\
H3. SfBVilha.
I LiDblJaBl, t soboto 19. oktobra 1918.
H. leto.
.Slovenski Narod* valja po polili
za Avatro-Ogrsko;
ceto leto skopaj naprej.  .  K 50*—
pol leta     „ „    ... 25
Četrt leta    , .... 13 —
na mesec   • .... 4-50
za Nemčijo: celo leto naprej  ....  K 55-
za Ameriko ln vse druge dežele: celo leto naprej  ....  K 60*
Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica al! znamka. OarsTnla^TO (spodaj, dvorišče levo). Kn ali ova ulloa it 5, telefon it 85.
Uhaja vaak dan ivotor Uvaomil nodoljo In praznika.
inserati se računajo po porabljenem prostoru ln sicer   1 mm visok, ter 54 mm Skok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., par te in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih Inserdfah no dogovoru.
Ne?i aaroCBrti saj posijelo airoćnaj veJio    #/* a0 natisa t ol. OJQ Na saao tlsaeae oaroćbe brez poslatre deaarja se ae aoreiao alkakor ozirati »Narodna tiefcarai" tolofoa it 85.
celo leto napre pol leta
.Slovenski Narod- velja v LJubljani dostavljen na dom ali Če se hodi ponj: . K 48-— I Četrt leta
24
= 1
na mesec
. 12.-- 4—
Posamezna Številka velja 30 vinarjev.
Orada litvo
Dopisi naj se frankirajo. Kokopisl se ae vračajo. Knaflova ulloa IL 5 (v L nadstr. levo), telefon it 94
Narodno vijeće SHS.
Narodno vijeće v permanenci. — Bosanski mohamedanci pristopili. — Manifest na narod SHS. — Važne odločitve.
Zagreb, 18. oktobra
Narodno vijeće je v permanenci ter nadaljuje svoje razprave. Sej se udeležujejo zastopniki vseh strank iz naših pokrajin.
Danes dopoldne so svoj pristop prijavili tudi bosanski mohamedanci, ki so poslali izjavo, v kateri izjavljajo, da se v polnem obsegu pridružujejo načelom zagrebške-inarčne deklaracije t L, v kateri je izražen princip brezpogojne narodne samoodločbe in ujedinjenja naroda SHS v neodvisni, na demokratičnem temeUu zasnovani državi. Držeč se teh temeljnih načel, se obvežejo, da ne bodo niti kot poedinci, niti skupno nastopali v javnem življenju ter izdajali izjav brez prejšnjega dovoljenja in sporazuma Narodnega vijeća SHS.
Podpisani so H al i f beg H r a s -nica. Zla Rizaefendič, dr. Mu-stafa D e n i š 1 i 6, dr. Mohamed Spali o, dr. Mohamed Ž e č e v i ć, lisi M u f t i ć, član najvišjega mohamedan-skega duhovniškega zbora.
Izjava bosenskih mohamedancev je izzvala splošno veliko odobravanje.. Takoj so bili mohamedancem odkaza-na mesta tako v plenumu, kakor tudi v osrednjem odboru.
V današnjih razpravah, ki so bile zelo živahne, je bilo sklenjeno, da izda Narodno vijeće koncem svojega zasedanja manifest na narod SHS ter se bodo objavili tudi drugi sklepi vijeća, ki so v zvezi s tem, da vrhovna reprezentanca SHS stori z ozirom na
važnost sedanjega političnega položaja odločilne korake za vts narod SHS.
★
Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu poročamo, da so bili za tajnike Narodnega vijeća izvoljeni dr. NL Drinkovič, dr. Lorković in dr. Budišavi je vič.
★
Zagrebški listi pozdravljajo v posebnih člankih delo »Narodnega vijeća«.
»Novosti« povdarjajo važnost včerajšnjega konstituiranja vrhovne instance naroda SHS. Istočasno ko se Dunaj in Pešta trudita ustvariti nove načrte, da bi razdelila narode, se konstituira v Zagrebu Narodno vijeće SHS ter izvoli za svojega predsednika dr. Korošca, voditelja jugoslovanske delegacije v avstrijskem državnem zboru in prvoboritelja za narodno stvar v dunajskem parlamentu, kar je najsijajnej-ši dokaz popolnega zaupanja Jugoslovanov v odločnega voditelja. List upa, da se bodo sedaj vršile naglo in energično potrebne odločitve, ker dogodki ne pripuščajo* nobenega odlašanja več.
Iz Budimpešte prihajajo vesti, da je dr. Frank imel z madžarskimi politiki razgovore, kako bi bilo mogoče prekrižati načrte Narodnega vijeća SHS, ker stremi ta narodna institucija za popolno ločitev Hrvatske od Ogrske,
Federalizacija Avstrije.
Na dveh napačnih premisah sloni manifest cesarja Karla. Zmotno je mnenje, da je v Avstro-Ogrski vendarle še mogoče tudi po vojni obdržati nadvlado Nemcev in Madžarov. Napačno je pojmovanje razmerja, ki ga imajo v bodoče zavzemati napram svojim vladarjem napodi
Manifest dekretira zvezno državo in sicer tako, ki bo uspešno ščitila skupne koristi in jih uveljavljala Dovsod on-di, kjer je skupnost življenska potreba posameznih držav. Iz tega odstavka bi — rudi če bi v manifestu ne bilo izrecno povdarjeno, da ostane za enkrat še vse pri starem — čisto jasno izzvenelo, da je srčna Želja dunajske vlade ohraniti staro Avstrijo. Mogoča bi bila kvečjem izprememba, po kateri naj bi zavzemala nemško - avstrijska država v zvezni državi nekako isto stališče, kakor ga je zavzemala Prusija napram ostalim nemškim zveznim državam. Skupne naj bi ostale zunanje zadeve, skupni davki, skupne železnice in seveda skupna tudi hramba. Gospodar v zvezni državi bi bfla dunajska vlada, slovanski narodi pa naj bi bili v svojih državicah le užit-karjL Za vsak slučaj naj bi prav prišli slovanski fantje in možje, če bi bilo v bodoče zopet kedaj treba prelivati kri za Nemce, da bi se tako vsaj nekoliko popravila usoda, ki je hotela, da je v svetovni vojni tekla tudi nemška kri za osvoboditev — Slovanov.
Kot največji rezultat svetovne vojne se lahko smatra, da je prodrl narodnostni princip. Ni nezanimivo, da se je začela svetovna vojna baš za to, ker se je napovedal boj narodnostnemu principu in samo za to, da bi se proti temu principu vzdržala stara Avstro-Ogrska. Sedaj je izše! manifest avstrijskega cesarja v priznanje narodnostnega principa. Logična in skrajna, posledica izvedbe samoodločbe Preobrazba Evrope v tel smen, da nastanejo suverene narodnostne države, ki bedo med seboj zvezane kakor bo to všeč njihovi svobodnf volji, v vsakem slučaju pa po lisi narodov, kakor jo na-svetuje ameriški predsednik Wilson.. Zato ne more noben narod in ne sme od nikogar sprejeti diktata, da ima njegova sedanja alt bodoča država tvoriti zvezno državo s tem aH z onim
Zmota je, če kdo misli, da bi hotel nam Jugoslovanom kaj takega predpisovati Wilson. Le popolnoma svobodaa volja naroda bi mogla v tej stvari odločiti.
Kaj bo storila naša konstituanta ali naša narodna vlada, ne vemo. Pozabiti pa ne smemo, da so bile naše pokrajine za Dunaj že od nekdaj le nekaka kolonija in da smo že pred svetovno vojno proglasili načelo: Proč od Gradca. Naravnost izkliučeno se nam zdi. da bi se mogla jugoslovanska država po tolikih izkušnjah našega naroda še orientirati proti severu.
Vsak poskus vstvariti etane med preteklostjo in tako končno obliko razvoja narodnostnega vprašanja se pravi sic*?r zadrževati napredek ter ustvarjati nekaj, kar nosi v sebi že ob početka kal smrti., Ce pomislimo samo na razmerje med Avstrijo in Ogrsko, ali na razmerje med Ogrsko in Hrvatsko, moramo priti do tega zaključka Ponesrečenih ooizkn-sov centralnih držav, ki sta jih napravili z brest-litovskim mirom in vzhodu niti ne omenjamo ne.
Navzlic vsem oviram se čisti narodnostni princip uveljavlja pri prav vseh narodih, izvzemši pri Nemcih in jMad-žarih, pri teh pa samo za to ne, ker so do zadnjega trenotka računali, z absolutno zrnato v svetovni vojni in za to ne, ker še vedno upajo, da si bodo bodisi z zvijačo, bodisi z* regeneracijo v bližnji bodočnosti vendarle še rešili nadvlado.
Pri avstrijskih Nemcih, zlasti pri so-.cijalistih, ki so očividno prevzeli reše-- valno akcijo za : avstrijsko nemštvo, vendarle počasi prodira boljše umetanje prave narodne -samoodločbe. Prepričan sem, da razvoj do druzega dovesti ne more, kot ;do priklopttve^avstrijsko - nemške države k Nemčiji Z ujedinjenjem vsega nemškega naroda bi se le udejstvil program, ki je bil it leta 1848. ideal nemške demokracije.
Težja bo nova šola pri Madžarih, fd se dosedaj še niso veliko povspeli nad integriteto madžarske države, dasi je čisto madžarskega ozemlja na Ogrskem le dobrih 100 km* okoli Bndimpev šte. Vse kaže, da pridejo Madžari k pameti šele, če pride Wilson v — Budimpešto.
Odkar tvoriio Wilsonova načela podlago za svetovni mir in varstvo enakopravnosti vseh narodov, je vsak poskus nadvlade Nemcev v kaki avstrijski zvezni državi docela nemogoč.
Ako tega Nemci danes še ne uvide-vajo, bi se mogli pozneje prepričati v praksi. Cim pa pride to spoznanje, ni nobenega dvoma, da izreče nemški narod takoj svoi desinteresment nad avstrijsko zvezno državo. Tedaj nastopi čas, ko bi ne bil nihče več opravičeno interesiran na tem nestvoru.
Za naš narod ima danes manifest cesarja Karla le toliko pomena, v kolikor teoretično priznava narodnostni princip in v kolikor tudi avstrijska vlada principijelno izreka opravičenost, da zastopajo naš narod po Narodnem svetu naši državni poslanci. Praktične vrednosti nima cesarski manifest za nas nobene. iMalone že danes je le zanimiv zgodovinski dokument.
HRVATSKI GLASOVI O FEDERALIZACIJI AVSTRIJE.
Zagreb, 18. oktobra. Hrvatski narodni listi presojajo kraljev manifest o preustroju Avstrije popolnoma eno-dušno.
»Hrvatska Riječ«, oficijozno glasilo srbsko - hrvatske koalicije piše v članku pod naslovom »Samoodločba v okovih«: Recite in delajte, kar hočete, samo ne dotaknite se integritete sveto-štefanske ogrske krone. To so povedali Madžari na Dunaju in iz te zahteve izhaja ta zadnji dunajski manifest. Človek se vpraša, kje žive ljudje, ki se danes upajo tako govoriti? Sodi se, da je bil cesarjev manifest izdan, da pre-venira VVilsonovemu odgovoru in da se pred novimi njegovimi zahtevami pokaže monarhija v novi, izpremenjeni obliki. Bojimo se, pravi list, da Wilso-nu tak preporod Avstrije ne bo ugajal. Članek zaključuje: Usoda narodov monarhije se ne more urediti z nobenim manifestom. Odločilno besedo bo izrekla mirovna konferenca.
»Glas SHS« prinaša uvodnik pod naslovom »Bečki hatišerif« ter pravi: Sedanji dunajski načrt ni ničesar drugega, kakor poskus izigrati ona načela, ki so ostala zmagovita in proti katerim se vlastodržci na Dunaju in v Pesti zaman upirajo. Tudi ti njihovi načrti so že propadli, samo na Dunaju in v Pešti ne vidijo, da so že poraženi in da jim tudi njih hatišerifi ne bodo nič pomagali, kakor v Turčiji niso pomagali hatišerifi, ki jih je sultan izdal zaradi svoje raje.
Podobno se izražajo v ostri kritiki »Novine« in »Male Novine«, ki poživljajo Narodno vijeće, da naj nastopi z odločilnim delom.
V Zagrebu splošno sodijo, da ne bo imel manifest nobenih političnih posledic in da ne bo niti za trenutek mogel zanesti zmešnjave v narodne vrste. Zadovoljni morejo biti v tem hipu samo Madžari, ker jim da manifest proste roke glede svetoštefanske krone.
Člani Jugoslovanskega kluba poklicani na Duga j.
Dunaj, 18. oktobra. Pisarna Jugoslovanskega kluba sporoča vsem članom kluba:
Parlamentarna komisija jugoslovanskega kluba je danes sklenila predlagati plenumu, da maniiest o federalizaciji Avstrije ne more provzročiti nobene izpremembe v stališču Jugoslovanskega kluba, ker vztraja ta neomajno na svojem stališču združitve vsega naroda SHS v svoji suvereni državi.
J u g o s 1 o v a nski klub nujno sklicuje vse člane na važno posvetovanje, ki se vrši v torek na Dunaju.
UiHon še ne ogovori.
VVashington, 17. oktober. (Kor. uf) Reuter. Uradno se poroča, da se ne bo odposlal Avstro-Ogrski nikak odgovor, pred-n o Nemčija nebo definitivno odgovorila na zadnjo Wilsonovo noto.
Chiasso, 18. oktobra. Italijansko poročilo o drugem Vvilsonovem odgovoru se bavi tudi z vprašanjem, zakaj VVilson Avstro - Ogrski na njeno mirovno prošnjo še ni odgovoril. Smatra se, da bo VVilson odgovoril Avstro-Ogrski posebej zelo obširno, ker je potrebno zlasti, da iz osebnih ozirov in z ozirom na etnografično sestavo in n& nattanio politiko natančno obrazloži svoje stališče napram mirovni prošnji Avstro-Ogrske.
Jusoslranslia mela na Štajerskem.
Z ozirom na vesti, da bi se imela na Dunaju določiti Drava kot meja jugoslovanske države proti severu, se naša javnost opozarja, da je glede Štajerske štajerski odsek Narodnega Sveta v svoji seji 12. t. m. v Mariboru soglasno sklenil, da se zahteva kot narodna meja proti severu od zgodovinarjev dr. Mu-charia, Czoerniga, dr. VVeissa in Kosler-ja ugotovljena, še danes dejanskim razmeram odgovarjajoča meja. daleč severno od Drave, namreč višine gorovja Radija nad Mnrenbergom, RemŠnika, Pesničkega vrha ob izviru Pesnice, Kozjaka in Ploča s severnim pobočjem teh pogorij vred. Od izliva Sulpe v Muro naprej (med Lipnico in Ernovžem nad Spielieldom) proti vzhodu, ima pa tvoriti mejo reka Mura do blizu Radgone, Radgona z okolico na levem bree:u Mure bi pa imela pripasti k nam. V ozemlje jugoslovanske države bi spadal torej brezpocojno Maribor in vse ozemlje Slovenskih goric in Kozjaka. Haturo ozem'ie leži severno od Drave in je vseskozi slovensko.
Strokovniaki v Mariboru izdelujejo podrobno mejno črto, glede katere smo vsi štajerski Slovenci edini.
Potovanie čeških politikov.
Z Dunaia poročajo, da se je udeležil seje Češkega Svaza dne 17. oktobra tudi poljedelski minister grof Silva Ta-rouca, ki je hotel pregovoriti Cehe, da opuste svoje odklanjajoče stališče napram manifestu. Domneva se. da bo švicarsko potovanje čeških politikov prineslo potrebno jasnost. Dr. Kramar, Klofač. Stanek in Haberman odidejo te dni v Švico, da se informirajo o namenih entente glede Čeho-slovaške države.
Dunaj, 17. oktobra. Iz zaupanja vrednih virov so dobili nemško-češki poslanci vest. da se pogajajo nemški industrijalci v češkem ozemlju s Čehi. Da rešijo svojo posest, se zavzemajo za to, da se priklopijo tudi nemški deli Češke češki državi. Izdana je parola, da naj skupnost industrijskih interesov pomaga ustanoviti; tudi državno skupnost. Nemci so zaradi tega seveda silno vznemirjeni in zmerjajo svoje brate z izdajalci.
Vojne črne knjige.
Praga, 17. oktobra. »Narodni Politika« poroča, da se pripravlja na Češkem izdanje vojnih črnih knjig, v katerih bodo označene vse osebe ki so se bavile z vojnim dobičkarstvom in ki so nastopale proti samostojnosti češkega naroda.
Nemci se skušajo pri« bližati Cehoslovakomv
Zagreb, 18. oktobra.   Srbski listi poročajo iz Pariza,, da se je poskusil nemški poslanik na  Dunaju približati l zastopnikom Čehoslovakov ter jim je I sporočil, da želi Nemčija v slučaju, da dosežejo Čehoslovaki   svojo državo, stopiti z njimi v stik. Če bi Čehoslova-« ki sklenili z Nemčijo zvezo, jim ta garantira korekturo meje proti Poljski in : Madžarski ter svobodne roke za izvoz I čeških industrijalnih izdelkov v Rusijo in na Poljsko. Zastopniki Čehov so te ponudbe odklonili.
O samoodločbi Nemcev.
O stališču Nemcev napram razvoju dogodkov v naši monarhiji piše dr. Robert Orel: Nemška Avstrija ima interes na tem. da se vzdrži veliko enotno avstro-orsrsko gospodarsko ozemlje, če hočejo Ogrska in slovanski narodi ohraniti to gospodarsko ozemlje, odgovarja to našim potrebam. V tem slučaju nai se ustanovi iz Avstro-Ogrske zvezna država, v kateri naj ima vsak narod svoio lastno državo, vsi narodi pa aaj tvorijo enotno gospodarsko ozeml^. Če pa hočejo Ogrska in slo^ vanski narodi razbiti to veliko gospodarsko ozemlje, potem nemški Avstrijci v malem gospodarskem ozemlju, katero* iim še ostane, ne morejo živeti* Zato morajo iskati priklopitve na veliko gospodarsko ozemlje Nemčije. Vi tem slučaju bi se morala nemško avstrijska država oziroma tri države, kf bi se ustvarile iz Nemške Avstrije, priklopiti kot posebne zvezne države Neuv čiii. Samo na ta način se zavaruje bodočnost nemško-avstriiske industrije in industriialnega delavstva v nemški Avstriji. Tretie možnosti ni, ali avstrijska zvezna država ali pa priklopitev k Nemeiii.
Dunaj, 18. oktobra. Poslanci VValdner, Fink in Seitz kot tehnični komite* za Naredni svet nemških poslancev, konstatira j o, da pride za ta Narodni svet v poštev ZlO nemških poslancev.
Nemci štejejo prebivalstvo zveznih držav.
Dunaj, 17. oktobra. Na podlagi ljudskega Štetja iz leta 1910. so izračunali Nemci, da bi po njih želji ustanovljene zvezne avstrijske države imele nekako to - le razmerje: Nemško - avstrijska država bi štela 9,600.000 prebivalcev. Češka država bi štela 4 milijone 200.000, na Moravskem 1,869.000, v Šlcziji 180.000 Čehov, skupaj 6 milijonov 291.000 Čehov. Jugoslovanska država bi štela 2,032.000 slovenskih in srbo - hrvatskih prebivalcev. Od teh" bi živelo na Štajerskem 410.000, na Koroškem 82.000, na Kranjskem 491.000, na Primorskem 438.000 in v Dalmaciji 611.000. Rusinska država v Vzhodni Galiciji bi imela 3,210.000 rusinskih prebivalcev. To so računi brez krč* marja.
GOSPOSKA ZBORNICA IN PREUSTROJ AVSTRIJE.
