršen, posebno pa v škodo nam Slovencem. Ves naš boj zadnji desetletji suče se okrog tega člana in reči moramo, da danes nesmo dosti na boljem, nego smo bili pred dvajsetenii leti v tem oziru. Vse kar smo dosegli je še jako negotovo in uam lahko odnese prva sapa. Nobena vlada do sedaj tudi ni storila potrebnih korakov za uresničenje tega zakona.
Podobno je, da Nemci neso nikdar mislili uresničiti ta člen in so ga le zavoljo lepšega vzeli v ustavo. Saj sedaj njim ni nič na njem in bi ga radi razveljavili, ko bi ga le mogli. Vsi predlogi o uvedenji nemškega državnega jezika vsaj merijo na to, da se ta član spravi ob veljavo. Sicer se pa ne smemo čuditi, če se Nemci ne t.audušujejo za ta član, saj jim ni v nikakeršno korist.
A vender moramo biti Nemcem hvaležni, da so vsprejeli ta član v ustavo. Vsekako so vsaj sprva Nemci več storili za uresničenje ustave nego Slovani. Ko bi bili poslednji se takoj postavili na strogo ustavno stališče, preverjeni smemo biti, da bi danes bil položaj Slovanov v našej državi ves drugačen, nego je pa v resnici. Marsikaj smo sami zakrivili in najslabše je pa še to, da Še sedaj mnogi slovanski zastopniki ne spoznajo pravib slovanskih interesov in hodijo po napačnih potih. Slovanov Še neso spametovale bridke skušnje poslednjih dvajsetih let.
Največ so krivi Čehi, da Slovani nesmo več dosegli v Avstriji. Dali so se od fevdalnih veleposestnikov zapeljati, da so se postavili na stališče češkega državnega prava. Njih stališče je bilo popolnoma nasprotno ustavi, katera ne pozna nikacih deželnih predpravic. Če Čehi torej neso hoteli priznati ustave brez vsacih pridržkov, so se tudi odrekli vsem dobrotam, ki jih jim daje ustava. Trkali so na svoje stare deželne pravice in njih državni poslanci so se rajši doma držali, nego bi pa bili šli v državni zbor na Dunaj.
To seveda je bilo le Nemcem v korist. Lepo pobotali so se s Poljaki in lahko so potem utrjevali si svoje gospodstvo. Le tako je bilo mogoče, da so se tako utrdili, da jih še danes ne moremo pognati prav iz njihovih postojank.
Vse drugače bi se pa bilo razvilo državno življenje v Avstriji, da so Čehi polnoštevilno prišli v državni zbor, ko se je proglasila sedanji ustava ali pustili samo zastopnike fevdalnega veleposestva čepeti doma. Član XIX. ustave bi bil dobil izvršilni zakon. Saj je dotični državuozborski odsek tedaj sam spoznal, da je tak izvršilni zakon potreben in se dela le zategadel ni lotil, ker ni bilo v državnem zboru tudi čeških poslancev Poljaki bi bili nastopili drugačuo politiko, ko bi bili v Čehih imeli močno podporo in Nemci bi nikdar ne bili postali tako mogočni, kakor so sedaj.
Čehi so po svoji veljavi in kulturi bili poklicani, da prevzamejo vodstvo Slovanov v naši državi. Njih napačna politika je pa zbegala in na napačna pota spravila vse druge Slovane avstrijske. Vsak je hodil svoja pota. Poljaki so se postavili čisto  na svoje stališče in ker imajo dosti
poslancev, so si od Nemcev znali pridobiti mnogo predpravic in ugodnostij, tako da njihov položaj v Galiciji v narodnem oziru ni bil baš slab. Slovenci in Dalmatinci so pa ustopili v k ub nemških konservativcev in tako se podvrgli skoro popolnoma uplivu Nemcev. Ker so bili premalobrojni tudi nič opraviti neso mogli. V državnem zboru so torej lahko odločevali Nemci, kakor so hoteli, ker je mnogo zastopnikov slovanskih mankalo, drugi so pa bili razcepljeni mej sabo. Ni čuda torej, da Slovani ueso mogli si ničesar pridobiti.
Položaj Slovanov bil je vedno slabši in bi se bil še vedno slabšal, da neso razne napake liberalcev in pa vnanji dogodki spodkopal i miniaterstva Auespergovega. Tega ministerstva pa neso spodkopali Slovani, temveč višji uplivi, oziri na višjo državno politiko. Zaradi Slovanov bi nemški liberalci lahko vladali še danes.
Z nastopom TaatFejeve vlade se je bi'a Slovanom zopet ponudila prilika, da si zboljšajo svoj položaj. Vse je kazalo tedaj, da bode za Slovane avstrijske začelo sijati lepše solnce. Čehi prišli so v državni zbor in ž njimi imela bi bila nastopiti za Slovane boljša doba. Toda takoj z začetka zagazili so češki zastopniki v staro napako. Namesto da bi se postavili na jedino pravilno stališče, na ustavo in prevzeli vodstvo Slovanov, so pa zopet naglašali le svoje stare deželne pravice. Posledica temu je bila, da so slovanski poslanci v državnem zboru ostali brez vsacega skupnega programa in so hodili še nadalje vsak svoja pota. Zopet so bili izmej Slovanov jedini Poljaki, ki so se znali dobro okoristiti položaja. Največ koristi bo pa imeli od spremenjenih razmer nemški konservativci, katerim delajo zastopniki slovanski tlako. Prišlo je tako daleč, da se narodne težnje povsod nazaj potiskajo in le neroškokonservativne težnje porivajo naprej. Celo v slovanskih deželah še nekateri začenjajo pobijati narodno idejo, katerej se imajo Slovani zahvaliti za obstanek svoj, in to ne Nemci, ampak celo ljudje, ki bi radi za domoljube veljali.
Naglašalo se je že, da Slovani avstrijski morajo si sestaviti skupen program. Potreba tacega programa se je tudi povsod priznavala a uresničila se ni, in se pri tacih okoliščinah tudi uresničiti ne more.   Dokler Čehi  ne opuste stališča svojega
LISTEK
Slike kazaške.