Dunaj, 18. oktobra. Nemški člani gosposke zbornice so silno ozlovoljeni, ker gosposka zbornica ne pride v poštev pri pripravah za ustanovitev zvezne države in'pri sklicanju Narodnih svetov. Vlada se sedaj izgovarja, da so temu krivi Slovani s svojim radikalnim demo-kratizmom in socijalni demokrati, ki so bili vedno ^nasprotniki gosposke zbornice. Poslanski krogi so mnenja, da v bodoči ustavi zveznih držav ne bo več prostora za gosposko zbornico. Govori se celo, da bo imela gosposka zbornica v ponedeljek svojo zadnjo sejo.
Skupne konference na Dunaju.
Dunaj, 17. oktobra.    Domnevat! je,
da se bodo vršili, ko dospe Wilsonov odgovor Avstro - Ogrski in Turčiji skupni razgovori zastopnikov Avstro-Ogrske, Nemčije in Turčije najbrže na Dunaju. V teh konferencah bo šlo za to, da se zavzame skupno stališče k predlogom entente.
Nobenega vtiska.
»Baseler Zeitung« Javlja: Iz Pariza poročajo, da vest o nameravani federalizaciji Avstrije ni napravila nobenega utiša. Zavezniki se nikdar ne bodo zadovoljili z usodo določeno po federalizacijskem načrtu tem narodom; izvzemši v slučaju ako narodi sami izjavijo, da so s to usodo zadovoljni. Češko - slovaški komite se o avstrijskem projektu sledeče izraža: »Z Avstrijo se ne bomo pogajali, ker Je naše vprašanje mednarodno in se mora resiti na mirovnem kongresu, katerega se udde-
Stran 2.
.SLOVENSKI NvROD«, dne 19. oktobra 1918.
243. štev.
te zastopniki Čehoslovakov, ki jih le eo-teta oficijelno priznala za zavezniški narod. V momentu, ko je bila priznana naša armada, morda zavezniki niso razumeli težo udarca, ki so ga s tem prizadejali Av-/ striji, mi smo dobro pojinili dalekosežnost, vedoč, da smo s tem postali neodvisen narod, ki se bo direktno pogajal v Čeho si o vaškem vprašanju. Danes smo zavezniki en-tente, pretrgali smo vse zveze z Avstrijo in ko je Stančk 2. oktobra v parlamentu zahteval čehoslovaško državo zajedno s -Slovaki Ogrske*, je govoril v imenu nas vseh.« — Poslanik jugoslovanskega odbora v Parizu Ivo de Giulli se je podobno izjavil v »Temps«, kjer pravi: Federalizacija je čin obupa, saj je komaj 10 dni preje Ti-sza izjavil, da nikdar ne bode Jugoslavije, dokler obstoji Ogrska. Kratek čas pred publikacijo manifesta so se sestali v Zagrebu zastopniki vseh jugoslovanskih strank ter proklamirali popolno pravo samoodločbe In neodvisne državnosti.
Program nemško-avstrijske države.
Dočim se avstrijski Slovani že naj-manj eno leto intenzivno pripravljamo na velikanske izpremembe bodočnosti, so avstrijske Nemce dogodki docela prehiteli in jih našli v polni zmedi. Nihče ne ve, kaj bi začel in kako bi začel. Le posamezniki si ubijajo glave, kako bi postavili avstrijskim Nemcem program, ki bi iim rešil vsaj nekaj bodočnosti. ^Razvoj mišljenja avstrijskega nemštva je navsezadnje vendarle začel siliti v smer čiste samoodločbe. Četudi se Nem-ici kar ne morejo otresti starih železnih srajc. Eden najresnejših in najmarliivej-ših nemških mož, državni poslanec Kfeft, je razvijal v Meranu o avstrij-sko-nemški državi program takole:
1. ) Nemška Avstrija, država vzhodne marke, mora biti svobodna in neodvisna.
2. ) Samostojno in neodvisno bo odločala o obliki vlade.
3. ) Kot svobodna, neodvisna država^ mora biti zastopana po svojih zastopnikih že na mirovni konferenci.
4. ) Popolnoma svobodno bo odloča-Sa o tem, kako ozko se hoče nasloniti na Nemčijo in kake pogodbe in zveze bo sklenila z drugimi državami in narodi.
5. ) Da se ustvari legalno državno zastopstvo in vlada nemške Avstrije, je po možnosti izvesti nove volitve še med premirjem in sicer prvikrat na podlagi dosedanjega državnozborskega volilnega reda.
6. ) Do sestave legalnega in novoizvoljenega državnega zastopstva naj se ustanovi sporazumno z nemškimi strankami Narodni svet. Ta naj se pogaja za določitev mej nemške Avstrije in raj prevzame zastopstvo na mirovni konferenci.
7. ) Razgovorov z državami, ki se ustvarijo iz delov monarhije, o dosedanjih skupnih gospodarskih stvareh, o financah, mednarod. pogodbah itd., se ima udeleževati zastopstvo nove države v kolikor bi se taka vprašanja principijelno ali podrobno ne rešila na mirovni konferenci.
Kreftov program je zanimiv in odgovarja docela zahtevam novega časa.
Manifest na »Ogrski narod".
Budimpešta, 18. oktobra. Te dni bo izšel manifest na »Ogrski narod«, ki bo proglasil personalno unijo in neodvisnost »Ogrskega naroda«. Ogrska bo pod žezlom kralja Karla popolnoma neodvisna država z lastno armado, samostojnimi gospodarskimi napravami in lastnimi diplomatičnimi zastopniki Vlada pripravlja zakonski načrt o uresničenju personalne unije. Včeraj se je vršila tozadevna ministrska konferenca, katere so se udeležili tudi učitelji državnega prava na vseučilišču. Ogrska hoče biti na mirovni konferenci zastopana kot samostoiaa država z lastnimi delegati.
(flllson in Nemcih.
Nacrt nemškega odgovora Wilsonu.
Dunaj, 18. oktobra. Berlinski poročevalec lista »Abend« poroča: Načrt nemškega odgovora na W i 1-sonovo noto vsebuje te-le točke:
1. Poostrena vojna podmorskih čolnov se ustavi.
2. Vojaška razdejanja v opustošenem ozemlju se bodo omejila na najpotrebnejše.
3. Osebni režim v Nemčiji se  bo  popolnoma odstranil.
4. Wilsona prosi vlada, da naj sporoči v polnem obsegu program entente glede vojnih ciljev.
WILSONOVO POJASNILO. VVashington. 18. oktobra. Povodom nekega govora v prilog četrtemu posojilu svobode je izvajal predsednik Wil-son: Ce v sedanjem trenutku popustimo ali če se obotavljamo, bi to pome-' nilo poraz v trenutku, ko je zmaga na
vidiku. Pomenilo bi to še leta in leta vojne, na mesto miru pod našimi pogoji. Prosim vsakega patriotičnega Amerikanca prav resno, da naj prepusti z mirno vestjo z Nemčijo pričeta usodepolna pogajanja vladam Zedinjenih^ držav m zaveznikov in da naj vsakdo ima v mislih, da je njegova dolžnost ojačiti roko te vlade in to na pravilni način, namreč s tem, da podpisuje posojilo svobode do najvišjega zneska, ki ga zmore.
• Massarvk VVllsonov svetovalec.
Berolin. 17. oktobra. Glasom poročil iz Švice izdeluje Masarvk po Wilso-novem naročilu v Parizu načrt ustave za narode Avstro-Ogrske, kakor se ftVUson sploh y. vseh važnih vprašanjih,
ki se tičejo uprave bodočih držav, obrača vedno do Masarvka.
Spor v ententi?
Bern, 15. oktobra. (Kor. ur.) »Natw onal Ztg.« piše: Veliki konflikt v ententi je tu in samo VVilsonovo stremljenje ga je prikrivalo za splošnimi načeli. Foch je porazil liindenburga. Ali bo premagal tudi \Vilsona? Svetovna vojna sama je odločena, neodločena je še vojna med Clemenceauem in VVilsonom, ki se pa bojuje za sedaj še v temnem in za kulisami.
Curili, 16. oktobra. »Echo de Pariš« poroča napoloficiozno, da francoska vlada dosedaj ni bila oficijalno udeležena pri ameriških razgovorih, vsled česar si hoče ohraniti tudi v bodoče prosto roko -v akutnem mirovnem vprašanja.
Hintze   ^ bo pogajat.
Berolin, 18. oktobra. Bivši državni tajnik v. Hintze je bil imenovan za zastopnika zunanjega urada pri vrhovnem armadnem vodstvu ter je že odpotoval v veliki glavni stan.
POSVETOVANJA V NEMČIJI.
Berolin, IS. oktobra. Kakor poroča »Vossische Ztg.«, je imel nemški vojni kabinet včeraj dopoldne peturno posvetovanje z zastopniki vrhovnega armad-nega vodstva. Ob 5. popoldne se je seja zopet nadaljevala. Za 6. uro zvečer določeni kronski svet^ katerega naj bi se bila udeležila vsa vlada, je bil odgođen.
Karlsruhe, 17. oktobra. »Staatsan-zeiger« poroča uradno: Državni minister je sklical za 19. oktober v Karlsruhe člane predsedstev obeh zbornic deželne stanove in načelnike frakcije druge zbornice na razgovor o sedanjem polo/iiu
Berolin, 18. oktobra. (Kor. urad.) Kakor izvedo listi, se vrši danes ob 6. zvečer zopet seja takozvanega vojnega kabineta, ki naj končno sklepa o de-finitivnem besedilu odgovora. Pred soboto popoldne ni pričakovati, da se odgovor odpošlje.
Berolin, 18. oktobra^ Posamezni zvezni vladarji so dospeli v Berlin na važna posvetovanja.
Berolin, 18. oktobra. Nemški državni zbor je sklican za torek 22. oktobra ob 2. popoldnp.
Haase - Ledebour, Trockii - Ljfenin.
Berolm, 17. oktobra. »Vorvvarts« prinaša pod naslovom »Vlada Haise-Ledebour* članek, ki pravi: V nekaterih tovarnah v Berolinu govore delavci o vladi rJaase-Ledebour kot prihajajočem dogodku. Vlada Haase-Ledebour je za nje nekako isto. kakor za Ruse vlada Trpckij-Ljenin. Ta vlada nai bi zasnovala diktaturo proletarjata, ki naj sloni na vladi delavskih sovjetov.
Kapitulacija Nemčije?
Haag, 17. oktobra. Reuter prinaša tole poročilo iz Londona: Včeraj je vladalo v Londonu hudo razburjanje radi vesti. .-. je Nemčija kapitulirala. Sicer ni prišlo do večjih demonstracij, pred mestno hišo in drugod v mestu pa so se zbrale gruče, ki so pričakovale potrditve teh vesti. Tudi v parlamentu je bila napetost zelo velika. Tam se je celo pripovedovalo, da je vlada že sprejela novi nemški odgovor Wilsonu. V zunanjem uradu je bilo vse živo. Ofici-jalni dement, ki je bil pozno zvečer izdan, je napravil razburjenju konec. V zanesljivih krogih so mnenja, da bo Nemčija v svojem odgovoru \Vilsonu nadalje popustila. Neverjetno pa je, da bi centralne države popolnoma kapitu-lhale, ne da bi poskusile doseči boljše pogoje.
London, 17. oktobra. »Daily Chro-nicle«, »Daily Mail« in »Daily Telegraf« zahtevajo brezpogojno kapitulacijo Nemčije ter se zavzemajo za bolj intenzivno nadaljevanje vojne.
Praga, 18. oktobra. »Venkov« poroča, da so na merodajnih mestih na Dunaju prepričani, da bo stavila ent^nta zelo ostre pogoje za mir in da se vrše med zavezniki in VVilsonom tozadevna pogaianja.
Haag, 16. oktobra.. Iz Londona poročajo: Zatrjuje se, da bo eden izmed pogojev za premirje ta, da se nemške vojske umaknejo za Ren in da zasedejo zavezniki vsa pomembna mostišča ob reki.
Francoska zbornica bo odločala o pogajanjih.
Basel, 16. oktobra. »L' Humanite« poroča, da je izjavil Clemenceau predsedniku zbornice, da bo vlada, predno se prične pogajati za mir, vprašala zbornico, ki je slej kot prej merodajna prva instanca V alzaško - lorenskem vprašanju.
CHURCHILL   O VVILSONOVEM ODGOVORU.
Rotterdam, 17. oktobra. V Manchestru je izvajal Curchill. da bo VVilsonov energični odgovor našel v vseh zavezniških deželah popolno soglašanje. Najvažnejša točka odgovora je zahteva po primernih garancijah sovražnika, predno se izjavijo zavezniki pripravljene, zmanjšati pritisk svojih zmagovitih armad. Edina pot je, da morajo imeti zavezniki garancije, ki sovražniku onemogoč. zopet pričeti z bojem. Prvi mož, ki mora odločati o tem vprašanju, je feldmaršal Foch. Tudi na morju morajo dobiti zavezniki garancije. O tem mora odločati angleška admiraliteta. Nadaljna točka je, da morajo Nemci prenehati z grozo-vitostmi, predno je mogoče pogajati se z njimi. Ententa noče pogina Nemčije, Nemci pa morajo opustiti svojo misel na svetovno gospodarstvo. Morda čaka entento še resen boj, ki bo trajal več mesecev, in ki bo zahteval silne žrtve na Človeških življenjih In materijalu. Če bi se dalo to odvrniti, bi bilo bolje, da se boj takoj odloči.
Angleško časopisje proti cesarju Viljemu.
Monakovo, 17. oktobra. Londonsko liberalno časopisje se zavzema za formulo, da Ima Nemčija voliti med cesarjem In mirom. Tako piše med drugim: Navadni mož pri nas ne zaupa molku nemškega cesarja, cesarjeviča, Hindenburga, Ludendorffa, Tir-pttza, Reventlowa, torej cele bande Vse-
nemcev in junkerjev, Id ao bili zastopniki
politike pesti. Kje so danes? Ali hočejo Še vedno preprečevati načrte princa Maksa, Erzbergerja, Scheldemanna in vedno omahujoče nemške državnozborske večine? Ali Je cesar še vedno gospodar nad vojno in mirom. Ali so še vedno na krmilu kronani in nekronani zločinci, ki so krivi na nesreči Nemčije, Naš narod je to pot odločen, ustvariti si obsežne garancije.
Proč z nemSkim militarizmom.
Berolin, 18. oktobra. Vodja napredne ljudske stranke Gotthein priobcuje v »Berli-ner Tageblattu« članek pod naslovom: »Proč z militarizmom«. Poslanec piše: »Manchester Ciuardian« je razložil VVilso-nu stavek o uničenju vsake samovoljnosti in sile na ta način, da naj bi cesar odstopil v prilog svojemu nečaku in da naj bi se ustanovilo regentstvo pod princem Maksom Badenskim. Će tudi ni dvomiti, da bi cesar prinesel to veliko politično žrtev po lastnem sklepu, če bi to zahtevala blaginja domovine, vendar to ni misel ^Vilsonovih stavkov, tudi če se ne oziramo na to, da bi taka zahteva vsebovala vmešavanje v naše notranje zadeve, kar bi morali odločno zavrniti. Nemški narod si bo moral biti na jasnem, da je merodajna tajna sila vsekakor vojaška sila, ki tvori državo v državi in na jasnem si moramo biti, da sloni nesreča, ki je prišla V tej vojni čez nas na usodnem vplivu vojaških krogov pred vojno in med vojno. Tu bo treba najprej pre-uredbe v tem smislu, da se zaprisežejo vsi častniki in vojaki tudi na ustavo. Največja opora militarizma ie stališče velikega generalnega štaba. Njegov bivši šef grof Schlieffen je svoj Čas rekel, da je on vrhovni uradnik v državi in imel je prav. Veliki generalni štab ni podrejen niti kakemu razsodniku, niti državnemu kanclerju, niti ni odgovoren državnemu zboru. Veliki generalni štab je najmočnejša instanca v celi Nemčiii. Na Francoskem je podrejen generalni štab ministrstvu. Enako je na Angleškem in v Ameriki in vojskovanje teh držav ni trpelo. Ce hočemo priti do zdravih razmer, se mora tudi nemški generalni štab podrediti državnemu kanclerju.
Nemško cesarstvo.
London, 18. oktobra. »VVestmunster Gazette« piše: Nemčija ima sedaj dve možnosti, ali se bo nemški narod na VVilsonovo zahtevo, da naj odstrani cesarstvo, zbral še bolj trdno okrog^ cesarja ter mu izrekel zaupanje in pripravljenost, bojevati se do smrti za nemške vladarje in njih institucije, ali pa bo ljudstvo mnenja, da je cesarstvo krivo njegovega poloma in storilo korake, da napravi temu konec. Če to stori, si bo ljudstvo dalo samo spričevalo, da je zrelo živeti kot svoboden in napreden narod. V prvem slučaju ne moremo predpisovati nemškemu narodu, koga naj si izvoli, da mu bo vladal. Poskus zaveznikov ob odporu Nemčije, vsiliti tem deželam katerokoli vlado, bi bil nevaren eksperiment. Če bodo Nemci rekli, da so zvesti svojemu cesarju in da hočejo še nadalje nositi verige, svobodno jim. V tem slučaju pa moramo storiti vse, da nemški sistem ne bo imel moči, škodovati ostalemu svetu, marveč da bodo Nemci lahko prelivali kri in brusili svoje meče v Nemčiji sami. Potem pa moramo počakati z ustanovitvijo resnične zveze narodov tako dolgo, da se bodo Nemci naveličali še dalje stati osamljeni v svetu v času neprimernih razmerah. Medtem pa moramo svojo vojaško silo nadalje napeti, da nam Nemčija ne more še nadalje škodovati.
V Nemčiji gre sedaj cesarju VUjemu za krono. Nemški narod je že dolgo videl v njem oviro za mir in izražalo  se je to tudi seveda s primernim   spoštovanjem v listih. Tako piše »Frankische Tagespost« z dne, ko se je politično zavedal: Od Boga v čustvu naroda  vsa odgovornost  za sedanji položaj na osebo cesarja. On je vedno naglašal osebni režim in to zlasti armadi nasproti.   Vedno je bila misel cesarja Viljema II., da se zgodi  vse samo po njegovi volji, da ne sme- obstojati nobena druga volja,   kakor   njegova in volja armade. Da se ne sme nikdo dotakniti njegove moči, da je on gospodar nad vojno in mirom. Iz njegovih govorov izhaja, kaj vse je smatral za mogoče. On je zadnji nemški vojaški vladar,   on   je nosilec   največje vojne sveta, ki se konča s tem, da se razruši vojaški sistem in da vstopa tudi oiicijalna Nemčija v zvezo narodov, ki ima za posledico razoroženje. To nikakor ne more odgovarjati naziranju Vjljema II. Najstarejša monarhija Kitajska se je razrušila, carstvo se je zvrnilo, sedaj se maje sistem pruskega militarizma. Še je Viljem II. nemški cesar in pruski kralj, toda on sam čuti, da ne more biti   več ono,   kar je bil od prvega dne, ko se jepolitično zavedal:   Od Boga postavljen instrument,   predvsem vrhovni vojskovodja najsijajnejše   in najboljše organizirane armade. Samemu sebi je tujec, kadar imenuje državne tajnike, ki mu prinašajo  sklepe socijalnih  demokratov. Viljem II. ne more razumeti VVilsonovih predpogojev za premirje, ker   smatra vrhovno armadno vodstvo in skupina tujih mu državnih tajnikov za mogoče  govoriti o teh pogojih, ker se mu zruši vse,kar je poevdal v brzojavkah  baltiškim  baronom, hetmanu Ukrajine in drugim veljakom in kar je določil za Poljsko. Kakor reven si mora zde- ? ti. če ne more gledati več parad berlinske garnizije. Viljem II. se mora zdeti samemu sebi nemogoč kot nemški cesar.    Toda on tudi ni pravi izraz ljudske skupnosti za novo Nemčijo.   Narod, ki stremi po svobodi ne sme imeti za vladarja moža, ki je navajen komandirati armadd. Mislimo, da razume tudi Viljem II. nasprotstvo med svojim dosedanjim naziranjem o državi in bodočim preustrojem Nemčije. Da socijalna demokracija   nima prav   nobenega interesa vzdržati Hohenzollernstvo, to se je vedno z vso jasnostjo povedalo. Oni pa, ki imajo interes na tem, da naj dinastija Hohenzol-lern  nadalje  vlada  v državi  in na Pruskem, morejo vzdržati to rodbino v podedovani mogočnosti samo,  če postavijo na prestol člana te rodbine, ki nI kakor cesar in cesarjevič v nasprotstvu s tem, kar se bo zgodilo in kar se mora zgoditi. Cesar Je vedno zahteval največje patriotične žrtve od svojih »podložnikovc. sedaj   ko   so ti podložnlki državljani, naj pokaže svojo požrtvovalnost,  naj on odstopi  ter da na ta način sijajen vzgled za razumevanje časa ter naj nemškemu narodu na ta način pri pomore do boljših pogojev miru.
Ogrska poslanska zbornica.
Budimpešta. 18. oktobra.
(K. a.) Zbornica nadaljuje razgo-vor o predvčerajšnjih izjavah ministrskega predsednika.
Pol. Aleksander Vajda (Rorau-nec) izvaja, da v bodoče ne bo razlike med velikimi in malimi narodi. Romuni so občutno zadeti, ker se ravna ž niimi kot narodnostjo, dočim se oni čutiio kot narod. Ako se posreči izvesti Wilsono-ve točke, bo to veliko deianie, kakršnega ni bilo od ustanovitve krščanstva. Končno poda izjavo romunske narodne stranke, ki pravi: Po stoletnem trpljenju in boreniu pričakuie in zahteva v monarliii živeči romunski narod uresničenje pravic samostojnega narodnega živlienia.
Ministrski predsednik Weker le pravi, da stališče ogrske države napram narodnostim ie bilo vedno to. da so deležne vse iste svobode in jednakih meščanskih oravic. Mi se postavljamo na podlago Wilsonovih točk za mirovna posraiania. kar pa ne pomeni tega. da se pri mirovnih pogajanjih za vsako deželo narodnostno vprašanie separatno uredi. Določijo se splošne narodne smeri in načela, ki se uveliaviio na enak način pri nas in v drugih državah glede narodnosti. Posl. Jurisa in Pop - Ciče prekinjata min. predsednika. Druge stranke jima kličejo: izdajalca domovine. Min. predsednik ugovarja poimovaniu, po katerem bi se mogla zadeva ogrskih narodnosti odločiti po zunaniih faktorjih Mi hočemo zasledovati politiko sporazuma in izka-kazati narodnostim naidaIeko6ežnejšo lojalnost. Ako ie bila ta doslej nepopolna, se izvrši v bodoče v toliko večii meri. Min. predsednik zavrača vsa prizadevanja, ki so naperjena proti enotnosti in integriteti odrske države. Pri mirovni}} pogaianiih moremo imeti samo enega zastopnika, ki bo zastopal nedeljivo enotno Ogrsko. (Živahno odobravanje.) Grof Andrei O s -s o i n a k protestira proti prizadevanju, da bi 6e Reka žrtvovala hrvatsko-jugoslovanskim idejam. Reka ni bila nikdar hrvatska, marveč italijanska in tudi ostane vedno italijanska. Poda nastopno deklaracijo: Ker ie Avstro-Ogr-?<ka v svoji mirovni ponudbi sprejela Wil sonove točke, ki zagotavljajo narodom pravico samoodločbe, za temeli pogajanj, zahteva Reka to pravico rudi zase in želi. da se ta pravica uveljavi.
Grof A p po n v i izvaia: Ako bi se povodom mirovnih pogajanj kršila integriteta Ogrske, bi ne mogli priti do nikakega trajnega miru. kaiti ogrski narod bi se ne udal takemu mirovnemu sklepu niti takrat, ako bi se izvršil pod zunanjim pritiskom. Politična enotnost ogrske države* se mora obdržati, dokler živi kak Oger. (Dolgo trajajoče odobravanie.)
Min. predsednik W e k e r 1 e izjavlja: Reka ie bila tekom stoletij corDUS separatum. ki je brezpogoino pripadala Osrrski. Proti združenju Bosne, Hercegovine in Dalmaciie s Hrvatsko in Slavonijo nismo principijelno ugovarjali, ali glede pripadnosti Reke k Ogrski se držimo svojih dosedaniih pravic, isto-tako glede poti. ki vodijo tja. (Živahno odobravanie.) Apelira na narodnosti, naj se prav v interesu moralične upra-vičbe svoiega stališča vzdrže vsake izjave, ki otežkočuie sedanji položaj naroda. Na to prdloži znani predlog svoje' stranke.
Predsednik naznani, da ie okoli 50 poslancev zahtevalo taino sejo in jo odredi. Galerije se izpraznijo.
Tajna seja ie trajala do H 3, nakar se je pričela zope iavno seia.
Prečita se predlog grofa Karo-I v i i a o stvoritvi zakona za vzpostavitev ogrske neodvisnosti. Predlog se glasi: § "L Stara neodvisnost Ogrske se zopet vzpostavita. V bodoče se bodo vse državne zadeve, odgovorjaioč svoiim lastnim zakonom in običajem reševale izključno po svoiem lastnem zakonodaistvu in odgovorni vladi. § 2. Člen XII. zakona iz leta 1867. se razveljavlja. Na skupno vlado preneseno področje prevzame ogrska vlada. Vse vojne zadeve resu i e hondvedski minister, vse finančne zadeve finančni minister. Za opravljanje zunanjih zadev se ustanovi takoj ogrsko zunanje ministrstvo. § 3. Vlada ie obvezana, da nemudoma predloži načrte, potrebne za odstranitev zveze, ki sobtoii s kraljestvi in deželami, zastopanimi v državnem zboru.
Prihodnja seja filtri ob 10 dop.
Delna amnestija v ko-torskem procesu.
Dunaj, 18. oktobra. Cesar je izdal poveljniku voinega pristanišča v Erceg-novem tale ukaz:
Schonbrunn. 18. oktobra. V nezmiselnem mnenju, da dosežeio mir s sovražnikom potom demonstracij v notranjosti monarhije, je večje število pripadnikov moie vojne mornarice dne 1. februarja 1918 v pristanišču v Kotoru odpovedalo pokorščino ter izvršilo nasilja, ki ne ogrožalo samo staro slavo Moje vojne mornarice, marveč ki bi bila mogla škodovati tudi sili Mojega bro-dovja. Štirje možje Moje vojne mornarice so se pokorili za ta vojaški zločin že s smrtjo. 379 mož stoji sedai obtoženih pred sodiščem v Kotom. Klub težkemu zločinu, ki so ga izvršili obtoženci, hočem, zaupajoč v zvestobo Moje armade in Mojega brodovja vsebu-ioče vse narode monarhije, ki se je izkazala v dolgi vojni kljub vsemu trpljenju in vsem vplivom, pokazati svojo milost s tem, da določam, da se ustavi kazensko postopanje proti onim 348 obtožencem, ki pri izvršitvi dejanja niso bili kolovodje, glavni storilci ali podčastniki. Postopanje se mora torej nadaljevati samo proti 31 osebam.
Spominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na:
drja Viktora Su ft ni k a« pisarna dr. Trileria, Dalmatinova ul. it. 7.
Dr. V. S.
V Jugoslaviji.
Jugoslavija vstaja. Ž njo pa pereče vprašanje, kakšen bodi ustroj naše bodoče skupne jugoslovanske domovine. Gospod pl. Šuklje nam je tudi že razvil nekaj svojih misli o načinu bodoče uprave na slovenskih zemlji. Ne da hočemo prejudicirati samoodločbi naroda samega ali sklepom NS., ki je kot naša začasno vrhovna instanca po našem mnenju poklican v soglasju z večino bodočih državljanov položiti temelj naši narodni stavbi, bodi nam dovoljeno, po-vdariti nekatere momente, ki se nam vidijo velike važnosti za uspešno rešitev celega problema. Ce pri tem prihajamo do zaključkov, različnih od onih g. pl. šukljeja, to nič ne de. Zadovoljni moremo biti, če se nam posreči položiti Jugoslaviji kar mogoče zdrave in trdne temelje, stvar zanamcev bo, da izpopolnijo naše delo v skupni blagor. Naše mnenje pa je sledeče: Jugoslavija brez najodličnejšega, politično najzrelejšega in po poteku vojnih dogodkov v bodoče tudi najvplivnejšega jugoslovanskega naroda, z eno besedo: Jugoslavija brez Srbov bila bilepolitičennestvor, podoben pohabljenim spakam berolinskega kongresa. Pravičnost in naša narodna čast zahtevata torej, da zavzemaj srbski narod v bodoči Jugoslaviji svoji politični in kulturni veljavi in neizmernim za idejo ujedinjenja Jugoslovanov doprineše-nim žrtvam odgovarjajoče odlično mesto.
Jugoslavija pomeni konec »balkanskega vprašanj aa in vseh navskrižnih političnih aspiracij balkanskih narodov. Politična razumnost zahteva, da se ž njimi, predvsem z nesrečnimi Bolgari doseže sporazum in da stopijo tudi ti, če bi se njih spojitev v skupno državno telo ne izkazala za umestno, z Jugoslavijo v kar najtesnejšo zvezo.
Jugoslavija pa pomeni tudi za nas Slovence konec vseh kronovinskih mej in konec vseh tonfesijonelnih in plemenskih predsodkoPnapram našim bratom Srbom in Hrvatom.
Zveza troimenskega naroda SHS. bodi kar najtesnejša in trajna. Našemu bodočemu Jugoslovanskemu parlamentu odkaži se kar najširši delokrog. Tako nam veleva naš interes, pa tudi naSa narodna čast.
Več kakor štiriletna vojna spravila nas je vse Jugoslovane brez izjeme na beraško palico. Po vojni nas čakajo naloge, katerim nobeden jugoslovanskih narodov sam za-se ni kos. Pomislimo, da bo treba poljedelstvo, trgovino in obrt takorekoč na novo še-le ustvariti, po vojni opustošenim krajem pomagati skrbeti za ogromno število invalidov, pri tem pa ob lastnih sredstvih vzdrževati celo državno upravo. Naša domovina je po voini do skrajnosti izčrpana in če vrh tega, kakor vse kaže, Madžari še pred končno likvidacijo proglase neodvisnost, je državni bankerot neizogiben. Naši domači denarni zavodi — in naj so še tako požrtvovalni — nam najbrže ne bodo mogli dati zadostnega kredita na razpolago. Treba bo torej, da se združimo vsi in vzamemo na skupne rame. kar posameznik nesti ne bo mogel.
Ker bomo pa navzlic združitvi ostali kredita potrebni, moramo storiti vse, da si pridobimo zaupanje tistih narodov, k i so za našo osvoboditev doprinesli žrtve in od katerih edinih moremo v bodočnosti pričakovati uspešne pomoči. Ti pa nas bodo spoštovali le tedaj, če stopimo na svetovno pozorišče ne kot brezglava čreda nevoščljivih drug drugega izpodrivajočih tekmecev, nego kot zdrav, svoje visoke misije se zavedajoč organizem v dosego skupnega cilja združenih sil.
Otresimo se torej pogumno vseh predsodkov in pokažimo svetu, da smo politično resen in zrel narod, ki preko malenkostnih ovir zasleduje nemoteno svoj visoki cib*. Zemljepisna lega odka-zala nam je v družbi svobodnih civiliziranih narodov odlično mesto. Poklicani smo, da posredujemo med evropskim in azijskim ter afriškim kontinentom. Naši trgovini in industriji odpirajo se, če bodemo umevali veliki čas, nedogledne perspektive. Za to pa potreba predvsem velikopotezne trgovske in prometne politike.
S tega stališča pa se poda že toliko skupnih stikov med tremi sestavnimi deli našega Jugoslovanskega paroda. da se bo pokazala potreba, pretežni del javnih interesov urediti po vesoljni Jugoslaviji po enakih načelih in da bo torej naš osrednji parlament dejanski tisti faktor, ki bo redoma odločeval o naših javnih zadevah.
Da morata nastop Jugoslavije na zunaj in nje obramba — če bomo diplomate in generale sploh še potrebovali — biti skupna in enotna, se razume po sebi. Da mora naša trgovska, prometna in finančna politika biti urejena po enotnih načelih, je po prednavedenem menda nedvomno. Nikakega pametnega razloga pa tudi ni za mnenje, — ln v tem g. pl. šukljeju ne moremo pritrditi — da naj se onstran Sotle in Save drugače upravlja In sodi kakor pri nas Slovencih. Nasprotno, čim enotnejši Je državni ustroj, tem lažje in hitreje bomo mogli doseči svoje skupne cilje. Končno tudi ureditve šolstva ne bomo mogli prepustiti zgolj posameznim narodnim skupinam. Dasi smo uverjeni. da nam skoro vstane v naši beli Ljubljani dolgo zaže-IJeno vseučilišče, preostaja nam na polju omike in prosvete vendarle še toliko ogromnega dela, da ga sami gotovo ne zmoremo. To ne velja samo o našem srednjem in strokovnem Šolstvu, ampak pred vsem o ljudskem
t
.2
243. štev.
.SLOVtNSKI NAKUU" dne 19. oktobra 1918.
Shan 5
Solstvu,kisev Avstrifi pod deželno
upravo nikdar ni moglo razviti.
Ce se torej načeloma zavzamemo za kolikor mogoče dovršeno centrali-z a c i j o celotne državne uprave v bodoči Jugoslaviji, tedaj nas pri tem vodi izključno le že zgoraj obrazloženo prepričanje, da bomo svojo misijo tem hitreje in sigurneje dovršili, čim enotnejši in krepkejši vstopimo v krog svobodnih, civilizovanih narodov. Kjer skupni interesi niso prizadeti, naj se pusti vsaki posamezni skupini proste roke, kakor sploh zvesti demokratiškim načelom a priori perhorescira mo vsako nasilnost. Krog javnih interesov utegne — o tem smo uverjeni — v novi dobi tako narasti, da ostane za inicijativo lokalnih skupin, občin, okrožij ali dežela, ali kakor jih že hočete imenovati, še vedno dovolj inicijative.
Kako naj to inicijativo pospešujemo, ali potom vpeljave avtonomije v gotovih mejah, ali na ta način, da se najširši krogi pritegnejo k sodelovanju pri poslih javne uprave, bo stvar premisleka in izkušnje. O avtonomiji — občinski in deželni — smo v Avstriji govorili dovolj, vredna panibilane ena, ne druga nič.
Nam se vidi, da bo treba javno upravo in predvsem tudi sodstvo kar le mogoče poenostavi t i in, da si prihranimo ogromne stroške, za drag, pa neokreten in samopašen birokratski aparat, lajiški element v kar največji meri pritegniti k opravilom nižjega sodstva in uprave. Na ta način dobimo iz vrst naših domačih narodnih uradnikov potrebne moči za mnogovaž-nejša vodilna mesta, na drugi strani pa udejstvujemo dozdaj pri nas malo-dane nepoznano načelo, da je vsak sa-mopraven državljan poklican in dolžan svojim zmožnostim primerno sodelovati pri javni upravi.
Seveda bo za prehodni čas marsikaj moralo ostati pri starem, druge zadeve pa se bodo morale rešiti kompromisnim potom. Enotna uprava in sodstvo se ne dasta vpeljati čez noč.
Končno naj se dotaknemo še narodnostnega vprašanja. Da mora biti v Jugoslaviji vsakemu delu troimenega naroda, dokler se še ločimo po narečjih, zajamčen neomejen narodni in kulturni razvoj, se razume po sebi. Na drugi strani pa bodi naša zveza poklicana, poglobiti naše stike z onimi, ki so po jeziku in krvi isti, in pripravljati pot danes nam še neznani višji kulturni Jednotnosti. Uverjeni smo, da bo uprav to tesno medsebojno občevanje in spoznavanje za vse, danes še diferencirane skupine v Jugoslaviji obrodilo bogate sadove ter i z -redno poživilo in popleme-nitilo naša kulturna stremljenja. Nadaljni razvoj mirnim srcem puščamo bodočnosti.
Ml smo tesarji in zidarji. Stvar naših potomcev bo, da naš dom opremijo z udobnostjo. Zacelimo rane, ki nam jih je vsekala ta strašna vojna in stori - f mo vse, da pokažemo svetu dobro voljo in si pridobimo zaupanje velikih, svobodnih in civiliziranih narodov, in .— vse bo prav:
»Fortunae cetera mando, ouae iuvet et mellus, quam tu ribi, consulat opto.c
Ostenrle, Lille, Đouni.
NEMŠKO  URADNO POROČILO.
Berolin, 18. oktobra. (Kot. ur.) Zapadno bojišče. Poslednje dni smo Izpraznil) dele Flandrije in Severne Francoske z mesti Osrende, Tourcoing, Roubaix, Lille in Doual In zasedli zadaj stoječe linije. Med Briiggom in Lvso te sunil sovražnik včeraj večkrat z močnejšimi silami za nami. Zavrnili smo ga. Angleške stotnile, ki so severno od Kortrvka prodirale čez Lvso, smo s protinapadom vrgli zopet nazaj. Vzhodno od LiHa in Douaia smo samo v rahlem boinem stiku s sovražnikom. Med Le Cateaujem in Oiso se je vnovič vnela bitka. Angleži. Francozi in Američani so z zastavljenem silnih bolnih sredstev zopet skušali oredreti našo fronto. Po obeh straneh Le Cateaua so se ored našim? črtami izjalovili sovražnikovi napadi. Krajevna vdorlšča smo s proti-sunkl zopet izčistill. Med Le Cateauiem in Aisonvillom je sovražnik na večih mestih vdrl v naše črte. Po snremembe polnem bojevanju smo sovražnika ustavili pred našo artiljerijo na cesti od Le Cateauja na Wassigny. pri La Vallće-Mulatre In Mennevrehi ter severro. vzhodno od Aisonvflla. Kjer *e sovažn'fc vdrl čez to črto. so ga naši prot?«Mink1 vi gH zopet nazaj. Alsonvttfe fn mi^cio do-tfkaioče se črte smo držjli pro*l večkratnemu sovražnikovemu «**k^Vn. Tudi ponoldn^ s^ ponesrečili nUbovi ponovni n^adi. Tpvu+o so n«*a|f h**<*z-uspešni tudi n«*otl fronti na Ol«i s^v***-no od Orlgmia naperienf sovražni napadi. Na Alsnl le sovra*n!k nari*H<»val svoje Hute nanade vzhodno od O'tzvi*. 7a vrnili smo ga v rrd«*m hoJ«. PmsVf love? so zanadno od frrnnrtnr^. **ranl-borcl in Sak«oncl na na vzhorf«<*m nre«nf Mose izvedli nsneSna napadalna podjetja. — v. Ludendorff.
NFMSKO VEČFRNO POMOČILO. Berolin, 18 oktobra. Medle C a-teauem in O i s o s o se zopet oo-n esrečil i sovražni prebitni poskusi. Tudi na Flandrskem severno od Lyse in ob Aisni, na obeh straneh Vouzieresa in zapadnood Grand Prea smo zavrnili silne sovražne napade. Ob Mosi miren dan.