Tomko.
(Oeski uapisal E. Jo line k.) (Dalje.)
Živel je tedaj v vasi mlad Kazak Tomko, si-rotek brez varuha in brez vzgoje. Dorastel je ne kako po vzgledu inih in, ko je dorastel še bolj, — zaljubil se je po vzgledu inih. Toda žalibog, sreča mu ni bila posebno mila. Hodil je za črnobrivo devojko (kosti jej trohne že davno v mogili) in mislil je, da je svida. Pravili so mu izskušenejši Kazaki, da to ne gre kar tako, a Tomko ni verjel in uveril se je stoprav tedaj, ko je videl na lastne oči, ko je vedel Taras Oksano v mesto — k popom. In tega Tarasa je crtil Tomko že od mladih let Bil je Taras malovreden Kazak: ko se mu je nekdaj čreda konj razgubila po stepi, zvrgel je vse na Tomka in Tomko je imel od tega mnogo sit-noBtij. Toda to in ine krivice bil bi mu Tomko odpustil ; v srd vzkipela je  kri Kazakova stoprv v
trenotku, ko mu je Taras zvijačno odvedel dobro Oksano k popom. Sama bi tega gotovo ne bila učinila, niti dovolila brez nekakih čarov.
Tomko pa se ni dolgo pripravljal na Tarasa. Nekako tretji dan nastal je požar v Tarasovej koči in ker je bilo suho in veterno, oprijel se je brzo i ostalih koč. Do jutra bila je upepeljena vsa vas in niti jeden Kazak ni imel glave kam položiti.
Sumnja je padla takoj na Tomka in Taras je bil prvi, kateriga je ovadil pred sodiščem. Ni bilo sicer dokazov, nihče ni zasačil Tomko ob zločinu, ali po strasti potrti Kazak obnašal se je pred sodiščem tako nesrečno, da ni le sumnje od sebe odvrnil, marveč razjaril sodišče proti sebi: Obsodili so Tomka na 10 let v prisiljeno delo v Omskej guberniji v Sibiriji. Ondaj je bil Tomko zelo mlad . .
Vidite, to je, kar so „Sodice" Tomku stkale.
Deset let pokoril se je za težki svoj greh, v desetih letih se je popolnoma izspremenil, ali ka-zaški greh je ostal greh. Po desetih letih težkega živenja pokore vrgel je s sebe okov zločinca, da bi se ločil od tega ledenega kraja, od domovine roparjev in trpeuja, da bi se povrnil v naročje Ukrajine, te mile Kazačine.
In kdo sešteje, koliko tisoč in tisoč korakov moral je Tomko storit', predno je Omsko gubernijo, njen sneg in led izgubil izpred oči j. Da, ta pot je dolga in žalostna, a kdor jo hodi, pride baš tako strt — kakor Tomko.
Ali 8 tako nečastuim Kazakom nima niti gospod niti kazaštvo usmiljenja! Videli ste, kako so ga pozdravili, nesrečnega kaznjenca.
Ko je žid izpovedal, mahnil je ravnodušno z roko, kakor bi hotel reči, da je že po vsem.
„In ne bodo ž njim Kazaki govorili?" vprašal sem po trenotku.
„Niti jeden", odgovoril je žid odločno, izključen je na veke iz kazaške družine."
Neprijetno me je to zbodlo in nisem tajil ugovora: „Povrati se po desetih letih, koče so že davno na novo vzrastle iz groblje ..."
„E, kaj", reče žid, „ni dosti na tem, kar sem povedal, ni še vse!"
„No povejte i ostalo", vzbujal sem Žida.
„Ni dosti na tem!" ponavljal je. „Huje je bilo, kar je sledilo. Od prvega požara je naša vas prokleta. V njej gori sedaj vsako leto in vsakemu Kazaku se je  upepelila od  tega Časa koča
deželnega prava in se ne postavijo na stališče ustave, tako dolgo je vsak skupen program avstrijskih Slovanov nemogoč. Le na podlagi ustave, ki varuje vsem Slovanom pravico narodnosti, se moremo sporazumeti.
Rado se očita sedanji vladi, da ni poskrbela, da bi izdal izvšilni z ikon k 19. članu ustave. Toda vsa krivda ne zadeva vlade. Pri takih razmerah tudi ni misliti, da bi moorel državni zbor skleniti tak zakon. Saj je že državni zbor imel priložnost brez vlade ga skleniti, pa ga ni. Z leve strani državnega zbora so se stavili predlogi, da se naj uredi jezikovno uprašanje. Desnici je bilo treba samo predelati jih tako, da se bodo ujemali z duhom člana 19. Cehi in Poljaki so se postavili takoj na stališče, da državni zbor ni kompetenten o tem sklepati temveč le deželni zbori. Tako je vsa stvar ostala nerešena. Da bi pa deželni zbori reševali jezikovno vprašanje, bi bilo slabo za nas Slovence v več pokrajinah, za Rusina, moravske in šlezijske Čehe. Sploh se na ta način ne da rešiti jezikovno vprašanje. To napačno stališče zavzemajo Čehi tudi glede na urejenje šolstva.
V tem oziru pa Mladočehi neso nič boljši nego Staročehi. Poslednji bi morda že bili iz oportuni-tete nekoliko opustili poudarjanje prav češke krone, a pri tacih priložnostih jih pa takoj napadejo Mladočehi, češ, da hočejo izdati prava Češke dežele.
Jasno je torej, da smo Slovani avstrijski sarni mnogo krivi, da se naše stanje ne zboljša. Ko bi vsi Slovani se postavili na stališče ustave, ki je hkratu tudi narodno stališče, bi bil upliv Slovanov mnogo večji in tudi vlada bi se lahko lotila izvršitve člana 19 ,a sedaj se pa ne more, ker bi utegnil vse nje prizadevanje spriditi državni zbor, ko bi Čehi rekli, da ta stvar ne spada pred državni zbor. Od tod izvira cincanje vlade. Veseli pa nas, da že tudi nu Češkem nekateri spoznavajo, da sedanja politika čeških zastopnikov ni prava. Daljši neuspehi utegnejo še vse Čehe pripeljati na pravo pot, da bodo priznali ustavo in prevzeli vodstvo avstrijskih Slovanov. Poprej pa nemarno pričakovati boljših dni j.