Neme! so opustili vse zapadnoflandr-sko. torej vse flandrsko bojišče, in so se nmaknill na Vzhodno Flandersko, nasprotniku prepustivši svoja obmorska oporišča za vojevanje s podmorskim! čoln!. S tem so dejansko pokazali, da so pripravljeni odnehati od vojevanja s potaolialnimi čolni in so tedaj z dejanfem sorejeli eno najvažnejših kapitulacifskih pogojev VVilso-
bovCl Hkrati so s svojim umikom tisočem
Belgijcev prihranili bedo vojnih beguncev, piav tako tudi tisočem severnih Francozov, ko so zaeno opustili bojišča v severni Franciji v okolišu trdnjav Lille in Douai ter se umaknili preko Tourcoinga in Roubaixa s francoskih tal na zapadnobelgijsko ozemlje, Ker se je umik očividno izvršil z veliko naglico, je verjetno, da opuščenega ozemlja niso opustošili in selišč ne razdejali. Na ta način bi z dejanjem bila sprejeta tudi tista Vvilsonova kapitulacijska točka, ki govori o razdejanju na umikalnem ozemlju. Kje so Nemci v Belgiji in na Severnem Francoskem sedaj, poročilo iz lahko umljivih razlogov ne pove natančno. Saj mora biti Nemcem na tem, da se od nasprotnika ločijo kolikor mogoče neopaieno in si s tem zagotove umik, ki jim ne povzroča prevelikih izgub ljudi in vojnega materijala. Mesti Tourcoing in R o u b a i x ležita v medsebojni tesni soseščini kot nekako dvojno mesto, 6 km severo - vzhodno od veletrdnjave Lille, manj nego 5 km oddaljeni od francosko - belgijske meje. Ker govori poročilo o bojih pri Kortrvku. ki leži severo - vzhodno od teh dveh mest na belgijskih tleh, je utemeljena domneva, da poteka sedanja nemška fronta od nizozemske meje (ki teče jedva 12 km severo - vzhodno od belgijskega velemesta Bruges (Brug-ge) od morske obale na jug) čez Kortrvk in potem v južni smeri zapadno mimo Va-lenciennesa čez Le Cateau in ob Oisi ležeči Guise proti Laonu, torej v skoro povsem ravni črti Sluis — (nizozemska trdnjava tik nizozemsko - belgijske meje severo - vzhodno od Brugesa) - Thielt (severo - vzhodno od Rousselaera) - Kortrvk-Tournav - Valenciennes - Le Cateau-Gui-se - Crecv (ob reki Serre) - Laon.— Med Le Cateaujem in Oiso so se vršili boji, v katerih so nasprotniki poizkušali Nemce potisniti čez Oiso na vzhod. Vasi VV a s -signy, La Vallče - Mulatre in Mennevret leže vse v medsebojni bližini med La Cateaujem in Guisom na Oisi-nem zapadnem bregu. — Hudi boji so se vršili tudi ob Aisni jugo - vzhodno od mesta Vouziers, kjer je nasprotnik pri vasi O 1 i z y in pri Grandpreju, ki leži samo 7 km vzhodno od 01izyja, Nemce poizkušal vreči na sever. — Kako je na B a 1-k a n u, o tem tokrat ne govori podrobneje ne nemško, ne avstro - ogrsko vojno poročilo. Ako je res, kar poročajo nasprotniki, da so Srbi in Francozi že ob Donavi in Srbi pri Višegradu že na južno - vzhodnih bosanskih tleh. potem je že vse srbsko ozemlje v zopetni posesti svojih lastnikov in je mogoč sovražen pohod v Banat in v Bosno. Ker je jdasom istega poročila že polovica Črne gore, to je ves njen vzhodni del do Kolašina (ki leži približno v sredini Črne gore. natančno severno od Svadra in 50 km zračne črte severo - vzhodno od Podgorice, s katero je Kolašin zvezan z do-kai veliko cesto), v posesti Srbov, preosta-je našim četam v Albaniji samo še zadnjič označeni umik mimo Skadra v najjužnejšo Dalmacijo.
ANGLEŠKO   URADNO POROČILO.
14. oktobra zvečer. Flandrska armadna skupina pod vodstvom belgijskega
• kralja je napadla ob 5. uri 35 minut zjutraj ter je drugi angleški armadni zbor prodrl nekako 7 km v smeri na Kortrvk. Pri tem so Angleži zavzeli važne vasi Rollweghen, Caitele, Ledeghen, Nordseele in dospele na severni rob Menina. Belgijska armada je prodrla nekako 8 km proti Ingelmunstru in Thouroutu ter vzela vasi Rumbeke, Vin-ckel, St. Eloy, Orickende, Tsengheni, Cour-temerek, Hnadsone. Francoska armada je napadla skupaj z belgijskimi četami na obeh krilih visoke planote Geithe - Hoog-luc - Bure ter so zasedle vasi Beveren, Hoogloc, Geithe, St Josef in Roullers. Do-sedaj smo našteli na belgijski strani 3300, na francoski 2500 in   na angleški strani
' 2200 vjetih. Natančno število vplenjenih topov še ni znano. Vplenili smo 6 popolnih baterij, ko so se ravno hotele umakniti.
15. oktobra zvečer. Zavezniške čete so nadaljevale svoj naoad. Belgijci so dospeli do gozda Wynendaele, in do- Thourouta. Francoei so -dospeli do roba Lichterwalde. Boli proti jugu so kljub silnemu odporu prekoračili železnico Roullers - Lichterwalde. Južno od kanala so zavzeli Belgijci Lendelede. Druga angleška armada je dosoela do Le Chata in zavzela Gulleghem. Dospela ie danes do Kortrvka ter zasedla Menin in \Verwik. Ustalila se je na desnem bregu Lyse. Od 14. oktobra naprej so vjeli zavezniki 12.000 mož in vplenili nad 100 topov.
15. oktobra zvečer. Prekoračili smo kanal Hausse - Deule na obeh straneh Pont a Vendina. ter zavzeli Este-velles - Meurchin in Bauvin. Bolj proti severu so napredovale naše čete pri Hau-bourdinu.
16. oktobra zvečer. Angleška armada na Flandrskem je zadnje dni napredovala več kot 8 milj. Kliub hudemu sovražnemu odonru j* zavzela mesta Comi-nes. Wervica. VVeverghem. Heule in Guer-ne ter zasedla sevteriM del Kortrvca. Levi breg Lvse je do Harlebecka v naših ro^ah. Naše čete so dane« orekoračile Lvso med Armentiere.som in Menihom. Vieli smo nad 4000 mnr fn vnfenfll nad 150 t^nov.
BELGIJSKO URADNO POROČILO.
16. oktobra. Francozi so vdrli v r>ark grada Ardoi Od tam gre črta do zu-naniih okrajev Emelghema.Iscghem smo zasedli. Bolj proti vzhodu so dospeli Belgijci preko železniške postaje Tngelmunster ter prekoračili Lyso v bližini Bavichova """eč sto vjetih smo pripeljali nazaj. Sovra?nik ie čez dan obstreljeval Dunkerque in La Panne.
7FFRPttOOF GORI.
Rotterdam. 18. oktobra. Poroča se, da je videti v Zeebrfiggu velike požare. Eksplozija sledi eksploziii in ves kraj gori. Tudi Blankenberge gor! na več točkah.
VVOTANSKE POZICIJE. Čarih, 16. oktobra. »Zfiricher Morgen-zeltung« konstatira, da se je izvršilo umikanje Nemcev iz ozemlja siegfriedske črte med Coutraiem in St Ouentinom v dvoransko pozicijo v dobrem redu In brez večifh Izgub na moštva In materijalu. Niti Angležem, niti Francozom se ni posrečilo umikanje sovražne fronte omembe vredno motiti. Obojestranska vojna poročila niso prinesla večjega števila vjetih In nlena In angleška vest da Je bilo ori težkih in usoeš"-nih boiih pri Bohairtu vjetih samo 10.000 mož, dokazuje, kako ucjeno so se Nemci v tem odseku umaVnfli.
KPRATNnrV    FLANTIRSKE. FRANCOSKE   IN   ALZACIJE - LORENE. Dunaj, 18. oktobra. Informirani krosi
posnemajo. Is današnjega  uradnega poro-
čila, da izpraznujejo nemike čete dele severne Francoske in Flandrske. Vojaški krogi pravijo, da je naravno, da je evakuacija za dosedanjo nemško fronto že dolgo v teku. Vse informacije iz nevtralnih virov pravijo, da so Nemci za svojo fronto odstranili že pred dolgim časom vse, kar bi moglo služiti sovražniku pri njegovem prodiranju. Belgijski gubernator je že pred dvema tednoma odredil, da mora vse nemško civilno prebivalstvo zapustiti Belgijo, j Odposlalo se je iz Belgije tudi vse, kar ni neobhodno potrebno za vojaštvo* Častniki v etapnih službah so morali že te dni zapustiti svoja bivališča ter vzeti s seboj vso prtljago. Njih rodbine so morale oditi že prei. Uoscudj je odšlo iz Bruslja 400 vagonov take častniške prtljage. Iz ententnih virov prihajajo tudi vesti, da nemške čete pri svojem umikanju plenijo in pustošijo ter odnašajo in uničujejo ia\e stvari, ki jih iz vojnih ozirov ne bi bilo treba uničiti. Mno- ! go ilandrskih vasi in mest gori. Nemški odgovor VVilsonu odide danes ali jutri ter navaja proti tem vestem o pustošenju francoskih in belgijskih mej, da so vse te vesti pretirane in da je armadno vrhovno vodstvo izdalo že pred tedni povelje na čete, da morajo po možnosti se ozirati na prebivalstvo in njih imetje. Vasi morajo ■ čete puščati pri miru in plenjenje in zaii-ganje ie strogo prepovedano, Če tega ne zahtevajo vojaški interesi. V Belgiji je bilo | ukazano nemškim trgovcem in upravnim uradnikom, da se vrnejo v domovino. Vsled tega prodajajo svojo robo in svoja posestva. Nemško vojaštvo razdira vse utrdbe, podira vojaške naprave, barake in skladišča, ki bi mogla služiti sovražni armadi. V zvezi s to evakuacijo je tudi evakuacija dela Alzacije Lorene. Okolico Col-mara izpraznujejo. Iz 40 vasi so nemške oblasti evakuirale prebivalstvo, enako tudi pri Miihlhausnu. Prebivalstvo mest je bilo obveščeno, da mora biti pripravljeno vsak hip, da odide. Tudi oficijalni vojaški časopis za zapadno fronto »Liller Kriegszeitg.« je bil ustavljen. V Belgiji se širijo na tisoče in tisoče letaki, da bo Belgija v kratkem osvobojena. Letake mečejo ententni letalci.
Odškodnina za uničene kraje. Rotterdam, 18. oktobra. Lord Cecil je sporočil parlamentu, da se zavezniki sedaj posvetujejo   glede odškodnine   za uničene francoske in belgijske kraje.
Nemške izgube. VVashlngton. 13. oktobra. General M a r c h. šef ameriškega generalnega šta-.ba, je sporočil ameriškim žurnalistom, da so zavezniške armade vjele od 1. do. 30. seotembra 2844 častnikov. 120.192 voiakov, 1500 topov in preko 10.000 strojnic. Od 15. julija do 30. septembra ie bilo skupaj vjetih: 5515 častnikov in 248.494 mož ter vple-nienih 3699 topov in silne množine vojnega materiiala, municije in zalog. V teh številkah niso vračunani vjetniki na palestinski fronti.
Mobilizacija na Nizozemskem. Haag, 18. oktobra. V severnem Bra-bantu in v Linburcu so bili vpoklicani vsi rezervistu ki so bili na dopustu.
Francoska pripravljena na zimsko vojno. Basel. 16. oktobra. Lionski listi poročajo: Armadni odsek francoske zbornice se je pričel v petek posvetovati o vojaškem položaju. Vojni minister je izjavil, da je Francoska pripravljena na novo zimsko vojno, če bi se ponesrečili VVilsonovi poskusi, ustvariti časten mir.
Amerika se zna maščevati. Haag, 18. oktobra. »Daily Telegraph«
piše, da je VVilsonova nota najspretnejši dokument ki je bil ves čas vojne spisan. Tz dokumenta izhaja, da razume ameriški narod prav tako maščevanje, kakor angleški narod_
Iz Bolgarske.
Vprašanje Dobrudže. Bukarešta, 17. oktobra. Z ozirom na razburjenje romunskega javnega mnenja v vprašanju Dobrudže, objavlja francoski poslanik Saint Aulajre v eatenti prijaznih listih v Jassyu izjavo, ki označujejo vesti o
prepustitvi južne Dobrudže Bolgarski kot tendencijozne vesti in neverjetne. Nespametno bi bilo misliti, da bi mogla ententa v svečani uri pravičnosti, ko naj dobi naci-
jonalna politika svojo posvetitev, misliti na to, da bi odtrgala od Romunske tudi le za ped zemlje. *Independence Roumaine« pravi, da zavezniki niso odstopili Dobrudže do Cobadina Bolgarski, marveč da so samo ukazali Bolgarski, da mora s svojimi četami stražiti južno Dobrudžo proti avstro-ogrskim četam, ki bi utegnile priti iz Ukrajine preko črte Constanza - Črna voda, da bi napadle zavezniške čete na jugu. Gre torej samo za vojaško in strategično odredbo, ki so jo sklenili zavezniki za toliko časa. dokler se vrše sovražnosti na južni fronti, ne gre pa za "ugodnosti Bolgarski na škodo Romunije. Drugo stališče zavzema neodvisni list »Arena«, ki smatra, da je popolnoma umljivo, da namerava ententa prepustiti južno Dobrudžo Bolgarski. Izločitev Bolgarske Iz boja je imela za entento veliko večji pomen, kakor leta 1916. nastop Romunije proti centralnim državam. Bolgarska si je svesta svojega političnega pomena ter je s^,!fala v primernem trenotku doseči čim boljši mir. Od onega dneva, ko se le končalo ogrožanje centralnih - držav vsled odstopa ruske revolucfr* od vojne, ententa Romuniie nI več potrebovala in nien interes na Pomuniii gineva bolj in bol«, čtm bolj se bliža mir.
Pred^godovina bolgarskega premirja. Rotterdam, 18. oktobra. Reuter poroča privatno, da se je sedal zaznalo za važno deistvo glede kapitulacije Bolgarske. Bolgarski ministrski predsednik Malindv je poslal brzojavko predsedniku VVilsonu s prošnjo, da naj posreduje za mir, Avstro-Ogrska pa je vjela to brzolavko, nakar je odšel tainik ameriškega poslaništva v Sofiji v Solun, da naorosl francoskega poveljnika, da odoošlte brzolavko. 12 ur pozneje so dosn^li bolgarski delegati in pogodba je bila podpisana.
Poulični boji v Sofiji. Budimpešta, 18. oktobra.   V Sofiii so se vršili zadnje dni poulični boji. Padlo Je kakih 3000 oseb. Nekako 5000 boljševikov stoti pred mestom.
ENTFNTNE ČETE OB  ČRNEM MORJU.
Berolin, 18. oktobra. Ententne Me so zasedle utrjene bolgarske točke ob Črnem morju, da si zasigurajo oporišča za svojo mornarico. Bolgarska posadka v Varni je bila razorožena. Zatrjuje se, da je storila Romunska pri ententi korake, da si zajamči nevtralnost svojega obrežja.
Belgrad padel
Rotterdam, 19. oktobra. Zanesljiva francoska poročila potrjujejo vest. ki je krožila že včeraj, da so srbske in francoske čete že zasedle tudi Belgrad, kjer so bile navdušeno sprejete od prebivalstva. Francoska konjenica prodira ob Savi proti zapadu in proti jugo - zapadu. Vsa okolica Valjeva je v vstaji. Zemun je izpraznjen civilnega prebivalstva. Mostovi čez Donavo niso razrušeni.
Dunaj, 18. oktobra. (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana: Prodiranje srbsko - francoskih čet v stari Srbiji se pričenja ustavljati. Da je prekoračil progo Niš - Kruševac, je potreboval sovražnik 8 dni. Sedaj gre bojna črta ob južnem bregu Morave in vzhodno od Morave, med Bo-Ijevcem in Zaječarom. Na višinah vzhodno od Morave koplje sovražnik jarke In naše albanske čete drže pokrajino vzhodno In severo - vzhodno od Tirane. Patrulje in poslednje čete se bojujejo na mnogih točkah proti četašem.
Z Italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. oktobra. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. Zapadno Gard-skega jezera so oddelki tirolskega črno« voiniškega bataljona št. 165 odbili italijanski sunek. Tudi sicer pogosto živahnejše bojno delovanje.
Balkansko bojišče. V Albaniji nobenih večjih bojnih delovanj. Na Zapadni Moravi in v dolini Južne Morave so se ponesrečili srbski napadi. — šer generalnega štaba.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
17. oktobra. Precej ljute artiljerijske akcije od Astica do Brente In zmerne na ostali fronti. Na asiaški visoki planoti so napadli naši izvidni oddelki kljub nalivu malo sovražno stražno četo. Na levem bregu Asse smo pognali v beg sovražne* stražo. V dolini Frenzelli smo vplenili nekaj orožja. Vzdolž Piave je voda?, ki je stopila čez bregove, močno ovirala našo navadno bojno delovanje.
Pogoji za Turčijo.
Chiasso, 18. oktobra. »Corriere defa Sera« poroča, da je zahtevala Anglija od Turčije, da brezpogojno razoroži svoje čete in jih izroči ententi. Turčija Je pripravljena te pogoje takoi sprejeti.
Japonci sodelujejo z generalom Semenovom.
Vladivostok, 13. oktobra. Japonski generalni štab poroča, da so se čete generala Semenova, ki so prodirale od Blagove-ščenska, združile z japonskimi kontingenti iz Habarovska in Rajševa. Sovražnik beži ob reki Zee proti severu, Japonci so vjeli 1500 Madžarov, kateri so skušali pobegniti proti Mandžuriji.
Deželna delniška družba
„Gorica
Sod eželani!
Potrebno ie, da po vojnih grozotah obrnemo vso našo skrb in trud za moralno in materijalno uzpostavitev naše, po vojni razdejane in porušene dežele. Uverjeni smo do slehernega, da se da ta obnova izvršiti le s tesno spojitvijo in pravo organizacijo vseh moči in slojev dežele, le z razvojem lastnih obrti in obratov in da Ie tedaj hasne državna pomoč ljudstvu samemu, ako le-to prevzame vso stvar*v lastne roke.
V ta namen združilo se je več naj-izkušnejših mož v deželi — ne glede na njih stranko in narodno pripadnost — ter sklenilo ustanoviti deželno podjetje za vzpostavitev goriške dežele in to na kolikor mogoče široki podlagi s sodelovanjem vseh moči iste.
Dobro veste, da podjetje doseže svoj cilj le tedaj, ako ie tako krepko, da zamore konkurirati z vsemi drugimi. V ta namen je treba, da vsak. še tako mali posestnik, podpira po svoji moči družbo, treba da le ta pritegne in vpo-rabi bogate naravne vire dežele, njene produkte, njene delovne moči in obrate. Končno mora biti tudi vzvišena nad vsako politično in drugo strankarstvo, ako naj preživi vse mogoče neprilike,
Sodeželani! V duhu teh osnovnih pravcev so bili družbeni statuti sestav-. Meni, započeta uspešna preddela in zagotovljena krepka podpora vseh oblasti in uradov, kakor tudi vseh javnih čini-teliev. Prvotna delniška glavnica je določena na pet miliionov kron, a se ima povišati do 25,000.000.
Vsa večja mesta v deželi so že pristopila k tej družbi, gTe se Ie še za kolikor možno sodelovanie na deželi. Udeležba vseh ostalih občin in krajev in slehernega deželana se mora izvesti, ako imej splošnost od tega hasik in korist. Vsakdo jnora priti do prepričanja, da nudi dandanes udeležba pri tej družbi najsigurnejšo investicijo kapitala, kar je gotovo v dobro posameznika «in cele dežele.
Na noge torej, sodeželani! Pomagajmo si sami. če hočemo, da nam bode tudi Bog pomagal!
Potrebna pojasnila daie deželni odbor goriški, tajništvo. Šolska ulica št. 5.
V Qorici, dne 9. oktobra 1919.
Pripravljalni  odbor  deželne delniške družbe »Gorica«.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD", dne l9. oktobra 1918.
243. štev.
Politične vesti.
f
= Dr. Zajec je izstopil iz Šuster-Šičeve stranke. Do zadnjega je vztrajal pri svojem generalu. Vedno več je odpadkov narodnega izdajstva.
= Izvrstna karakterizacija. V včerajšnjem »Učiteljskem Tovarišu« je objavljen uvodnik, ki govori o razmerah v deželnem šolskem svetu. Članek je res vreden čitanja. Spiritus agens te šolske korporacije, dvorni svetnik vitez Kaltenegger, je označen tako-le: »Vitez Kaltenegger je reprezentant tistega nesrečnega sistema, ki je zaviral svobodni razmah naše narodne kulture! Vse sile, uradne in neuradne, na visokih in nizkih mestih, ki so sovražile naš narod in jedle naš kruh, so brezpogojno služile temu sistemu. Ta kuga se je razpasla po vsem tistem ozemlju, ki ga Jugoslavija reši iz verig sužnosti in dvigne na zlato luč svobode in mogočega kulturnega, gospodarskega in socijalnega razvoja. Duh demo-kratizma pomeče vse te zajedalce in krvosese našega troimenskega naroda v tisto vrsto, ki ji stoji na čelu vitez Kaltenegger, ki ji leži v jedru Heinejev Schuft in ki jo tepejo po zobeh — Deschmanove grabi je U
— Diktirana deklaracija sosveta tržaške trgovske in obrtniške zbornice. Povsem nepričakovano smo čuli deklaracijo sosveta tržaške trgovske in obrtniške zbornice o bodočnosti Trsta. Deklaracijo so napravili člani sosveta, bivajoči na Dunaju, ne da bi drugi člani, bivajoči v Trstu, kaj vedeli o tem. Tržaške trgovske in obrtniške zbornice odbor je bil razpuščen ob izbruhu vojne, zbornica je dobila vladnega komisarja in sosvet Zbornica je torej brez svojega izvoljenega zastopstva. Zato sosvet nima pravice, govoriti v imenu zbornice Jn oddajati deklaracije. Sprejeli pa so nekateri člani sosveta od vlade diktirano deklaracijo in korespon-denčni urad jo je vrgel v javnost kot izraz za Trst najvažnejše korporacije, trgovske in obrtniške zbornice. Vlada je namreč potrebovala tržaško deklaracijo za cesarski manifest.
= Naša Golgata. Mornar Anton KovačTč je presedel sedem mesecev v preiskovalnem zaporu vojne mornarice v Pulju, ne da bi vedel zakaj. Te dni je prišel iz ječe, strt na duši in telesu. Začetkom vojne z Italijo je Kovačič izdal neko nad vse patrijotično knjigo, kjer je opisal slavne čine avstro - ogrske mornarice. V znak hvaležnosti je moral v ječo. — »Hrvatski List« meni, da je zakrivil zločin, ker je nabiral po Pulju darove za — hrvatske šole!
= »Češko Slovo« zopet izšlo. Praga, 17. oktobra. Po štirih letih je pričelo »Češko Slovo« 15. t. m. zopet izhajati. Izdajatelja in odgovorna uradnika sta državna poslanca Klofač in Stribemv-
= Demokratična unija Srednje Evrope. Dunaj, 17. oktobra. Francoski listi poročajo iz VVashingtona. da so narodi centralne Evrope sklenili nstano-viti demokratično unijo srednje Evrope v varstvo svojih skupnih interesov. Namen te zveze je, ustvaritev federacije držav Evrope od Vzhodnega morja do Črnega morja in Jadranskega morja, da se Nemčiji za vedno zapre pot na vzhod. V tej federaciji so zastopani Romuni, Jugoslovani, Poljaki, Litevci, Čeho-Slovaki, Ukrajinci, Italijanski iredentisti in Finci. Profesor Masarvk je bil izvoljen za predsednika.
== Tudi židovski Narodni svet. D u-naj, 17. oktobra. »Abend« poroča, da zahtevajo tudi Zidje v Avstriji zase stališče samostojnega naroda. V tem zmis-lu se je izrazil danes baron Hussarek v poslanski zbornici.
== Jugoslovani in Italija. »Giornale <f Italiaz poroča, da se je vršil dne 7. in 8. oktobra italijanski ministrski svet, ki je sklenil sporočiti vladam zaveznikov, da pripozna italijanska vlada, da odgovarja boj jugoslovanskih   narodov za osvoboditev in združitev  v neodvisno 'državo, načelom, za katere se bojujejo zavezniki in da soglaša   z zahtevami pravičnega in trajnega miru. Ali se bo sedaj londonski dogovor revidiral? Ali bo sledilo sedaj uradno in javno priznanje Jugoslovanov, naprimer kot se ie to zgodilo s Čehoslovaki? Na ta in slična vprašanja ne dobimo danes nobenega odgovora, kljub temu, da lahko pričakujemo, da ta svečanostni akt priznanja Jugoslovanov ne bo več za dolgo izostal, na drugi strani pa tudi ni tajiti, da opušča Sonnino vsako vrsto formalnosti. On je najbrže mnenja, in to ne brez tehtnega vzroka, da velja londonski dogovor tudi za zaveznike Italije in da mora obstati do konca vojne, v kolikor se nanaš na preostalo, če tudi oslabljeno Avstro-Ogrsko, kar pa ne izključuje, da bi se ne izpremenil v prilog Jugoslaviji, kakor hitro je ta ustanovljena. Dalje je znano dejstvo, da si Sonnino ni predstavljal kot neposreden cilj vojne razru-šenje Avstro-Ogrske.     Spomniti se je treba, da je bil tedanji svetovni položaj rak, da ni bilo lahko misliti na dosego takega vojnega cilja, ker Italija sama ni imela potrebnih vojaških sredstev. Če pa je sedaj italijanski ministrski svet, v katerem je Sonnino eden najuglednejših članov, sporočil zaveznikom, da italijanska vlada soglaša z ustanovitvijo neodvisne fugoslovanske države in zavezniki izrecno s tem soglašajo, lahko iz tega sklepamo, da je italijanska vlada za radikalno rešitev avstro-ogrskega vprašanja in ni to samo njena naloga in za-dača. marveč skupen   cilj  in skupna stvar tudi v praktični izvedbi. Iz te£a sledi, da pričakuje italijanska vlada potrebno vojaško  pomoč ^na avstrijski glavni fronti, da sledijo potem njenim besedam in obljubam potrebna dejanja. £c bi bil Burian vedel, kaj so vodilni
državniki entente med 8. in 14. septembrom sklenili, bi bil najbrže uvidel, da ni mogel izbrati neugodnejšega časa za svojo mirovno ofenzivo in na drugi strani bi bil ubral čisto drugačne strune v avstro-ogrskem vprašanju.
= Krone ne mara. B e r o 1 i n, 18. oktobra. Princ Friderik Karel Hessen-ski, ki naj bi bil prevzel finsko krono, je izjavil, da pod sedanjimi razmerami noče sprejeti finske krone in da bi jo sprejel k večjemu morda v dveh letih.
= Amerika preklicuje vojna naročila. Ženeva, 18. oktobra. »Liberte« poroča, da je Amerika prekicala razne skupine vojnih naročil pri nevtralnih iirmah, med njimi naročila za lesene barake za armado. List je mnenja, da je to znak bližajočega se miru.
I
Altniizem na nose.
široke plasti našega ljudstva trpijo bedo in glad. Človeku ni treba daleč pred hišo in če namenoma ne zapira oči, srca in rok. pa bo hitro spoznal na upadlih ličkih otrok, na bledih ustnicah mater in zerubanih čelih skr-bipolnih očetov; koliko ie pri nas ura bila. Altruizem na noče! Še ie čas, da rešimo v dvanajsti uri. kar se rešiti da. Naš up. naša nada. naša bodočnost, jugoslovanska mladež nam ne sme poginiti. Smrt že strahovito pobira v naših vrstah, mi pa smo mlad narod.* ki hoče živeti in le fatalizem bi bil naša poeru-ba. s katero se brezdelno klonemo tem pojavom. S začudenjem smo čitali te dni novico, da prepoveduje naša vlada ustanovitev >Našega srca«, torei dobrodelnega društva, ki ima v glavnem človekoljubni namen, da zajezi splošno umiranje vsled bede in pomanjkanja med jugoslovanskim ljudstvom. Ali bomo to pogoltnili? V času; ko dvmaiska vlada oficijelno pristaja na "VVilsono-vih naceilih o samoodločbi narodov, nam c. kr. vlada iz ničevih razlogov preprečuje ustanovitev dobrodelnega društva, zabranjuje nam samoodločbo glede priproste samoDomoči! Ker drŽava sama ni v stanu, izvršiti dolžnost da bi obvarovala ljudstvo pred poginom, nai bo to pri nas Jugoslovanih i tistim zabranjeno, ki v sebi še čutimo toliko moči. da organiziramo skupno odpomoč proti bedi in pomanjkanju, in da organiziramo odpor proti smrti. Preko tako zlobne namere moremo že iz notranjega nagona iti na dnevni red. T ako i nai vsa že obstoječa dobrodelna in podobna društva ustanove v Zagrebu. Ljubljani. Trstu itd. po ^ eno skupno pisarno, ki ima oreranizirati pobiranje prostovoljnega 10 - odstotnega davka od slehernega petičnega Jugoslovana. Ta davek nai se načelno odštete v živilih. LTstanovitj ie v vsakem mestu po eno prostorno suho skladišče. Organizirati ie s sodelovanjem že obstoječih aprovizacii. Vpisovanje no-torično bednih roiakov. Oddajati ie po skrbno izdelanem načrtu živila tem bednim brezplačno brez tesnosrčnosti in v kratkih pr<:-sledkih. ne da bi se blago preveč kupičilo v skladišču, ki mora biti iavno in ko^rolirano. Altruizem na noge. pričeti je trebat! Naj živi človekoljubnosti.
Dnevne vesti.
— Seia občinskega sveta, ki ie imela biti prihodnii torek, nreložena je na torek, dne 29. oktobra 191S.
— Voino odlikovanje. Kadetni aspirant narednik Vladimir Pore-k a r. c. kr. gorski strelski polk 2.. ie bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno II. vrste ter bil obenem povišan v praporščaka.
— Vojaško povišanje. Poročnik dr. Fran Hrašovec iz Celia ie povišan za nadporočnika pri poliskem topničarskečm polku št. 107. Istočasno ie bil njegov brat oraporščak dr. Milko Hrašovec povišan za poročnika.
— Ustavljeni dopusti. >Zeit« poroča: 20. oktobra se bodo ustavili vsi vojaški dopusti z ozirom na prometne težkoče. ki so postale.
— Nabiralni teden za c. kr. avstr. zaklad za voiaške vdove in sirote, ki se ie nameraval prirediti od 19. do 26. t. m., da se pridobi Kraniskemu deželnemu društvu tega zaklada čim največ udov, se ie moral vsled razširjanja španske bolezni odgoditi na poznejši čas.
— Voino kreditni zavod v Celo ven z nemško glavo. Ko se ie ustanovil vojaškokreditni zavod za iužno voino ozemlje, je imel svoje napise v štirih jezikih: v nemškem, laškem, slovenskem in hrvatskem Sedaj pa ie laško-slovenskohrvatsko breme vrgel od sebe in se blesti s samo nemško glavo.
— To so Jugoslovani! Piseio nam: Službeni opravki so me dovedli tudi v Metliko, ki slovi po svoji narodni zavednosti. Kako sem se začudil, ko čujem v gostilni, kier sem večerjal in prenočeval, izza mize obilnega možaka, kako se priduša na svoie iugoslovan-stvo — v blaženi nemščini, pa še spa-kedrani povrhu! >Irh heiss' so und so und bin Sokol und Jugoslovan! Mei duš!« Tako ie šlo to nanrei da se mi ie začelo nazadnje gabiti. Plačal sem in sem šel spat. — Sanialo se mi ie. da se mi ie prikazala veličastna Jugoslavija, ki mi ie rekla, da ii takih Sokolov in Jugoslovanov ni treba niti v Metliki, niti nikier drugod! Kdor je tak primoi-duševski >taičmaister«, nai si gre iskat zavetja in kompanije med sebi enake ptiče! Nam je treba treznih, celih mož! — F. P.
— Eksistenčni minimum — 3600 kron. Predlog, ki so ga stavile vse stranke poslanske zbornice, zahteva, da se zviša eksistenčni minimum od 1600 na 3600 K. nevštevši draginjsko dokla-do in nabaven prispevke v dacno dolžnost in da se pomakne davek na plačo na letni dohodek od 14.000. K Te določbe nai bi veljale tudi za nazaj za leto 1918.
Kdo ve kaj? Kdo izmed domu se vračajočih bivših vojnih vietnikov v Rusiji bi vedel kai povedati o Ignaciju Mohorčič, pešcu 97. pp. Ma-baon št. 12, 3. stotnije, 1. voja, ki ie bil zajet v Karpatih leta 1915. januvarja meseca, nai blagovoli sporočiti njegovi ženi Mariji Mohorčič v Vipavi Žt. 150 i— event. proti povračilu stroškov. Orne'
njeni je pisal zadnjič januvarja meseca t. L iz Saranaka — v g u b. Pensa in se od takrat ni več oglasil.
— Pogreša se Martin Ferlin, rojen 1885, v Veterniku. rudniški delavec v Zagorju. Kot vojak 87 pp. se je udeleževal bojev v Galiciji, ter ga od septembra 1914. pogrešajo. Na prošnjo njegove žene je uvedeno postopanje v na namen, da se proglasi pogrešanec za mrtvega, ako se ne izve do 30. septembra 1919, da ie še živ. Oskar Preisin-ger, rojen 1885 v Fieri na južnem Tirolskem, finančni nadpaznik v Kranju, se ie udeleževal kot vojak 97. pp. bojev v Galiciji in tam izginil koncem avgusta 1914. Uvedeno ie na prošnjo finančne prokurature postopanje v namen, da se pogrešanec proglasi za mrtvega, ako se ne izve do konca oktobra 1919, da je še živ.
— Ljudskošolske vesti. Balbina Schnabel ie nameščena za suplent. v Komendi. Katarina Meglic je imenovana za prov. učiteljico istotam, Cirila Z u p a ne c ie nameščena za su-plentinio v Velikih Poljanah.
— Razstava slovenskih narodnih ročnih del in noš je odprta samo še jutri, v nedelio, od 9. do 12. dop. ter od 2. do 5. pop. Potem se zaključi in se vsi predmeti vrneio lastnikom.
— Načelsrvo v Ljubljani obstoječih obrtnih zadrug se opozarja na važno skupno posvetovanje, ki se vrši jutri v nedelio 20. t. m. dopoldan ob 10. uri v posvetovalnici mestnega magistrata. Eng. Franchetti načelnik deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani.
— Veliko  pomanikanie premoga.
Kakor poroča dunajska >Zeit«, postaja pomanikanie premoga vedno boli ob-čutno. Raznim obratom bodo morali ustaviti obrat; sladkorna industrija ne bo mogla podelati vse sladkorne pese. kakor ie >Slov. Narod« že poročal. Tovarne za marmelado ne bodo mogle podelati sadia. Na Dunaju peša oskrba s premogom za kuhinje. Kdor se ni mogel preskrbeti do konca iuliia> mu bo le z največjimi težkočami mogoče, nabaviti si potrebno količino. Kot vzrok pomaenikania premoga navaiaiov najboljši poznavalci dunaiskega trga, nezadostno prehranjevanje delavcev v premogovnikih in transportne težkoče. Pomanikanie ve postalo tako pereče, da se bodo po sporočilih čeških listov zatvorile v Pragi šole cel oktober in november. Tudi dunajske šole so brez premoga. Ravnatelj neke dunajske gimnazije ie odredil, nai se požurijo. da se predela učna snov, predno nastopi mraz. ker školska uprava nima premoga, ter mora radi tega računati na daljše pozimske počitnice. — Včerai se ie vršila na Dunaju enketa industrialcev glede preskrbe s premogom. Ugotoviia je, da je v zadnjem mirovnem letu producirala Avstriia približno 420 milijonov stotov premoga: od tega se je izvozilo približno 80 milj. q. med tem. ko se ie uvozilo 120 mili. q. Za porabo v Avstriji ie ostalo torei 460 mili. o. Do danes ie nazadovala avstriiska produk* ciia za 30%. tako da razpolagamo sedaj s komaj nekai čez 300 mili. q premoga. Ako se vpošteva. da porabijo železnice, ki so že v mirovnem času pokurile 50 milj. q. sedai naimani 25 mili. Q več. in da porabijo municiiska podjetja neizmerne množine, lahko računamo, da nam primanjkuje 158 mili. q premoga. Ta primanikliai se že sedaj povsod občuti, po zimi pa se moramo bati direktne katastrofe. Približno 70 odstotkov vseh industrijskih podjetij bo moralo ustaviti obratovanje vsled pomanjkanja premoga.
— Umrl ie v Karlovcu brat sabor-skega poslanca dr. Srdiana Budi-s a v 1 j e v i ć a. notar Mane Budi-s a v 1 i e v i c. Pogreb ie bil včeraj v Zadrebu ter se ga ie vdeležilo tudi zastopstvo   tam   zborujočega Narodnega
V ječa.
.— Umrl .ie na, Viču pri Liubliani isinik in župan g. Franc Oblak, arodniak in vnet Jugoslovan ter uo občino zelo skrben gospodar piralec vseh narodnih društev, bojnem času ni mogel ustreči vsem željam svojih soobčanov. ni njegova krivda ter so mu morali vsi priznati, da ie po naiboliših močeh skrbel za dobrobit občine Pogreb se vrši iutri pop. ob 5. uri z Gline na viško pokopališče. Bodi poštenemu možu ohranjen ljub spomin.
Umrla ie danes po kratki^ mučni bolezni gospodična Ana A n ž i č. hčerka mesarja in gostilničarja Ivana An-žiča in poslovodkinja trerovine Antona Novaka v štepanji vasi. Bila ie vrla ro* doliubkiina. Nai v miru počiva! — Umrli so: v Ljubljani g. Franc Kovač, čevljarski moister in hišni posestnik.
V Litiji ga. Jerica Coclig. V Raihen-burgu ga. Amalija Jamšek. roj. Jaklin.
Povodeni v Rožni dolilni. Glede očiščenja iarkov ob prehodu in ob cesti v Rožno dolino se te že enkrat naprošalo prizadete činitelie. da bi Be iarke iztrebilo, a se do sedaj še ni ničesar ukrenilo. V sedanjem deževju mora ljudstvo v Rožni dolini, posebno delavstvo, se z vozički prepeliavati črez vodo na delo. To trata sedaj nekaj dni nepretrgoma, vodo ie gaziti črez členke, v nekaterih krajih io ie tudi do četrt metra. Poklicane faktorje uljudno prosimo, da takoi nainotrebnejše ukrenejo, da se ne prigodi kaka nesreča. Tudi za eno električno luč bi prosili — pri nemškem drsaliču bi bila najbolj pripravna — ker se ie v resnici bati, da se ne prigodi kakšen ponoćni naoan. ker se tam okrog po navadi potikajo razne ponočne kreature.
Neredna .pošta. Iz selske doline nam pišejo: Pri nas že več dni ne občuje vozna pošta, pa tudi poštni sel ie že izostal. V tako resnih časih, ko vsakdo želino pričakuje časopisov in pisem, ne dobimo ne tega ne onega. Poštni konii so baje ooešali. Kaj bo šele pozimi! Poštno direkcijo prosimo, da napravi konec, tem škandaloznim poštnim razmeram!
Rdeče jagode ie našla gospodična Marica Krieger na Trški gori pri Krškem. Gotovo redkost v sedanjem jesenskem času.