Politični razgled.
Notranja <ležele.
V Ljubljani, .'30. aprila.
Jli»ii*(oi*.si %o notranjih zadev je naznanilo deželnim vladam in nainestništvom, da okrajni zdravniki ne smejo prevzeti še službe zdravniku pri kakem zavodu in sploh ne smejo prevzeti nikacega stranskega posla, ki bi jih oviral v njihovem službovanji.
Vuneno iia i»ruvoNOilnje lUiniMtci*-Ntvo sta naročili komisijam za juridične državne izpite in za izpite za sodnjo službo, da naj strožje postopajo, ker se je pokazalo, da juridični državni uradniki nemajo dovoljnega teoretičnega znanja. Nedostatek teoretičnega znanja pokazal se je posebno v Galiciji.
Pri volitvah za deželni zbor na C'e$keiii, se bode letos pokazala velika razcepljenost mej Čehi in Nemci. Čehi so že razcepljeni v tri ali štiri frakcije : Staročehe, Mladočehe, realite in strogo katoliška stranka. Vsaka teh frakcij bode skušala nekaj svojih pristašev spraviti v zbor. Ta razcepljenost bi utegnila biti za Čehe osodepolna, da mej Nemci ne vlado jednaka razcepljenost.   V nemških
volilnih okrajih bode hud boj mej liberalci, nncijo-na'ci, in protisemiti. Zadnji čas je tudi katoliško gibanje močno mej Nemci na Češkem in snuje se nekaka konservativna stranka. Pristaši te stranke so nekda za to, da Nemci ustopijo v deželni zbor. Če bode ta stranka pri letošnjih volitvah že stopila na volišče, ne vemo, a njen nastop bi hudo zmedel štreno nemškim liberalcem
Že dolgo se v državnem zboru od več stranij priganja, da bi se odpravila mala loterija. Do sedaj je bilo vse to prizadevanje brez uspeha, ker neso vedeli, s čim bi država nadomestila dohodke, ki jih dobiva iz male loterije. Kakor se kaže, bode se vlada nazadnje vender odločila za odpravo male loterije. Novi ogerski minister je vsprijel v program svoj tudi odpravo male loterije, kakor smo že je-denkrat omenili. Govori se, da že avstrijska in ogerska vlada pripravljata načrte zakonov, da se odpravi mala loterija in upelje razredna loterija, kakor je v Nemčiji. Razredna loterija ni tako škodljiva za nižje razrede, kakor mala loterija ker ljudje, ki malo zaslužijo, ne morejo najedenkrat dati več goldinarjev. Sicer pa mi tudi za to loterijo nesmo, ter mislimo, da bi bilo najbolje, da se vse loterije odpravijo. Seveda finančni minister pa stvar presojujo z dru-zega stališča.
ViuuUc države.
Bivši kralj Milan se ne sme zmatrati za člana kraljeve rodbine MrbNke, tako je razsodilo mestno sodišče v Belemgradu. Znani Teodorović je namreč bil v svojem listu „Male Novine" napal bivšega kralja Milana in državno pravdništvo je tožilo ta list zaradi razžaljenja Člana kraljeve rodbine. Sodišče je pa zavrglo tožbo z zgoraj omenjeno motivacijo. Ta razsodba je vzbudila veliko senzacijo v Belemgradu, kar si lahko mislimo.
Moogo je to oviralo razvoj trgovine I»oi-garalce, da iz sredine dežele ni bilo druge zveze z morjem nego skozi Carigrad. Turki so pa na vse mogoče uačine oteževali promet z Bolgarijo. Zato je pa vlada bolgarska sklenila graditi želez nico Jamboli Burgas, da bode Sofija zvezana s Črnim morjem. Vladi pa primanjkuje denarja za grajenje te železnice, a Stambulov, ki je že večkrat pokazal veliko energijo, si je tudi sedaj znal pomagati. Sklenili so poslati vojake, da bodo delali to železnico. Prebivalci občin, skozi katere bode držala železnica, bodo pa morali tudi delati železnico po 10 dnij. Tako je upati, da bode železnica kmalu narejena. Seveda trgovina se bode mogla Še le potem prav razviti, ko bodo dovršena dela v Burgas kem pristanišči. Omislili bodo tudi več ladij, ki bodo oskrbovale promet mej Burga^om in Carigradom in bodo tudi lahko rabile za varstvo obrežij. Železnica Jamboli-Burgas bode posebno olajševala izvoz žita
Boulangerjevi  prijatelji   na Fruncoskem
imajo prav, če trdijo, da general ni bil iztiran iz Belgije. Belgijska vlada še ni bila odločno ukrenila, da ga iztira, a dala mu je pa že bila razumeti, da naj popusti vsako rovanje proti francoskej republiki, ker sicer ga bodo pognali iz dežele. Boulan ger pa potem ni čakal, da ga iztirajo, temveč je hitro sam odšel v Anglijo. V Angliji se pa sedaj nič ne brigajo zanj. Vlada ga nič ne ovira v delovanji, pa se tudi drugače nič ne meni zanj. An-gležko občinstvo se kaj malo briga za Boulangerja. Skoro noben Anglež ga ne pride obiskat. Posebno je pa za Boulangerja neugodno, da mej Londonom in Parizom ni telefonične zveze in Be torej ne more tako lahko iu tako varno razgovarjati s tovariši svojimi. Dopisovanje je zamudno, brzojava pa porabiti ne more, ker bi poprej francoska vlada zvedela za vsebino brzojavk, nego oni, katerim so namenjene.