Bolezni v Beli Kraiini. Iz Metlike nam pišejo: Tudi pri nas razsaja >španska« z vso ljutostio. Ni skoro hiše, ki bi ne ,imela bolnika. Vas Rado-vica ie n. pr. vsa obolela z županom in župnikom vred. Se mrličev nima nihče pokopavati. Poleti je razsajala griža, sedai zanje >španska«. Ali nas res te
zavratne bolezni vse pokosijo? Bržkone bi naše oblasti z deželnim zdravstvenim svetom to najrajše videle, saj se za nas menijo toliko kakor za lanski sneg. Take zanikrnosti ni menda nikjer drugod_ Do 50.000 Hudi ie bre/z zdravnika že od 19. marca t. 1.. in to po zasludi dež. poslanca Mihelčiča in bivšega župana Jutraža. ki sta oba pristaša Šušteršičeve strančice, kar 6mo svoj čas že povedali v tem listu. Že 2 ali 3 mesece bi lahko imeli novega zdravnika domačina dr. Crnica, ako bi taki >možje< ne požrli dane besede! Pravijo, da ie v to nečedno igro zapleten tudi naš lekarnar, ki ie na eni strani govoril za dr. Črniča, na drugi strani pa delal za dr. J^iuero. nazadnje smo pa brez zdravnika. Nekoja pisma govore tako! Ljudstvo pa trpi in — umira! Pa tudi preklinia tiste, ki so mu pripravili tako usodo. V resnici je neodpustno, da se iavni tinovniki tako drzno in nečastno igrajo z zraviem širokih ljudskih množic! Metliko in okolico so popolnoma pustili v nemar deželna vlada, deželni odbor in zdravstveni zastop;na milost in nemilost ie prepuščena krutim pestem usode. Sedai ne prosimo pomoči nikogar več. ker vemo, da nima nihče srca za bedno naše ljudstvo! Vseh nas ne pokosi smrt. Nekai nas le še ostane, ki bomo v svobodni Jugoslaviji plačali račune vsem, ki nas zdai zatirajo.
Šolski škandal na štajerskem. — To poročilo ie bilo priobčeno v Vašem cenjenem listu dne 10. t. m. Poročevalec je ali napačno informiran ali je pa človek, ki ne liubi resnice. Dokažem lahko vsak čas, da je niegov dopis osnovan na podlem obrekovanju, za katero bi se mu ob priliki prav rad primerno zahvalil. Voinik. 16. oktobra, — Božidar M a h o r č i č. nadučitelj.
Gradec brez plina. Graška plinarna je včeraj naznanila, da vstavi v soboto 19. t. m. ob 8. uri zjutraj oddajo plina, ker ni dobila potrebnega premoga.
Slovenski občinski zastop v Tolstem vrhu na Koroškem ie slavna nemška oblast razpustila samo zato, da udari Slovence, zgoli iz sovraštva do Slovencev. Prei ie bil v občini red in mir. poslovanje v pravem tiru. sedai pa se ne sliši drugega nego pritožbo na pritožbo. V šestih letih ni bilo toliko pritožb, kakor iih ie sedaj en dan.
Grašeaknva rodbina. Iz Sel pri Borovljah poročajo: Humperški imaio nekai drvarjev vojaščine oproščenih, da napravljaio drva.Za nizko plačo morajo opravljati svoie težko delo. da si niti najpotrebnejšega živeža ne morejo nakupiti. Kot pribolišek bi imeli dobiti divjačine, a goizdar jim nameče nekaj nog, in gozdarii so — siti; če se pa kateri hoče pritožiti, grozi mu z vpoklicem. Hvala Bogu, v Jugoslaviji ne bo več grasčakove robote!
Izdajatelistvo »Soče - v Gorici prosi gg. naročnike še nekoliko potrpljenja. Papir, ki je bil z Dunaja odposlan v Gorico že meseca avgusta, je nekie obtičal in vrši se poizvedovame. kam so ga zavozili. Ker ie >Goriška tiskarnam popolnoma uničena, ie bilo treba ooiskati drugo tiskarno, kier pa so vsak hip nastale nove težave, zlasti vsled spreminjajočega se splošnega položaja, ki grozi s prav korenito novo s'premembo. Za ta slučaj ie poskrbljeno, da bo >Soča« izhajala v zaledju, morda na Dunaju, da begunci ne bodo brez glasila v najteži ih časih, ki iih še čakajo. Prosimo torej potrpljenja.
Kino Ideal. Spored za danes, so boto   19. oktobra:   Predvajala   se bo učinkovita drama v 4 dejanjih >,I z -ra e t i n a«   z   znano   filmsko igralko Ellen Richter v glavni ulogi. Naj novejša vojna poročila ter izborna eno dejanska   burka   >N ebeške strasti« izpolnjujejo ta velezanimiv spo red, ki se predvaia samo do ponedeljka, 21. oktobra. Mladini neprimerno. - Kino Ideal.
Izgubljena je bila na trgu denarnica s 132 K, rdečo izkaznico in župnikovim potrdilom.   Pošteni najditelj   je naprošen, da vrne denarnico in izkaznice g. Bolha, Pri sojna ulica 5.
Izgubil se  ie mlad  lep petelin s široko rožo Pošten najditelj nai ga od da pri F. K. Kaiserju, puškarju Selen burgova ulica 6.
Narodno gledalište.
Iz gledališke pisarne. Kakor smo Že poročali, se danes zvečer ponovi Izven abonnementa Jirasekova gledališka Igra »Laterna«. Ker je bilo povpraševanje po njej tako živahno, se je vodstvo odločilo, ugoditi splošni želji občinstva. Igra bo pozneje za delj časa odstavljena z repertoarja. Obenem omenjamo, da je »Laterna« med vsemi jugoslovanskimi odri prvič pri nas igrana. — Jutri, v nedeljo, dne 20. oktobra, ob 8. zvečer se ponovi Finžgarjeva narod na igra »Divji lovec«, tudi izven abon n e m e n t a. — V ponedeljek ostane gleda lišče zaprto, v torek se pa uprizori prvič »Charlejeva tetka«, o kateri bomo še poročali. — V sredo se igra za »C« - abonente srbska komediia »Svet«
Aprovizacjia.
+ Trgovci, peki in zavodi, ki prejemajo (so prejemali) mlevske izdelke pri mestni aprovizaciji, se poživljajo nujno, da vrnejo prazne vreče, kolikor so jih prejeli od početka do danes v teku osmih dni v^cerkev sv. Jožefa. Po preteku tega roka se bode zaračunala vsaka nevrnjena vreča po 30 kron.
-f- Telečje meso za težke bolne, ki leže. Tisti bolniki, ki leže in so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijskem uradu na Poljanski cesti do dne 18. t. m., dobe telečje meso v nedeljo dne 30. tm. dopoldne na Poljanski cesti št. 15 od 7. do 8. ure. S seboj je treba prinesti tiste izkaznice, na katere dobivajo stranke sicer meso. brez izkaznice ne dobi nobeden mesa.
t Kromoir za V. okrai. Stranke V. okraia preimeio v nonedeliek. dne 21. oktobra, v torek, dne 22. oktobra in v sredo, dne 2. 3oktobra Dri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen ie ta - le red: V ponedeljek, dne 21. oktobra od 8. do 9 St. 1—80. od 9. do 10. št. 81 do 160. od 10. do 11. št. 161—240: nooor-l dne od 2. do . št 241-320. od 3. do 4.
št. 321—480. od 1 do 5. šL 481—500. — V torek. dnek. dne 22. oktobra od 8. do 9. SL 501—580. od 9. do 10 *t. 581—660. od 10. do 11. št. 681—720: nonoldne od 2. do 3. It 721—800. od 3. do 4. Št. 801—880. od 4. do 5. St. 881 do 960. — V sredo, dne 23. oktobra dnno-dne od 8. do 9. št. 961—1040. od 9. do 10. št. 1041—1120. od 10. do 11. štev. 1121—1200: ooDoldne od 2. do 3. št. 1201 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 10 kg. Kilogram stane 34 vin,.
4- Razdelitev petroleja v občini Moste se vrši po sledečem redu: V po-nedelia dne 21. okt. od št. 1 do 100, od 2. do 3. pop.; od št. 100 do 200, od 3. do 4. pop.: od št. 200 do 300, od 4. do 5. popoldne; od št 300 do 400. od5. do 6. popoldne. V torek dne 22. okt. od št. 400 do 500, od 2. do 3. pop.: od št. 500 do 600, od 3. do 4. pop.;od št. 600 do 700, od 4. do 5. pop.: od št. 700 do 800. od 5. do 6. pop. V sredo dne 23. okt. od št. 800 do 900. od 2. do 3. pop.: od št. 900 do 1000, od 3. do 4. pop.: od št. 1000 do 1100, ooj 4. do 5. pop. Na zamudnike se ne bo oziralo. Vsak nai pripravi drobiž.
Razne stvari.
* Za   špansko   boleznijo je umrlo v
Barceloni tekom enega tedna 1597 oseb.
* Ciklon je uničil severni del grškega otoka Zante. Škoda je velika. Človeških žrtev obilo.
* Potres na Portorikl dne 11. oktobra je ubil nad 100 oseb. Na tisoče ljudi je brez strehe. Škode je 4 milijone dolarjev.
* V Budimpešti ostanejo do 4. novembra zaprte vse šole, zabavni lokali, kinematografi in gledališča, ker se španska bolezen vedno bolj širi. Stojišča v notranjem prostoru tramvaja so opuščena,
* V Pragi ie umrlo ta teden za špansko boleznijo 100 oseb. šole ostanejo zaprte do 4. novembra. Sto saperjev je koman-diranih, da bodo kopali grobove In več mizarjev, da bodo delali krste.
* Povratek poljskih legijonarev iz Marmaroške Sihoti. V soboto so dospeli
v Krakov legiionaru iz MarmaroSke Sihoti. Na kolodvoru so jih sprejeli z navdušenjem in obsuli s cvetjem in svečano so iih spremili v mesto.
* Pobegnil v aeroplanu z dvema milijonoma dolarjev. Iz Moskve poročajo, da je vrhovni armadni komisar Stojanov vzel iz blagaine 2 milijona rubliev in pobegnil ž niimi v vojaškem aeroplanu k predsedniku donske republike Krasnovu.
* Nova ves — Babelsberg. Blizu Berlina se nahaia vas, ki se Še danes Imenuje uradno Nowa wes. To krajevno Ime spominja na nekdanje češke kolonije v berlinski okolici. Berlinske Vsenemce to slovansko ime strašno zbada, vsled tega so sklenili, da ga prekrste v Babelsberg — in Nemčija bo rešena!
* Anekdota iz francoske porevolu-cijonarne dobe. L. 1815 po povratku Burboncev v Francijo se je pelial po pariških ulicah v kočiji abbe Sieves, eden glavnih povzročiteljev francoske velike revolucije. Bilo ie deževno vreme. Neki emigrant aristokrat, ki se je bil ravno povrnil iz tujine, je zakUcal abbčju: >Cemu so revolucije? Ali ni o3talovse pri starem?« Abbe mu je smeje odvrnil: >To ni res! Prei ste vozili
vi in blato je škropilo na me, danes se vozim jaz in blavo škropi na vas!«
* španska bolezen. Sanitetni svet za Nižje - Avstrijsko je imel včeraj sejo ter je sklenil, da naj vlada odredi, da ostanejo Šole zaprte še do 5. novembra. Vladi je bil predložen tudi predlog, da naj se zapro gledališča, kinematografi, varitejl in druga zabavišča, — Iz Budimpešte poročajo, da je bilo včeraj priglašenih 975 novih slučajev španske bolezni in da je umrlo 72 oseb. Sanitetni svet namerava predlagati županu, da naj zapre vsa zabavišča. Policija bo rekvirirala vse privatne vozove in avtomobile ter jih dala na razpolago zdravnikom.
* Železna ruda v LotarinŠki. Nemci pravijo, da Francozi ne zasledujejo v prvi vrsti političnih ciljev pri svoji zahtevi, da jim mora pripasti Alzaško-Lotarinška, marveč gospodarski interesi jih vlečejo v te pokrajine«. »La Nature« piše, da pomen Alzaško - Lotarinške ne tiči izključno v njenem strategičnem položaju, marveč v glavnem v njenih talnih zakladih, industriji in kmetijskih pridelkih. Posebne vrednosti pa so lotarinški železni rudniki, ki bi mogli industrijski in vojaški položaj Francije popolnoma predrugačiti. Pred vojno so dajali rudniki v nemški Lotarinški 21 milijonov ton (od 28'6 milijonov v vsej Nemčiji) in zaposlenih je bilo 30.000 rudarjev, v francoski Lotarinški pa 19'5 milijonov ton (od 217 v vsej Franciji). Iz tega je razvidno, da odpade okoli štiri petine pridelka železa v Nemčiji in Franciji na Lotarinško. Trgovina z izgntovljenimi produkti se ceni na 300 milijard. V teh rudnikih v zvezi z neizčrpnimi zalogami premoga je tudi industrijska in vojaška moč Nemčije. Prihodnje bo mogla Francija dobiti okoli 43 milijonov ton železa, Nemčija komaj 7Vi. V tem talnem bogastvu tiči nravi pomen Alzaško - Lotarinške za Francijo
* Boris II. aH Boris ni.? V nekaterih listih se se označa novega bolgarskega kra-lia za Borisa II., v drugih za Borisa III. Kateri naziv ie pravilnejši? Na to vprašanje daie ^Hrvatski List« tole pojasnilo: Stara Bolgarska je imela vladarje z Imenom Boris (Bogoris). Prvi je bil sin in naslednik kana Presiama in je vladal od leta 884 — 5, ali od 852 do 888. Znamenit je radi tega, ker se je 1. 864. dal v Carigradu krstiti, sprejemši ime Mihajlo ter je brezobzirno v svoji državi prooagiral krščanstvo. Njegov sin in drugi naslednik ie bil car Simeon, ki je leta 917. sorejel naslov »cara Bolgarov«. Drugi Boris je bil vnuk Simeonov, ki je v letu 969. prevzel vlado od svo-iega očeta Petra. Ali že istega leta je Boris II. padel v ujetništvo ruskega kneza Svjatoslava. Iz katerega ga ie sirer re^il bizantinski cesar Tvan Taimiskas, ali to so-mo za+o, da se Bolgarska utelesi Bizantu. Boris IT. se Je moral leta 971. odreči prestolu. Od tega torej, ali se Boris, sin Pres-Jamov. štele ža Borisa L, ali za Mihaila, ali pa se štetle začne Šele od »carjev« bolgarskih, torej Simeona, bo odvisno, aH ie novi bolgarski krali Boris II.. aH Boris TTT. Ob tej priliki bodi omenjeno tudi to, da bolgarska beseda »car« ni identična z našo, marveč pomenja »krali«, dočlm se naša beseda cesar v bolgarskem ieziku Imenuje »imperator«.
Pri epidemijah izborno služi raba prirodne grenčice »Ffanz Josefc
2,3 štev.
»SLOVENSKI NAROD", dne 19. oktobra 1918.
Stran 5.
Gospodarstvo.
—   Gospodarska   družba  v Smard.
bnuie se v Smarci pri Kamniku Gospodarska družba z omejeno zavezo. Pečala se bo z nakupom in prodajo vseh kmetijskih pridelkov in gospodarskih potrebščin. Gospodarska družba bo prevzela rudi novo ustanovljeno tovarno za konserviranje sadja (marmelade) in zelenjave ter zeijar-no. Ravno tovarna za marmelado bo močno vplivala na razvoj sadjarstva in koristno uporabo sadja. Dani so vsi pogoji, da se bo Gospodarska družba 1 epo razvijala in da bo denar pri tem podjetju popolnoma varno in obrestonosno naložen. Pripravljalni odbor za Gospodar«ko družbo se obrača tem potom (Jo javnosti z vljudnim povabilom, da pristopi h Gospodarski družbi kot solastnik s tem, da vzame en ali še bolje več deležev. Deleži so po. 1000 kron. Vse prijave Za deleže moramo imeti do srede, dne 23. oktobra. V nedeljo, dne 27. oktobra 1918 popoldne ob 4. pa se bo v pisarni Živinorejske zveze v šmarci podpisala pogodba za Gospodarsko družbo. — Pripravljalni odbor Gospodarske   družbe   v   Smarci, pošta
Radomlje.
— Letina sladkorne pese. Večji del pretečenega tedna je bilo jako ugodno vreme, tako, da je po tedenskih sporo-'-čilih osrednje družbe za industrijo pesnega sladkorja dobro napredovala sladkorna pesa. Šele v zadnjih dneh se je vreme izpremenilo nekoliko na slabše, ker je začelo deževati ter temperatura je občutno padla. Ponekod se je začela pesa že spravljati. Na Nemškem je bilo vreme v zadnjem tednu ugodno za nzidaljni razvoj pese. Pričakuje se. da bo letos še precej dobra letina, vendar ne tako dobra, kakor pretečno leto.
Darila«
Darilo. Šentiakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda ie prejela 50 K. nabranih v veseli družbi pri g. Kavčiču, Ljubljana, na Privozu. Iskrena hvala!
Za slovenske oslepele vojake v Odi-Uenheimu so darovali sledeči iz Zabukovca pri Celju: po 20 kron: Franjo Flajs, Justika Rotovnik,   Evgen Kuss. dr. R. Bergmann;
po 10 kron: Franjo Zabovnlk st, Franjo Zabovnik mlH Josip Vehovc Ferd. Jelenek.
V}r\LadV> .ny» Adoli Stampreht Franc Weber. Bogoljub Klempt, Josip Blatnik, Josip Lunder. M. Verblč II., Pavel Ram-!?k: Stih„ J2*0b, Kladmus Franjo, Ciril Majcen. Rudolf Flajs; po 5 K: Podjetje Je-zernik, Stropnik Franc, Okorn Ivan, 2er-
tek Matija, Berg Fran,, Kranjc Ciril, Pote-ko Andrej, FiSter Janko, Golavšek Matija, Lenarčič Joško, Reber Joško. J. Zupane, Holobar Anton, Sprager Alojzij; po 4 K: N. N., Burjan Matija. Petkovšek Ivan; po 3 K: Foseđu Filip, Ivančič Franjo, Fidler M, Rihter Ivan, Bucik Jakob; po 2 K: Tratar rt. U Raspotnik J., Raspotnik F., Janežič \ mko, GorSek Jurij ,Pečenak Avgust, Ko-kovič Josip, Cocej Ivan, Markovič Ivan, Golavšek Peter. Pinter France, Golavšek Franc, Kopša Emil. Vene Jernej, Krošelj Anton verbič M. n., Rotenmaner F., Jošt
rran, Ljubej  Martin;    delavci pri podjetfu
25 kron; skupaj 400 kr on.
Upravništvu našega lista so poslali«
Za »sladno slovensko, hrvatsko in Srbsko deco« Sumej in Kraševec iz bojišča 10 K, Fran in Marija Miklavič iz Kobarida 100 K, mesto venca na grob blagopokojne svakinje Rozaiije Miklavič in Marija
GabrŠček iz Kobarida 30 K. v počaščenje Rozaiije Miklavič. Skupaj 140 kron.
Za »Ciril - Metodovo družbo« Julči Piuk, pošta uradnica iz Idrije 30 K 20 v, mesto venca na grob umrle ge. Ivane Je-ričeve in zbirka vesele družbe iz gostilne Debevčeve 140 K. Skupaj 170 kron 20 vin.
Za »narodno gledališče« *Krški orkester* 300 kron.