SamoJKku konferenca začela se je včeraj v Berolinu. Zastopniki angleški na tej konferenci so:  veleposlanik v Berolinu sir E. Malet,
poslanik v Brnu Scott in specijalni ataše za trgovske zadeve v Parizu Crovve; ameriški: J. A. Kasson, W. W. Phelps in G. H. Bates; nemški: državni tajnik vnanjih zadev grof HerbertBismarck, pravi tajnik legacijski svetnik baron Holsteiu in legacijski svetnik dr. Kramel. Predseduje grof Her-bert Bismarck. V Berolinu nemajo dosti upanja, da bi ta konferenca imela kaj uspeha.
Prosvcta,
Ljubljana.
Že celih trideset let se Slovenci neso skoro nič zanimali za ime in njega pomen svoje narodnostne metropole. V Vodnikovemu spomeniku (izdanem 1. 1859) skušal je prof Miklošič* raztolma-čiti pomen imena Ljubljana in rekel, da bi bil srečen, ko bi mogel dokazati, da je korenika lub v staro-slovenščini pomenjala ne samo „črepinjo" (lubanjo), nego tudi „krib, grič". Mislim, da bi Be slavni lin-guist ne bil dolgo premišljal, to zadnje zatrditi, ko bi bil vedel, da je mej južnimi Slovani vse polno gor in gričev z imenom Ljubi j an (primeri letošnji „Zvon", str. 43). In ali ne pomeni tudi v novo-slovenskem jeziku glava, glavica tudi „okroglo goro", „okrogli grič"? In ali ni holm, na katerem stoji Ljubljanski grad, prava pravcata „glavica"?
Dalje je Miklošič dokazal, da se je prvotna oblika tega imena glasila Ljubljane, local v L ju bi janah in da je bržkone od todi postalo nemško ime „Laibach". Proti temu mnenju se je oglasil spomenikov urednik dr. Costa pod črto, da se je s početka to ime v nemški obliki pisalo z y, torej nLaybach" in da ta y po Grimmovem nauku stoji mesto u, da je torej prvotna oblika „Laubuch" bila in da je to ime samostalno postalo poleg slovenskega „Ljubljane". To bi imelo nekaj zase, ko bi se moglo dokuzati, da so bili ponemčeni Slovenci srednjega veka taki slovnica rji, ko Grimm, in da so vedeli, zakaj pišejo tj mesto it kakor so tudi pisali „Kayser" mesto „Kaiser" in vender no bode nihče trdil, da je to iz prvotnega „Kauser" postalo. Ne, pisava „Laybah" je ravno tako napačna, „Laibach", ker je to ime nastalo iz „Liblah", okrajšano iz „Libljauah". Slovenci so namreč takrat, ko je nemško ime našega glavnega mesta nastalo, ta kraj Liblane, v Liblanah imenovali (kakor čujemo še sedaj DIblanau iu „Li-buša" mesto „Ljubuša"). Od tod so si prikrojili Nemci po vzgledu „Bistrica = Feistritz" tudi svoj „Liblanah m Leibach", ali kakor ga zdaj pišejo „Laibach".
Da je Ljubljana telo stara, to je gotovo, in da je že za Karla Velikega stala na Ljubljanskem Gradu kraljeva palača (Pfalz"), to je zelo verjetno. Vender ne smemo verovati Valvazorju in Schon-lebnu, ki sta napisala obširne Ljubljanske annale in skoro pri vsakem letu kak dogodek zabeležila. V listinah čitamo to ime prvikrat še le 1. 1144, ko jo bil nek Wodolricus deLubiyana (čitaj Lubijana) gradnik kraljeve palače na Gradu. (Značajno je, da v XII. stoletji še ni bilo nemško ime našega mesta v navadi!) Takrat že je obstojala pod Gradom (blizu cerkve sv. Florjana) posebna občina, katero je vladal po staroslovenski navadi občinski svet od dvanajsterih prisežnih mož („dvanajstija") z jednim sodnikom na čelu. Še le v XIII. stoletji   utemeljili so   vitezi  in gospodje
najmanj dvakrat . . . Temu kriv je Tomko; pred tem ni pri nas nikdar gorelo . . .u
„Tako, vsemu je kriv Tomko !M zaklical sem nevoljno, obrnivši so od žida.
Tu se je nehote obrnilo moje oko skozi malo okence na vaški prostor. Tam ni bilo več družine kazaške — stal je tam jedini Kazak : Tomko sam in sam!
Iu stepni veter je neprijetno šumel . . . Bilo mi je žal Kazaka.
„Da, napravimo si lep dan!" mislil sem si, osamel — nekoliko vsaj — tudi s Kazakom, brez družine. Opomnil sem krčmarja, naj privede Tomka, da ga pogostim. Ob jednem sem naročil na mizo vsega, vsega česar je imela vaška krčma dosti; tega ni bilo mnogo, ali človek včasih tega ne zaničuje, kar bi sicer zavrgel.
Za trenotek sem začul pred krčmo Tomkov glas. Dolgo se je upiral, ali na silno nadlegovanje ustopil je vender.
Na Kazakovem obrazu ni bilo nobenega znamenja srda ali očitanja — prenašal je svojo usodo res s kazaško dostojnostjo, čutil je globoko v duši
ta veliki greh, s katerim je toliko zla učini 1 čast-nejšim Kazakom.
Pogled njegov je bil res žalosten. Drže se jedva na nogah in trepetaje na vsem telesu, omahnil je popolnoma onemogel na stol.
Izpregovoril ni dolgo. Le jedenkrat je po-uzdignil osivelo glavo in uzdihnil tožno: „Tomko, Tomko, ni ga usmiljenja pokorilcu !" In zopet je povesil glavo in si s trudno roko zakril obraz.
V tem trenotku sem prisedel bliže k Tomku in pomaknil k njemu v Ukrajini priljubljeno pijačo.
Tomko, kakor bi se probudil iz spanja, obrnil je na me oči.
„No, ogrejva si život!"
Tomko se je trpko nasmehnil — in si pogrel brez mrmranja ta studeni, ta trpki život.
„A kaj, Tomko," rekel sem zaupljivo za nekaj času, „ne povešaj glave tako uekazaški !K
Zravnal se je — toda molčal je zopet.
„To je pasje živenje, kaj ne, Tomko !"