Za »v vojni oslepele slovenske vojake« dr. Anton Svigelj, odvetnik v Ljubljani 10 K, iz kazenske zadeve Frančiške Bri-celj proti Jakobu Anžiču In Aleksander Gjud v Ljubljani 30 K. mesto venca na krsto nepozabnemu Franu Češnovarju. Skupaj 40 kron. e
Za »Narodni svet« Karel Puhar Iz Ribnice 50 K, nabrano v veseli družbi v ^parlamentu«, dr. Lapajne, odvetnik iz Krškega 300 K, Ivan Kmet, trgovec v Ljubljani 50 K. mesto venca na krsto umrlega sodruga g. Fr. Slivarja, Mihael RoŽanec, stavec v Ljubljani 120 K, nabral med prijatelji, omizje dež. poslanca I. Turka 50 K, Alojzij Glavnik 10 K in Ivan Vrhovnik, župnik v p. v Ljubljani 100 K. Skupaj 680 kron.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. oktobra: Sofija Šloser. hči tovarniškega mizarja, 6 let, Knezova ulica 123.
Dne 10. oktobra: Ivanka Lampič, kon-toristinja, 20 let, CelovSka cesta 22. — Marija Gallč, šivilja. 25 let Erjavčeva cesta 28. — Martin 2abnikar, pekov sin, 3 leta in pol, StreliSka ulica 15. — S. Vestina Marjana Cadež, usmillenka, 31 let, Radeckega cesta 9. — Sofija Šloser, hči tovarn, mizarja, 6 let, Knezova ulica 123. — Ivan Penič, trgovčev sin, 18 mesecev, Ulica na grad 5.
— Josip Antrata, sedmošolec, 18 let, Rav-niharjeva ulica 5. — Valentin Telavetz, Sprevodnik, 50 let, Marije Terezije cesta 13. — Antonija Kržin, tiskarn, vlagalka. 16 let, Karolinška zemlra 21. — Jerneja Ravnikar, učiteljica. 21 let. Dvorski trg 3. — Marija Kramar, žena trgov, uslužbenca, 42 let, Zaloška cesta 15.
Dne 11. oktobra: Fran Pelko, mitniški preglednik, 39 let, Marije Terezije cesta 13.
— Janez Knoftar, bivši slikarski pomočnik, S2 let, Japljeva ulica 2. — Pavel Magdič, trgovec in posestnik, 48 let. Franca Jožefa cesta 16. — Marjeta Pelko. zasebnlca, 69 let, iMarije Terezije cesta 13. — Fran Ba-loh, ključavničarski vaienec, 17 let, Knezova ulica 135. — Simon Pogačnik, Železn. uslužbenec, 50 let, Galjevica št. 3. — Matija StruceH. hiralec, 74 let, Radeckega cesta 9. — Uršula Lovše, zasebnica, 78 let, Pred škofijo 20. — Stanko Pavlin, železn. aspirant, 18 let, Poljanska cesta 69.
Dne 12. oktobra: Fran Doljak. železni, carjev sin., 9 mesecev, Kolodvorska cesta 150. — Valentin Omejc, ^delavec, 62 let, Radeckega cesta 9. — Ciril Metod Božič, sin železn. uslužbenca. 4 leta in pol, Zalokarje-va ulica 12. — Viljemina Federmann, pod-desetnikova hči, 1 mesec, Knezova ulica 251. — Josip JankoviČ, sin tobačne delavke, 9 let, Kavškova ulica 52.
Dne 12. oktobra: Flka Merkun, hči Častniškega namestnika, 18 mesecev, Pri-voz 8. — Eleonora Kovačič, gojenka trg. tečaja, 15 let, Cesarja Jožefa trg 2. — Iv. Culjkar, delavčev sin, 4 leta, Streliška ulica 15. — Marjana Schwach, vdova vseuči-HŠkega profesorja. 74 let, Radeckega cesta 9. — Marija Zevnik, bolniška devica ,28 let, Radeckega cesta 9.
Dne 13 oktobra: Anton Kržin, posest-ničin sin, 9 let, Karolinška zemlja 21.
Dne 13. oktobra: Frančiška Prosen, železničarieva žena, 43 let Knezova ulica
262. — Ana 2urbl, zasebnica, 14 let Opekarska cesta 7. — Stanko Podboj, trgovčev sin, 11 let, Sv. Petra cesta 95. — Avgusta Grimm, Inženirjeva vdova, 78 let, Rožna ulica 39.
Dno 14. oktobra: Anton Zadnik, sin tobačne delavke, 8 mesecev. Žabjek 3. — Ivan Vrhovnik, železničar, 42 let, Jenkova ulica 5. -- Silva Menart hči železn. uslužbenca, 18 mesecev. Resljeva cesta 29. — Bogomir Huttmann, rejenec. 14 mesecev. Streliška ulica 15. — Ana Krtelj, sirota,'7 let Streliška ulica 15.
V   deželni bolnišnici:
Dne 9. oktobra: Fran Fabjan, krojač, 42 let. — Ana čarman,   kovačeva vdova,
85 let.
Dne 10. oktobra: Frančiška Skerbič,
kuharica, 2o let — Antonija Punčuh, nad-učiteljeva žena, 54 let. — Viktor Filipič, delavčev sin, 14 let.
Dne 11. oktobra:  Apolonija Trtnik
služkinja, 19 let — Anton Juvan, krojaški
pomočnik, 51 let
Dne 12. oktobra: Natalija Culot trgovčeva vdova, 33 let. — Ivana Erbežnlk tovarn, delavka, 40 let — Ivan Florjančlč tehnik. 22 let — Marija Puh, mizarjev« žena, 71 let. — Lucija Hvalic, užitkarica 73 let.
Izdajatelj tu odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«
flŠSHlgi
KISLA VODA
Vsemogočni je poklical k Sebi v cvetu mladosti našo nenadomestljivo, nepozabno hčerko, sestro, sestrično, svakinjo in tetp, gospodično
ino Mužić
ki je po kratki, mučni bolezni, boguvdano, previđena s tolažili sv. vere, izdihnila svojo blago dušo v 21. letu starosti, danes 19. oktobra 1918 ob 10. uri dopoldan.
Pogreb bo v ponedeljek, 21. oktobra ob pol 4. uri po* poldne, iz hiše žalosti, Hradecka vas št 66.
LJubljana, dne 19. oktobra 1918.
Ivan Anžič, oče. Ivana Aniič, mati.
Pepca, Minka, Tončka, sestre. Ostali sorodniki.
V žalosti obveščamo, da so umrli 17. oktobra 1918 po kratkem bolehanju, previđeni s svetotajstvi sv. vere, naša dobra mama, stara mama, tašča in teta, gospa
JERICA COCUG
zasebnica
Pogreb se vrši v soboto, ob pol 4. popoldne. Litija, 18. oktobra 1918.
Žalujoči ostali.
II
■ |—
Zahvala.
Vsem svojim naznanjam, da je naša vzorna ma-
mica
jnifiJ
H
..      .car-v,
+
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest. da je naš- iskrenoljublieni soprog, dobri oče, stari oče, brat, svak, tast in stric, gospod
Franc ECovaž9
čevljarski mojster in hišni posestnik
po kratkem mukepolnom trpljenju v dobi 63 let, previden s tolažili svete vere, danes ob 9. uri zjutraj za vedno zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb nepozabnega se vrši v nedeljo, 20. t. m. ob pol 2 uri popoldan iz hiše žalosti, Knezova ulica 221, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači cerkvi.
Ljubljana—Sp. Šiška, dne 18. oktobra 1918.
Marija Kovač, soproga. — Mira Engelman roj. Kovač rani Bergant roj. Kovač, Draga. Albina, Dora, Krista hčerke. Ivan, c. kr. mor. učitelj, Saša, sinova. — Janko Bergant, zet. — Maloi Kovač, sinaha. — Vsi ostali sorodniki, vnuki
In vnukini e. 5S2o
danes, zroč v jutranjo zarjo, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se Vrši v soboto popoldan.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v soboto ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi in ob pol 8. uri pri Sv. Petru v Rajhenburgu.
Predobro mamico priporoča v molitev
rodbina Jamškova.
V Ralhenbnrgu, dne 17. oktobra 1918.
Za premnoge tolažljive izraze srčnega sočutja, ki so nama došli ob nenadni smrti in pretresljivi izgubi najinega nepozabnega sina
Danila Borisa,
za vse poklonjene vence In šopke ter posebno tudi za obilno in Častno spremstvo na zadnji poti preljubega pokojnika, izrekava s tem vsem in vsakemu posebej globoko in iskreno zahvalo.
V LJubljani, dne 18. oktobra 1918.
Dr. Danilo in Fernanda Majaron.
1   -*-3r. •
ZAHVALA.
Za premnoge in ljubeznive dokaze iskren ga utja povodom nenadne, prebridke in nenadomestljive izg#be našega predobrega soproga, naiboljšega očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
ZAHVALA.
Pawia
ica
in za številno spremstvo na zadnji poti našega blagega pokojnika ter vsem darovalcem krasnih vencev izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. — Posebno se tudi srčno zahvaljujemo blagorodnima gospodoma zdravnikoma dr. Schusterju in dr. Stojcu za v^o njiju požrtvovalnost in skrb med boleznijo blagopokojnika.
Ljubljana, dne 18. oktobra 1918. 5788
Globoko žalujoča rodbina.
Za vse mnogobrojne ljubeznive dokaze toplega sočutja povodom prebridke izgube naše iskreno-1 i ubij ene, nenadomestljive soproge, oziroma skrbne mamice, hčerke in sestre, gospe
Pavle pl. Schildenfeld roj. Ramovš
in za številno spremstvo na poslednji poti naše presrčno ljubljene pokojnice ter vsem darovalcem prekrasnih vencev, izrekamo tem potom najiskre-nejšo zahvalo. — Posebej še izrekamo srčno hvalo cenj. gospodom tukajšnjega sodišča.
Globoko žalujoči ostali
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni v Svoji Previdnosti odpoklical k Sebi našega najboljšega in čez vse skrbnega očeta, gospoda
FRANCA OBLAKA,
posestnika in iupana obline ViC
danes ob i. uri zjutraj po kratki in mukapolni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 20. t. m. ob 4, uri ooooldne iz hiše žalosti na viško pokopališče. ;
Svete maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi na vicu. Priporočamo ga v blag spomin in v molitev. t
Na Olincah, dne 19. vinotoka 1918.
Marija Oblak,   Fran, Ivan, Alojzij,   Marija, UrSula, Ivana,
soproga. dnovi. bCere.
Potertim srcem naznanja občinski odbor občine Vič vsem občanom in drugim, da je njihov obče preljubljeni in spoštovani večletni Župan
Franc Oblak
posestnik na Olincab, imetnik srebernega krtica za civilne zasluge, član cestnega odbora ljubljanske okolice, predsednik p o dr. družbe Ciril-Metoda, predsednik podr. Rdečega križa Itd.
danes dne 19. oktobra, ob 4. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. oktobra 1918 ob 4. uri popoldan.
V Ljubil anij dne 19. oktobra 1918.
Občinski odbor.
2S
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD"       l9- oktobra 1918.
246. stev.
Zahvala..
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti moje nepozabne soproge, gospe
ADAMIČ roj. ŠABEC
izrekam č. duhovništvu, cenj. uradništvu in Častitim damam za častno spremstvo do prezgodnjega groba pokojnice, za poklonjeno krasno cvetje in vence, za utehepolne žalostinke gg. pevcev najtoplejšo zahvalo.
V nemalo zadoščenje mi je požrtvovalno in trudaljudno delo onih cenj. dam in gospodov, ki so v poslednjih urah moji Minki lajšali trpljenje in meni kot novodošlemu stali v teh težkih mukapolnih dneh s prijateljskimi nasveti in odkrito kole-gijalnostjo ob strani.
Naj jim bode Vsemogočni plačnik.
Fp. Adamič, c. kr. dav. oficijal.
^nai£&fo.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze toplega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše iskrenoljubljenč nečakinje, sestrične in tete, gospodične
Me pl. StrenKou)
za čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti ter za poklonjene krasne cvetke, izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
jMSfr/*«r   -       --cff-.-
amenja se
potovalni kožuh oroti živilom. Blei-weisova cesta 18 I. od 8.—12. ure.
Prod:
harmonike na tri vrste, skoro nove. Opekarska cesta stev. 6, Trnovo.
Moško koio
in otroški voziček se prodasta za denar ali živila. — Slomškova ulica 6, I. nadstropje. 5815
Proda se radi draž. razmer
posestvo v Izlakah.
Pismene ponudbe na uprav. »Slcven. Naroda« pod: »Izlake 5805".
Chevrea
čevlfi it. 38, ženski, se prodajo ali zamenjajo la čevlje št. 39. Poizve se Pred Igriščem si. I/L od 12.—2. ure.
JUP* Proda se več -feg
nove obleke
pri Ivanu Kračo, Dnnaiska cesta, dvorište II. 5806
. 70JNI PAPIR
(Packpapier) 5 bal rožaste barve, posebno močnega po 100 kg sc takoj proda. — Komisijska in zavarovalna pisarna, Mestni trg 25 od 3—6 popoldne. 5312
3-letno deklico za stojo? Pismene ponudbe se prosi   na uprav. »Sloven. Naroda« pod „Sirota 5809".
ze želi učiti kovaštva. Dajo se tudi živila. — Ponudbe na urravništvo »Slovenskega Naroda« pod „14 5758".
UST Že rabljen
otroški voziček
se kopi ali zamenja z živili. — Micl Bns, Dev. K. Polje pri Ljubljani.
Zamenja se
25 kg pšenice za nepokvarjeno Brow-BSSSJ pištolo.   —  Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod: »pištola 5813".
Prodasta se *W
2 zimski suknji
razna obleka in žensko perilo. — Vse -predvojno blago. — Poljanski nasip 10, IL desno. 5740
Gospodična
želi mesta blagajničarke eventualno gTe tudi za prodajalko. — Cenj. ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod:   »Prodajalka 5802".
Proda §
okrog 650 1 37% žganja--
*Cena in naslov se izve pri upravni-Stvu »Slovenskega Naroda". — 5736
kupujem. Ponudbe z naznačbo količine in cene poslati na ivrdko Antun Kalćić, Zagreb; Prilaz 12. — 5473
za 3 sobe s kuhinjo se proda zaradi smrtnega slučaja. — Ogleda se lahko vsakdan od 2.-4. na Erjavčevi cesti štev. 4, prltlićje levo. 5742
k13 mesecev starega, SS dam v ponolno do-JL bre oskrbo zanesli Ijivim ljudem. Plača ljA po dogovoru. — Pi-** r smene ponudbez natančnim naslovom se prosijo na unr. »Slov. Nar.« pod »Zanesljivo 5822".
STANOVANJE
išče stranka s tremi osebami in sicer: 1 ali 2 sobi s kuhinjo za takoj ali pozneje, najraje v sredini mesta. — Pismene ponudbe pod „sredina mesta 5765" na uprav. „Slov. Naroda«.
- _ Sprejme se
%m fj od 16 leta naprej, DBIIIe zmožna vsega do-^am^avnmai       mačega  dela. —
Poizve se pri: F. B. Haiser, puškar, Ljubljana, Selenbnrgora ulica 6.
špecerist mlad močan, zmožen obeh dež. jezikov, teli službe najraje kje na deželi. — Cenjene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod  „služba 5692".
Majhna hiša
se vzame v na em, eventualno po ugodni ceni se tudi kuni, najrajši v okraju trnovskem, krakovskem, Spodnji ali Gornji Šiški. Ponudbe z natančnimi pogoji na upravništvo .Slov Nar." pod „Domovina 5631".
Nov, 6 mesecev v rabi stoieč flPsF" Jako dober ~9f«
štedilni
(Sparherd) se radi selitve tako] rroda flori anska ul. 6, salon na dvorišču
500 kron nnsrad
dobi, kdor mi preskrbi za takoj al« februar stalno sićnovan o obstoječe iz dveh do treh sob, kuhim* in drug h pntiklin. Ponudbe pod „500 S 5739 1
na upravništvo „Sloven. Naroda'.
Dobre
sprejme Jos. Rojina, LJubljana, Franca Jožefa c. 3. 5585
tlodebelo in na drobno
se prodaja f<na cikorija, vinski lesih in razHćae vrste finih bonbo-
nov v trgovini
oo.
M. D6r!el, Mestni trg št. 12, Ljubljana. "^N
IBf Iščem
/.a takojšr.;i nastop izurjeno, poSreno
proti dobri plači. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 5759
■ ite se v Ljubljani za poznejši termin v»«    ■ i •
v
I
I II
z dobro pnevmatiko  in motorno kolo »Neckarsulm« se proda. — Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod: „Solo 5544'.
Proda se:
nova bluza, črna zimska lopa, par damskih čevljev št
38, otroška čepica. Erjavčeva cesta št 4, IL n.
v sredini mesta.   Ponudbe pod: ./Trgovski lokal 5686" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Opozarjam prekupce in lastnike ki imajo v zalogi jež i C e, da jih ponudijo v prodajo mojemu nakupovalcu g. Kramar Matija, Glince št. 90 pri Ljubljani.
fUsportna trgovina KREGAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 21.—23.
(epa, skoraj nova, lahka, z usnjato streho %m<r%<sr£* pokrita VvAO
za eno ali dvopiego in dva zdrava, za vsako delo uporabljiva triletna konja proda Rudolf Horvat, mesar in posestnik v ŠL Petru v Sav. dolini.
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gob« kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušian, Kranj, Gorenj.
in stresni stol 40 m dolg, 9 m širok Blelwe£sova cesta 18 I. nadstropie
od 8.—12. ure. 5811
!W Kupi se ~5S8
plahta za solnce
siva, črtasta ali dvojna, raje še dvojna barva.  Oddajo se eventualno tudi živila.  Ponudbe na unravn. »Sloven. Naroda« pod   Plahta 5696".
UflsT   Dobro vpeljana
TRGOVINA
v prometni ulici Ljubljane z vso zalogo se radi bolezni takoj proda. — Potrebni kapital 50- 60 tisoč K Več pove H In k o Se var, Florljanska ul.
17, L'ubljana. 5785
Samski gospod išče samo za prenočevanje od St Peterskega mostu in do Mosti suho tu svetlo
nemeMovano SOBICO.
Plača dobi a. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5761
črna, čez 15 pesti visoka, 7 let stara, dobra za vsako vožnjo. — Poizve se v Borovnici nasproti zel, postale.
99
Fino toaletno milo
„SCHICHT
razpošilja po oovzetiu komad po K 6.— A. Jelene, Tri 6, Ooren.sko. 5780
ortliddi
in s tir o gradivo se odda pri Robert Smielow8kif arhitekt & mestni stavbenik, Ljubljana, Rimska c stv. 2.
PRODAJALKA
izučena manufakturne in špecerijske -tioke, zmožna obeh deželnih jezikov se sprejme v nekem mestu na Spodnjem Staierskem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod f Pridna 5803*' na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
sprejema v popravilo in tudi nove pre-nareja na nove oblike Fran Cerar, tovorna slamnikov v Stobn, pošta Domisle pri Ljubljeni. — Cene primerno nizke, postrežba točna. — 5498
Močna DEKLICA
z dobro dovršeno ljudsko šolo na Spod. Štajerskem lsce mest i učenke v kakršnikoli trgovini ali v šivilistvu bodisi v mestu ali na deželi. — Cenjene doDise prosi njen brat na našlo« : J. Sllcar, Žflbn'ce (Saifnltz) Koroško.
firme Scifert s kroglami in kejem se tako] ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Poizve se v kavarni Slon pri blagajni v Ljub liani 5079
egisfrirne lagajnice
vseh strok kupuje National-Registrir Bassen O. m. t. H. Dana j, Vi. IKari&hl!!erstrasse 57—59. — 5787
33 OMIŠU eist
Ia. kakovost, umeten, s saharinom osla'en, daje z vročo vodo izborno nijačo. Okus in vonj pravega punša. Sladkor ni potreben Razpošiljanje od 5 kg naprej kg za K 1060. 5t03
ADOLF TOSEKt PRAGA, —
Eral]. Viuobrady št. 1274 17.