„Pri s i e j Bohu, ščo pravda!"
„Ali nič ne maraj; Kazaku zopet bode boljše . . .
V očesu Kazakovem zasvetila je iskra pri teh
besedah. „Dobro, dobro!" vzdihnil je iz sebe skoro strastno, pa trpko zmajal z glavo in ugovarjajo dodal:
„Ne bode — le huje in huje! Kazak pojde odkoder j; prišel iu se ne povrati več h kočam svoje družine. Ni ga usmiljenja s pokorilcem ne pri gospodu ne pri družini. Tam so častne glave kazaške, ali ta moja ..."
Ni izgovoril — njegov glas se je utopil v solzah.
rTi se šališ, Tomko, — inače si postelješ!"
„Ne, ni ine postelje takovemu Kazaku — pokorilcu. Le častnim glavam je odmenjeuo lepo umreti — nečastne naj sneg zamete in divji vihar raznese!"
Na to izpraznil je Tomko steklenico in v po-trjenje tega, kar je povedal, ponovil s Še žalost-nejim in britkejim glasom: „Pri siej Bohu, ščo pravda."
Spominjaje se, da ni svetovati ne verovati Kazakom in Čuteče resnično pomilovanje s pokorilcem iz svoje družine izključenim, nesem mudil staviti predlog, s katerim sem hotel zaprečiti Tomkovo mračno namero. (Konec prih.)
„Novi trg" (sedaj Auersbergov trg) na levem bregu Ljubljanice, ki je bil dolgo zase posebna občina. (Vrhovec, Ljubljanski meščanje, str. 4, 5.)
Popolnoma nerazumljivo je, kako more Dimi t z (Kurzgefasste G-esehichte Krains pa£. 24) trditi, da so or te nb ur Šk i vo j v od e sezidali palačo oa Ljubljanskem Gradu. Takih vojvod zgodovina ne pozna, nego na Koroškem in torej tudi na Kranjskem so vladali v XI. stoletji večinoma Eppenstei nci, potem od 1122 do 1279 pa Sponheimci (le od 1173 do 1230 je pripadalo Kranjsko Merancem). Prvikrat se omenja tedaj Ljubljana za vlade Sponheimcev in predzadnji vojvoda iz te rodovine, Bernard, je zelo rad „pod turnom" pri Ljubljani stanoval. Ker se je Dimičeva pomota urinila tudi v Hrovatova „Kranjska mesta" str. 10 in 11, zato bi bilo želeti, da tudi drugi slovenski listi opozore čitajoče občinstvo na to zgodovinsko nezmisel.
Domaće stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu v Ločah pri Konjicah za zgradbo Sole 200 gld. ter dovolil, da sme nova šola nositi njegovo ime.
— (Narodni slovenski poslanci) imeli so včeraj v hiši „Matice Slovenske" shod, pri ka terem so  se posvetovali o bodočih deželnozborskih volitvah. Doseglo so je popolno sporazumljenje.
— (Imenovanje.) Avskultant za Štajersko dr. Fran Kočevar in avskultant za Solnogradsko dr. Viktor Karol S upan imenovana sta avskultan-tuma za Kranjsko.
— • (Na katoliški shod na Dunaj) odpeljala sta se v nedeljo knezoškof dr. Misija in knez škof dr. Stepišnik. Iz Ljubljane se je odpeljalo več duhovnih gospodov, izmej posvetnih pa Fr. PovŠe in O. Dolenec.
— (V Gospe j Sveti) na Koroškem praznovala se bode od 11. maja do 6. oktobra 1100 letnica slavne te cerkve, prve na Koroškem, katero je ustanovil Solnograški škof Vergil s sodelovanjem slovenskega vojvode Kajti mira.
— (Poročil) se bode jutri g. dr. A. Ho-man, okrajni zdravnik v Trebnjem z gospodično Voglovo iz Škofjeloke.
— („Berlin er Tageblatt") je v Avstriji prepovedan, izvestno zaradi tega, ker je bil objavljal nepovoljne vesti o zdravji naše cesarice.
— (Še j eden krat „Kupit no pod ko v -stvo".) Kakor smo že včeraj javili, našla se je knjiga z naslovom „Dejanjski nauk o kopitnem pod-kovstvu". »Slovenec" nategnil je vsled tega debelo struno na svoj lončeni bas, kar mu je pa prav malo hasnilo, kajti knjiga še vedno ni Levstikova. Gospodje „Slovenčevi" naj se prej malo pouče, kaj da je „ pisateljska lastnina", potem si bodo korenito premislili, očitati nam, da smo Levstiku „uzmali" pisateljsko lastnino. Rečena knjižica je tako malo pisateljska'lastnina Levstikova, kakor razni zakoni, katere jebil po nalogu vlade ali pa deželnega odbora prevel in o katerih še nobenemu človeku ni na um palo, nazivati je „Lex Levstik". Levstik bil je prelagatelj, prejel je pogojeno nagrado in s tem je bil konec vseh njegovih lastninskih pravic. Ponižno prošnjo, da bi se potrudili v „Slovenčevo" ured ništvo, moramo pa, žal, odkloniti. V pisarno kmetijske d ružbe nam je mnogo bližje, nego na Valvazorjev trg in v kmetijske družbe pisarni bilo je baš „Slovenčevo" uredništvo še le včeraj tako srečno, da je dobilo v dar par izvodov ome njene knjižice, o kateri se mu še pred tremi dnevi niti sanjalo ni, in katera se nikdar in nikjer še ni naznanjala kot knjiga Lovstikova. S tem je pravda o tej knjižici končana in mi samo to še pričakujemo, da nam uredništvo „Slovenčevo" postreže z „berili za meščanske šole", ker je poslednjim v članku „Narodui humbug" bila določena važna uloga in so uekda že pred leti bila na prodaj. Na ostalo opazke se ne bodemo odzivali, ker so dovtipi o starem želji, smrdljivem olji — katero je po receptu „Sloveučevem" za pepeluično sredo dobro („De gustibus uon est disputandiun «!) — preveč vonjavi.
— (».Glasbena Matica".) V nedeljski seji je odbor »Glasbene Matice" sklenil, da se bode po dveletnem prestanku letos zopet priredil šolski koncert in sicer v soboto dne 4. maja zvečer, veseljem se spominjamo na jednake koncerte iz prejšnjih let.   Da se vlani tak koncert ni priredil
bile so uzrok koze; mesto njega bil je Fišerjev koncert, kateri pa seveda ni nadomestil namena šolskega koncerta. Živo nam je v spominu pred-vlanski koncert in če pomislimo, da je „Glasbena Matica" v teku dveh let pod izvrstnim vodstvom z deloma novimi močmi in po obširnejšem učnem crteži zelo napredovala, kajti njeui uspehi pripoznali so se tudi z merodajne strani, če pomislimo, da se je vsled tega v tem času tudi število gojencev pomnožilo in da se je „Glasbena Matica" ljudstvu priljubila, se ne varamo, ako že danes izjavimo, da bode udeležba pri koncertu tolika, kakoršne do sedaj ni bilo. „Glasbena Matica" je pa tudi glede narodnega razvoja tolike važnosti, da je dolžnost vsa-cega narodnjaka, da po možnosti podpira ta zavod ne le materijelno, ampak tudi moralično s tem, da se udeležuje njenih koncertov in tako pripomore k večji Bijajnosti. Kdor bi pa dvomil nad uspehi tega zavoda, naj se pri tej priliki prepriča, kajti sodelovale bodo jedino le osebe, ki k zavodu spadajo. Program, ki se bode pozneje objavil, je jako zanimiv. Po vsem tem se torej nadejamo, da bode v soboto redutna dvorana polna.
— (T r t na u š) poškodovala je na Kranjskem do konca 1887. 1. v Krškem okraji 2302, v Novomeškem okraji 195, v Črnomeljskem okraji 762 ha vinogradov.
— (Obesil) se je dne 38. t. m. v gozdu mej Trnovčama in Brezjem v Brdskem okraji begun 17. pešpolka — Aleksander Okom z Vrh-a na vejo bukovega drevesa. Aleksander Okorn je 20. t. m. od vojakov pobegnil in se je bržkone iz strahu pred kaznijo usmrtil.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 29. aprila. Katoliški shod danes zvečer otvorjen. Navzočnih 11 škofov, mej njimi Zwerger, Misija in Kalni. Blome voljen predsednikom, podpredsednikoma Hora (iz Prage) in baron Hippoliti iz Tridenta, načelnikom šolskega odseka poslanec Karlon. Shod odposlal papežu brzojaven pozdrav, v katerem se naglasa papeževa posvetna oblast. Govorili so Gangelbauer, Lueger, Tarnowski, Haller. — S Francoskega prišlo 20 udeležencev, mej njimi 5 duhovnikov.
Pariz 29. aprila. Paketna ladij a „Cha-teau Margaux" trčila v „Canal La Manche" z neko angleško ladijo in se je potopila. Po-tovalci in mornarji vsi rešeni.
Berolin 29. aprila. Konferenca o Samoi imela danes popoludne prvo sejo. Na predlog Nemčije se je sklenilo, da so obravnave strogo tajne.
Novi York 29. aprila. V Hamiltonu (Outario) skočil s tiru vlak, v katerem so bili večinoma potovalci, namenjeni k predsednikovi slavnosti v Washington. Dvajset osob ubitih. 12 ranjenih.
Dunaj 30. aprila. Današnja pomladanska parada garnizije Dunajske vršila se je pred cesarjem ob najkrusnejem vremenu. V cesarjevem sijajnem spremstvu so bili: nadvojvode, bavarski princ Leopold, vojvoda Cunberlandski, danski princ Valdeniar, Kalnokv, vojni minister, Reuss, Nigra in vsi vojaški atašeji.
Berolin 30. aprila. „Norddeutsche" javlja, da je Herbert Bismarck na ameriških odposlancev predlog imenovan predsednikom Samoiski konferenci. Zapisnikarja sta nemški generalni konzul Arcndt in angleški veleposla-niški tajnik Beauclerc.
Madrid 30. aprila. Pri včerajšnjem katoliškem shodu bilo 18 škofov. Govorniki poudarjali, da treba mirnega posredovanja v očigled vojnej nevarnosti. Jedini razsojevalec, ki daje dovolj jamstva, je papež, kateremu pa treba, da bode nezavisen, posvetne suveren-nosti.
Razne vesti.
* (Kralj srbski) Milan, ki je potoval v Jeruzalem, pišejo nekateri liHti, da ustopi v samostan v Jeruzalemu ter postane menih, da bode pozneje srbski patrijarh. Verojetuo to pač ni.
* (V me s tu Steyr) umrl je včeraj za vnetjem pluč Josip VVerndl, glavni ravnatelj in delničar avstrijske družbe za izdelovanje orožja. Od prostega delavca popel se je do tovarnarja prve vrste in tovarna v Stevru obsega 4000 □ sežnjev, v njej deluje 1200 strojev in 2500 delavcev, vsak dan izdela se nad 1000 pušk repetirk.
* (Nesrečne srečke.) Iz Budimpešte se javlja 27. t. m.: Hermann, knjigovodja pri hra-niluici v Lij)to Szent Miklosu, potoval je že pred osmimi dnevi na Dunaj zaradi kolekovunja sreček, katere so mu izročili zasobniki. Nezvesti uradnik je s srečkami vrednimi 40.000 gld. najbržej potegnil v daljni širni svet, ker se še dosedaj ni povrnil v svoj službeni kraj.
♦(Poneverjanje ) Iz Budimjiešte ge 27. t. m. poroča: Josip Bozaky, bivši ravnatelj pri hranilnici v Szolnoku, poneveril je pred štirimi leti GO.000 gld, ter pobegnil ž njimi v Ameriko. Včeraj pak so tukaj prijeli in zaprli domov došlega nezvestega zločinca, kateri je prinesel s saboi od pone-verjene vsote Še G gld. Velika beda j.rignala je moža nazaj v domovino. Ko je redar ustopil v sobo zlodejčevo, čulje besede: „Dobro došli! Jutri bi me ne bili že dobili živega." Pri njem našli so tudi nabasan samokres, s katerim Bi je nameraval končati življenje. Zločinca poslali so k sodišču v Szolnok.
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gid. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
^-aSfrfr.g^^j^gi^^T^ iV^i--------^»gi-
fJiurli so v IdubJJanl:
28. aprila: Fnin Virtic, posestnik, 49 let, Poljanska ceBta št. 26, za mrtvudom.
29. aprila: Stanislav Zadnikar, pasarjev sin, 9 dni j, Cesarja Josipa trg št. 2, za otročjim krčem. — Marija Si-hevnik, gostija, 79 let, Dolge ulice št. 5, za plačnico. — Ivana Zupančič, delavčeva hči, 8 let, Poljanska cesta št. 18, za otrovljenjeiu krvi z urinotu.
80. aprila: Fran Zupančič, delavčev sin, 6 let, Poljanska cesta št. 18, za Brigthovo boleznijo. — Albina Obreza, hišnega posestnika hči, 14 ines., Kijučarske ulice št. 3, za krvicami. — Julija Mahnič, krojačeva žena, 31 let, Streliške ulico št. 6, za jotiko.
V d u £ o I n e j bolnici:
26 aprila: Jakob Kvas, delavec, 47 let, za plučuo tuberkulozo.
rT u j ei :
29. aprila.
Pri Muli« i : Vahlkainpf iz Beljaka. — Sclnveighoter iz Brna. — Kopov, Sehultes, Boohatsch, Winterholler z Dunaja. — Štefan iz Krnova. — VVutselier iz Ljubljane. — Rydlo iz Brna.
Pri Klonu: Rosina iz Ribnico. — Zaman iz Pod-grada. — Vorbajs iz Št. Petra. — Gornik iz Komende. — VVester iz Otaleša. — Lavrič iz Žirov. — Uilb iz Stutt-garta. — Bruck z Dunaja. — Fanderlik i/. Ogerskega Hra-diša. — Sonleitnor i/. Tridenta. — Sonncr iz Leskovca.
Pri Južnem kolodvoru: Bergun iz Sevnice. — Schuster iz Križnavca. — Podnar, VVittine z Dunaja. — Ci lenti z Reke.
Meteorologično poročilo.
Čas op^LStJ zovanja ,   „ ,„™
Temperatura
Vetrovi
Nebo
7. zjutraj 784 4 mm. 2. popol. ".'13 6 mm. 9. zvečer     84'9 mm.
18'4« C 20-8" C 114° (J
brezv. jas. si. vzh. d. jas. ■1. vzh.I jas.
Mo-krina v
mm. S
O-OOmrn.1
S:ednja temperatura 51*8°, za 4-2° mul r.ormaloin.
XD-o-na.3si2:a. borza
dne 29 aprila t. 1. (Tzvirno telegratlčno poročilo.)
včeraj —
.... gld
Papirna renta.....jdd.  85 35
Srebrna renta..... „ 8r»75
Zlata renta......,111*05
> i marčna renta .... , 10045 Akcije uarodne banke. „   895* —
-trertitiie akcija..... „   299 50
Condou.   .....       . 119'.'5
Srebro...... .,     —' —
Napol........ ,      9-47 V,
C. kr. cekini .... , 564
Nomfike marke..... .     58 42
4% državno sroiko iz 1. 1861     260 gld. Državne urefike iz 1. L864 100 ,
Ogerska zlata renta 4°,„   ..... .
Qgerska papirna renta 5°/0   . ...
•i°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Onnava rog. srečke 5°/0   .   .     100 gld. Zemlj. obč. avstv. 4 Vi0/,, zlati zast. listi .
Kreditne svečke .....100 gld.
Rudolfove srečke ..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke 120 „
Trammvvav-društ  velj. 170 gld. a v.
- gld
138 181
103 96 104 125 120 191 21 129 234
gld
daues>
85-65
86 — 110 75 !()()■ in H95-— 29925 11940
9-47 5-63 58-30 50 kir.
25 20 90 75
50 25
70
50
Anton Obreda, tapetnik in posestnik, pre-sllno užaljen, javlja v svojtm in soproge Miokc imenu, da jima je odpoklical Vsemogočni njihovo preljubljeiio in jedim> hčerko
-fiL Za 23 I 3ST O
danes zjutraj ob l/, 1. uri v nežni starosti 14 Vi meseca v boljšo življenje.
Pogreb prerano umrle bode jutri v sredo ob »/,6. uri popoludne iz hiše št. 3 Kijučarske irico na pokopališče k sv. Krištofu. (323)
Ljubljana, dne 30. aprila 1889. Mesto vsake drugo objave.
zraven farne cerkve \ Zi»j;or ji, s Štirimi sobami, mesnico, iisnjarijo, (297—3)
se pod ugodnimi pogoji takoj v najem tla.
Natančneje pove upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Hiša na prodaj.
Prodam proste volje svoj) v Lomilci iuiajnču liiso I«s.  katera  Btojl na  cesti proti kolodvoru.   V hi3i je kroma. — Natančneje  pove  gospod   l^iineij 4»rtinli«r, C. kr. notar v I-ogtitci. (300—li)
Marijino kopališče
poleg* Prul
otvori se 1. maja.
Tudi se izdajajo
naročilne karte za kopeli v lesenih in kamnitih banjah.
Za mnogobrojni obisk priporoča se
(318-2) Josipina Ziakowski,
dobro ohranjen, ki ima dober glas, produ se za 150 icl«l.
na Mestnem trgu št. 8, II. nadstropje,
na dvoriščnej strani. (285 —5)
CIRKUS RICHTER.
HHIBiMil \ t I_____L
T7"salc dan
velika gala-predstava.
Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Kasa se odpre ob 737- uri.        (258—io)
Trgovina špecerijskega, materijalnega, barvnega blaga in deželnih pridelkov
na Ptuj i na Spodnjem Štajerskem
iiHtuuovljeiia leta 1*21». mi Glavnem ii\u. — sedaj jako dobro obiskovana —
se dćx, talsoj tt i^a/jena sili se tvLd.i ;proca.sl.
Vprašanja pod naslovom: Viljem Sknbltz na Ptuji. (317—1)
000000000000000000030000
Trgovsko posestvo
O že 40 let obstoječe, dobro mesto v Rečici, okraj Gornji Grad na """" Spodnjem Štajerskem, proda ue dne lil. maju s ss«>. letu ekKcUiMMjKltiiii |M»t«in. — Posestvo je sodnijsko cenjeno na 5000 gld. — Kateri žele kupiti, se vabijo.
Tudi se na tem posestvu na I. mestu intabulovana terjatev, ki
so obrestuje po 6°/0i v okr. znesku 3000 gld., po potu cesije odstopi. Kaj več pove O« Urlmn v Trbovljah. (316—1)
oeoooooooooooooooooooooo
C kr. &St  pri t.
***** 1
železniška tovarna
2W" na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje (217—12)
koinerčnega litemu lilngn, p« < i v velikej izberi, ogiijiNĆ in ognji sin ili delov, kotlov v vsakoršnjej obliki iu velikosti itd. itd., ?il«*:;u hI a t; a za Ntavb«; stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, stresnih oken itd., «evij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., riiiluiHklli priprav: stop in mer-kal. pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanjc kamnov, rudniških vozk itd., tužili -Hklh naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, Htrojnili «l«»|ov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 50 konjskih sil, rastlinjakov in pnvllijouov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, pa vi rui< oi !i priprav, ovnov za vodne tavbe, renervarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turhin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 5 do 200 konjskih sil, lnuiNini»ij*kili priprt«v: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih s t olj k, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strojev voaotitolpnlc« o<lvafaJo6ili vu«lo<lrža1lt nI roj«'t, vodnih koles iz litega in kovanega železa, žnguili «lelov, kakor tudi priprav za parne in vodne žago in posamičnih cirkii|arnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiHkalniee : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in v6dom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palicah in osij iz kovanega pretopljenega
železa" Wm~ Vprašanja g;lede cen se hitro odgovore.
Služba organista,
koji bi bil ob jednem tudi ol»<*iii*lii tajnik.
raspituje se v občini Lokve (Corpnale).
Plaća 1 gld. na dan s prostim stanovanjem Prosilci   naj se  oglase osobno ali pa pismeno s prošnjami  do   IO. maja  i. 1. pri podpisanem županstvu.
Županstvo v Lokvi (Corgnale) (Via Divača),
(308—2)
dne 25. aprila 1889.
Župan: J. Gregorčič.
Takoj delujoče Uspeli zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri Vatereui ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado uslvarjajme sredstvo)
brez uspeha. Kavno tako sigurno pri pleftali. Izpulili in oHlvelili laseh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji Kajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. iti v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. drvolicsli V Krnu.
uMtfJani se dobivši pri g. Krfrord« NMahf-u t v
A. Prcucmarer, P. Prendini; v Gorici lekar C. Cristof-v Peki lekar J. Gmeiner ; r Celji Kd. PelU; v Marili J. Mart hi z ; v G rade i: Kanp. lioth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: J„   |i'» '    orientalsko lepotilno sredstvo, ki ti L   flcUvj   narija nežnost,  belino iu obilnost odstranujt! pege in lase      cena 8f> kr.
aft~ NI aleparila! ~M (651—14)
Radenska kisla voda in kopališče.
Raienci na slov. Štajerskem ob vznožji Slomških goric.
* »j
Trstu fuletti; bor
Eau
telesa,
Kot zdravilna voda.
Obvarovalno zdravilo.
Radenska kisla vodi ima med vsemi evropskimi kisleei največ natrona in litija. Posebna njena l.istnmt je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi ćlovck vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledioah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
7nf nQmi7n9 vnHa Vsled obilne oglene kisline in oglenoktslega natrona, prijetnega okusa in tVUl llallllžilct VUUd. močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno Sumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla vodi kot varstvo in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlica in kolero.
Kopeli in stanovanja.
udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost
sobo 30 kr. do 1 gld.)
rinliAtirk l/ioli li-fi! l/r»+ -rt\v*n\i\\n Liter radenske kisi • vode ima v sebi O06 gr. dva-UlJ Ijt/IIU-KlOlI ■ I LIJ l\Ul ^UldVIIU. kratno ogljeno-kislega litija, to jo množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan hižnik kot zdravilo, dokazujejo Garrođovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protlnaitlh bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vso nesnage. To ga je napotilo, da jo začel poskuSati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosogli pri enacih razmerab tudi dragi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Šttrjerskeirt.
v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz m Mihael Kastner v Ljubljani.
Kopeli se prirejujejo iz železu rite in kislo vode z raznovrstno gor-koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper:  hudič j. trganje po
(Cena kopeli .'Jo kr , cena za eno (339—52)
Nova koncesij onovana m v Hijiibljsini.
Slavni mestni magistrat v Ljubljani dal mi je dne 6. februvarija 1889. št. 21280 koncesijo za osnovo tovarne za sodno vodo v Ljubljani v hiši št. 2 na Ereširnovem trgu (lekarna pri „Zlatem orlu")-
To naznanjajoč občinstvu, (.pomnim, da so bode v moji tovarni sodna voda na najskrbnejši in najracijonelnejsi način delala, in da se že sedaj prodajajo vsi sifoni le v garantovano po
predpisu ministerske naredbe dne 11. julija 1888. št. 120 drž. zak. iz 90°/0 cinkove zmesi napravljenih zaklepih, torej je v njih zdravju neškodljiva okrepčujoča pijača, v katerej ni prav nič svinca, kar izvrstno ugaja sanitetnim zahtevam. Z velespoštovanjem
Jos. Svoboda?
(289—4) lekarna in tovarna sodne vode.
ki^ajatelj in odgovorni urednik: 1) r a g o t i n Hribar
La8tniua in tiak -Narodne Tiskarne'