Minski SODI!
Naprodai ]e za 100 hI prav dobrih prevoznih zdravih hrastovih vlaških s-iov 'od 300 do 500 litrov. Istotam je naprodaj pne maMka za motorno koio iz 3 komadov 2c—2] 2. 2 plašča in ena zračna cev. Kje, pove uprav. »Slovei skega Naroda«. 5801
IW~ Prodam '•S
in enega lahkega, Ilguraataega dirkača. Za zdravje in za vsakovrstno uporabo garantira Franc Wolf, veleposestnik v Št Petru v Sav. dolini.
Dr.Derč
prevzame z denašnjlm dnem svoto pr«\so. 5799
Gospodična
lice sobo s hrano za takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe na  unr. »Slov. Naroda« pod „1000'5772".
Za gospodično se Išče
stanovanje s hrano.
Cenj. ponudbe pod ,,gimnazija 5771»'
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Proda se~W?
več časa nerabljena oostelfa z žim-natimi modroci na vzmeti, vse dobro ohranjeno. Poizve se ves dan na Žab-jaku štev. 11. 5775
Proda se
več hektolitrov vina. Več se roizve v Florliacskl nl<cl 25 v Ljubljani.
Dekle
se takoj sorejme proti dobri plači v trgovsko hišo katera bi razumela samostojno kuhan in opravljati druga hišna dela. Naslov v upravništvu »Slov Naroda«. — 5702
S
ID n
kupuje po najboliših dnevnih cenah Alaks. Rosenberg, Gradec, Annen-strasse 22. 5660
SSTZlvlla dam^KI
za dobro ohranjeno opravo !3sSF*  za spalno sobo. Ifisj
Ponudbe pod ,,r azlicna livtla 5778"
na upf.ivništvo »Slovenskega Naroda«
Avtomat
dobro ohranjen se proda takoj. — Vpraša se: Novi Vodmat štev. 37.
Cena po dogovoru. 5681
Tesarje la mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) sprejme ANTON STEINER,  Ljubljana, Jeranota ulica it 11. 175
lepakoza
se proda. — f. Pogačnik, Hradec-kega vas 42. .732
Sobarica
zmožna obeh jezikov lšše mesta najraje v kakem hotelu. — Ponudbe pod „sobarica 5755" na upr. »SI. Nar.«
%[ fiA** #41A v svrho ustanovitve IVdO CBCi brezkonkurenč-naga podtetja 20 000 do 25.P00 *. kretS^a pod solidnimi nogoji? — Ponudba pod „C S. 5579" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Proda se hiša s hlevom
in nekaj zemlje ob železniški postaji in ob okrajni cesti na Gorenjskem. Ponudbe pod Mdobro naložen denar
5784" na upravn. »Sloven. Naioda«.
Proda se
še lepa salonska obleka, cilinder in nekaj hišne oprave, omare itd Poizve se: Rranl, Glavni trg št. 111
Pozor! Preprodaj«lei, velekonsomentl, konsnmi I
Poslajeni čaj z rumovim ekstraktom
99~ 10 krat zgoščeno! ~*JB
Iz 1 kg zgoščenega čaja z rumovim ekstraktom dobimo z dodatkom 9 litrov vode 10 kg te porabnega čaja z rumovim ekstraktom. Dve kavni žlički polni čaja z rumovim ekstraktom na kozarec vroče vode da izredno okusen čai. torej iz 1 kg zgoščenega čeja z rumovim ekstraktom 2300—2400 kozarcev čaja — Cena sa 1 kg zgoščenega čaja z rnmvrln ekstraktom K 110.— loco Dunaj brez zavojnine po povzetju ali poslatvi denarja naprej — Pošlje se najmanj l kg. — Dobava točna. — Razpošiljalnica:
Filipp Jnstitz & Scbafer, Dnna|, SVIL, Kainzgasse Nr. 5. Abtetluag 21 fftr Getrftnke. 5804
J
Navežja slovenska hranilnica!
LJUBLJSNU, Prešernova ulica št. 3
(e imela koncem leta 1916 vlog .... K 66,800*000' kfpotečnih in občinskih posojil . . . . „ 27,600 000' rezervnega zaklada   ........  if   2,500 000
Sprejema vloge vsak delavnik in lih obrestuje najvišje po
večje in nestalne vloge pa po dogovora« 150 Hranilnica {o pupilarno varna in stoli pod kontrolo
Ce kr. deželne vlade«
la varčen]e Ima vpeljane lične domače hranilnike« Posoja na  zemlfifiča in poslopja  na Kranjskem proti 5%i izven Kranjske  pa proti 5 : < -   obrestim ln proti najmanj 1°,0 oziroma 3 4% odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
w Kreditno društvo«
NE ZAMETUJTE DENARJA!
Me Kvarite oblek z raznimi vojnimi barvami!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „Intemaclonal"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah: črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilo."V
IOO savojev................K 50.
500 savojev.......po K 43.— za IOO sav.
1000 savojev.......po K 40. - za IOO zav.
Poštnine prosto pošilja 1 5584
Rudolf Cotič, Vrhnika.
vsakega trgovca velik zaslužek I
Delniška glavnica in rezervni fonda
K 103,000.000.—
o. kr. "
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. Vogal M tlfrlf. Petra BSft (f Mfi JUORZini BeKnlD.
Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt 1917:
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n.pr.: Prevzemanje densralk vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 34 Ust men a In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko  »padajočih trans«
K 214,681.380-—
preje J. C. Mayer
Ustanovljena 1864. — 33 podružnic
Najkulantnejše izvrševanje borsoih naroda na vseh tuzemsitih in inozemskih mestih — Izplačevanje ku-
Ronov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin dragotin ud. pod lastni zaklepom stranke. — Opravillzce e. kr. rasr. loteriie Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko ln iz Amerike
ikoljah vsekdar brezplačno. aW Brzojavka» Prometna banka L|nbljana. - Telefon Stev. 41
2Z6
42
MMF
496^81025961
00
SE
f
243. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 19. oktobra 1918.
Stran 7.
10 kg sladkorja
dobi, kdor preskrbi lokal ali stanovanje primerno za trgovino. Cenjene ponudbe na upravn. »Sioven. Naroda« pod šifro: »Lokal 1895 5752».
Oddam v najem
večje posestvo
z vsem orodjem in živi no, dalje go. stilno, na željo tudi iago na vodo-
Naslov pove upr. „Slov. Nar."--53*6
Sprejmejo se
mizarski delovodja fn mizarji za mlinska dela, zidarski polir in zidarji za vodna betonska dela, pazniki, za nadzorovanje delavcev in strojnik, zmožen elektrotehničnih del. Ponudbe na naslov: Vinko Majdič, valjčni mlin, hrani. 5824
UHE GOBE
nemeSane, jedilne, same jurčke, izto-t n med, vosek, brin je vo o! e, razna domača igaoja, knmno itd.
kupi vsako množino po najvi-jih cenah
M. Ranti Kranj.
Prodaja: vino, žganje 1. t. d. ~9J
Čudotvorno šilo
samo E 4*90 šiva (stepa'* kakor šivalni stro). Najboljša iznajdba za krranje usnja, strganih čevljev, konjskih oprav, odej vreč in vseh vrst blaga oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. — Cena kompletnem šilu s sukancem, 4 različnimi šivankami in navodilom za en komad K 5.—, 3 komadi K 14*50. — Po povzetju rošiba M. Swoboda, Dnnnj, III 2, Hiess-gasse 13-48. 5365
Izpuščaje
hraste, srbečico, grinte in druge kotne bolezni odpravi hitro in sigurno Paratol, domače mazilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.-, dvoinati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože škntljica K 3.—. Oboie se dobi prot, vpos'atvi zneska od Paratol-Werke Apotheker Ulmer, v Budimpešti VIl-24. ROzsa ntca 21.
Zahtevajte gratis in franka ce-
novnik o božičnih, novoletnih in
dunaiskih umetniških dopsnicah in pisemskih manah po cenah na debelo za preprodajalce. Kotpoizkusni odbiro* dobavljamo
200 božičnih, novoletnih,
ljubavnih in umetniških kartvbarvo-tisku z navadnim ali zlatim bleskom za K 25 - Razpošiljanje po povzetju. Tvornica lnksnsnega papirja — Adier, Zeisel 6 Co., Dunaj, n.,
Praterstr 66, Abt. 9. 5000
UsT* Iščem
vestnega in pridnega za vsa kmetijska dela, za nadzorstvo v hlevu in na polju, ter pri izvozu iz gozda, ki je tako
službo že opravljal, ki je vajen zgodaj vstajati in ki  ume razpolagati z
delavsko in vprežno silo v kmetiji — Dalje naj bi bil vešč potrebnega zapisovanja in najpriprosteišega računanja. Ponudniki   nai poSljejo prepise svojih
spričeval o dosedanjem njih službovanju ter naj označijo svoje zahteve.
Vstop takoj. — Jo«. LenarClč, vele posestnik in tovarnar, Verd pri Vrhniki. 6505
Naprodaj ie~Wi
okoli 1200 ma (500 starih sežnjev)
v gozdu okoli 21/j url od Ljubljane. i2sekanje in izvoz bi moral oskrbeti
kupec.
Tudi se proda:
1 težka, 6 letna kobila in 1 nov voz „sapravljlvček".   —   Natančneje v
pisarni dr]a Antona Švigelja, odvetnika v LJubljani, Dalmatinova nlica št. 11. — 5777
Slovenščine in nemščine vešč 16 letni deček, iz mm Mmmmmmtm
poštene hiše,  bi  rad vstopil  v kako trgovino   za UCKUtata!
Grem tudi na deželo. — Hrana in stanovanje v hiši. — Prijazne ponudbe na upravništvo „Sioven. Naroda- pod „veselje 5S15".
vede posestvo
z vsem orodjem in živino, dalje gostilno, na željo tudi iago na vodo. Z živili preskrbljeno do prihodnje žetve — Naslov pove uprava »SI. Nar.« pod it. 5715, ako znamka za odgovor.
Pred mirom!
Cono padajo vsak don, vtadar pa kupujem le vodno "Val
CtApa .aLa ^ssssal umetna lobovja, tudi vlCis t* *VMV W zlomljena, po najvišjih cenah. Poštne pošiljatve se odpravijo takoj.— Prva ljubljanska nakupo-vafnlce sob Schleslnger, LJubljana, Stari trg 15, II. nadate. 5679
Prostouoljna jauna prodaja
pohištva:
omare, postelje in drugo; v torek, 22. t. m. ob 9. uri dopoldne, Križevniška ulica itev. 4, II. nadstropje. 5814
Najlepši obraz
er mlsdostnosveto polt dobe žene in dekleta do
pozne- starosti, ako se ravnajo po mojem tisočkrat preizkušenem receptu. — Vse nečistosti kože knkor pegs, ogrel, mozolji izginejo Za znamko za odgovor pošljem vsakemu prepis tega recepta popolnoma zastonfl — Pi5ite takoj na 4 36
1. DECKER, DUNAJ 56, Fach 19, Abt 28.
I Polhove, krtove, hrekove kože
■ kupuje po naivišjib cenah
II D. KStloer, trgovina s kožami in krzni. LIpiko (Leipzig), Brili! 47.
i H Doposiljanje prosim po pošti v 5 kg zavitkih in se takoj po spre
jemu dopošlje znesek.
4663
ŠOLALI
Trgovina z cigareta papirjea^rHžfca i omejeno zarezo 53ytas ch.Bahj; a
Ji/eled prsvoćasne oskrbe surovin zamoremo
točno.ceni in redno dobavljati j
ttoiflli ital. materijal
napusčalci In stranski regulatorji (Aulasser u. Nebenschiuss-
reculatoren) dobaven točno s skladišča. — Elektrarne, instalaterji in odjemalci na veliko naj zahtevajo novi cenovnik materijala z navedbo, kaj potrebuiejo. 5^58 Zamena, novo ovlic in popravila elektromotorjev
BRUNO SMUTNT, GBADEC. W/ELANDGASSE 56
Brzojavni naslov: „Elektrosmutnv".
aševalss klavirjev
G. F. Jurasek
L ubl ana, Wolffova ul. 12.
mr Edini
specijalist
izvršuje vsa popravila te stroke.
hvatežnih odjemalcev potrjujejo, da nnlftevaleo korenin RIA BALZAM v 3 dnevih brez bolečin odstrani kurja oCess, bradavice, roženo kožo-
Usceh jamčen. Cena 3K3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K.
ZOĐOBOL odstrani »™E,s"t Pri naiJbolj ^9' avwvnv« vratnem zobobolu, ko so odpovedala
vsa sredstva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pusice 7 K, 6 puSic 11 K. Nič več zobnega kamena ali slabega duha iz ust. Snežnobele zobe Vam napravi zobni fluid „SIRIŠ". TakojSen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, miši
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. — Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči radikalno z zalego vred „TBTERA". ijgjt- prašek proti mrčesu zraven 2 K. — 3069
KEMENY, Kožice (Kassa) Postfach 12, C/31 (Ogrsko).
Urarska delavnica
Vil. S@qyardt
Židovska ul. 1, se nahaja od 21. L m. v Dalmatinovi ulici štev. 5,
pritličje. 5323
g* m m » s I       uliSelj Glasbene Matice
Alfonz oreznsk
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15
(Nasproti nunske cerkve.) Najvetja In naiaposobnejša tvrdka in BzpesojevaEnEca klavirjev, planinov In harmonijev na jugu Avstrije, Velikanska ZllOfl vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Klavirje prvih c kr dvornih in komoram tvrdk: B&secdorier, Forster, Rudolf Stelzhammer Ko*zl A Heititaan, Gios in Holm.inn imam edino izključno la laz za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom lalzi-
fikatovin navideznega .poielna-.
19* Proda se okoli ""?Sf
100 oralov zemljišč.
V nedeljo, dne 3. novembra t. 1. ob 11. uri predpoldan se bo vršila na graščini Steinbrunn (prej Steinhof) na Plitvičkem vrhu pri Radgoni na Štajerskem proatovoljna dražba (licitacija) okoli 100 oralov zemljišč v poljubno velikih kosih. — Zemljišča obstojajo večinoma iz travnikov ter so ugodna tudi za stavbe in naseljevanje. — Kdor hoče svoi denar še pravočasno varno naložiti, naj kupi
zemljišča! Graščina Steinbrnnn.
sa
znaša glavni dobitek novih avstrijskih srečk
1. novembra L 1.
£j09T Vsako leto 4 žrebanja. — Izvrsten igralni nafrt. Vsaka srećka mora biti izžrebana do 1956.
Na&svna cena 49 K
Po vpošiliatvi tega zneska in 80 vin. za rekomandacijo in efektni prometni davek dobi naročnik nemudoma originalno srečko.
Cena na zmerne mesečne obroke:
3 komadi na 36 mesec obrokov po K 5.30 5 komad, na 36 mesec, obrokov po E 8.80 10 komad, na 36 mesec« obrokov po K 17.60 15 komad, na 36 mesec, obrokov po K 26.20
Kurci na mesečne obroke dobe po odposlatvi prvega mesečnega obroka oblastveni preiemnt list s takojšnjo igralno
pravico. — Po vsakem žrebanju položnice in žrebalni listi. Naročniki z bojišča naj navedejo svoj domači naslov, ker vrednostne pošiljatve na bojišče niso dopustne.
Avstrijske postne hranil, it. 145.965. Ogrske postne hranil, it. 3S.000. Bosenske poitne hranil, it. 7.919.
Banka JOSIP KUGEL & Co.
poslovalnica c. kr. državne loterije 5367
WW Dunaj VI., Mariahm£rstras$3 105.
Dobra kuharica
srednjih let lice mesta, najraje h kakemu gosoodu. Ponudbe pod „kuharica 5734'« na upr. »Slov. Naroda*.
Naprodaj je
v malih množinah: soda bikarbona, mlet vinski kamen, sabatilka, rab ar bara, afbii. čaf, robati fanei, ditave, (plmant cel), gami tragant, damar in oli-ban (kadilo), nagelnor olje tar ter razne esence. — Kje, pove upr. »Slovenskega Naroda«. 5685
Karbidne
mefiljke
dajo lepo luč; dobijo se po K 20.—, 22.—, 26.—, 28.—, 32^- pri  — 5697
Ant. Lečnlku, Borovije, Koroško-
ženitna ponudila. =S
Vdovec brez otrok, 38 let star, krepke, mladeniSke postave, čevljarski mojster in trgovec s kolonijalnim in manufakturnim blagom, lastno hišo v lepi, prijazni vasi na Goriškem, se želi seznaniti z zdravo, krepko, pridno v gospodinjstvu in če mogoče tudi v trgovini izurjeno gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 24.-38. let z nekaj premoženjem ali lastno kmetijo. Prosi se sliko z natančnimi podatki pod „zadovol|nost 5494" na uprav »SI. Nar.« Tajnost strogo zajamčena
Karel linhart
urar
Ljubljana, Marije Terezije cesta št 7.
Zaloga vseh vrst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih in kuhinjskih ur, budilk.
Nlkljaste vojne ure, are v sapest nicah z radijevim kazalnikom ali brez nJega, zaloga srebrnik in nikljasUB ur „Omegau po najnižjih cenah. 131 Popravila se izvršujejo najbolje.
Prihranite si denar
ako kupite
barvo za obleko .Jekla"
Edina nepokvarjena pralna znamka. Nadrobno 60 vin. zavitek. 6—7
zavitkov za damsko obleko. Preprodajalci ugodne cene na debelo. Svarimo pred ponaredbaml z enako zvenečimi imeni. Zahtevajte samo znamko „Tekla". 5003
„COMMERCIA", prodajno druStvo za kem. tehn. ootrebščlne, Praga L, Vaclavske namesti 13. EV  Telefon 8187. ~ma
G. Flux
■r Gosposka ulica 4,
I. nadstropje, levo.
Uradno dovoljena, ta 20 let obstoječa najstarejša ljnblj.
Dosredovalnka slanovaDi io služb
v udobnost cenj. občinstva zopet v
sredliču mesta :-: Priporoča in nameiča le boljše -:: slnieb iskajoče vsake vrste
privatno trgovsko in gostilniško osobje-
Izbira različnih slnieb, zlasti za ženske* Vestna In kolikor možno hitra postrežba
zagotovljena. 5821 Pri za nanjih  naročilih znanka za odgovor.
„ADRIJA"
M i r o d i 1 n i c a in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
Barvila za obleke „TEKLA**. Pralni praški. Čistila za slamnike „STR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. »ROŽNI PRAŠEK44 najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva 2a konzerviranje jajc — — Koncesijonirana zaloga strupov.
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani j
1      tmr Peinižka giavtt.ca 10,000.000.- kron. fggf   StlitarjeVa   UlICB   ŠtCV.   2. R...rvni fondi nad 2.000.000.- kron.^g |
Poslovalnica c. kr. avstrijske driavne razredne loterije.
Rezervni fondi nad 2,000.000.« kron.
Sprejema
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju,
Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, financira erariine dobave in dovoljuje
APROV9ZACIJSKE KREDITE.
I
I
59
06
20
1702
Stian 8.
.SLOVENSKI NAKOU*, ane 19. septembra 191 a.
2n3 siev
INI JERMENI
papir
Otto Haase & Sohn j
Gradec. ^Bg
Svetovnoznano
oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793
Franc S i ter, zaloga piva Goss,
Ljubllana 7. — V mestu se dostavjla brezplačno na dom, prazne steklenice in zaboji se po dnevni ceni jemljo nazaj.
Vsaka dama naj čita
mojo velezanimivo navodilo o
modernem negovanju gradi].
IskuŠen svet  pri  vpadlosti   In pomanjkanju bujnosti. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schanastrasae 2. odd. 41.
fraiiijdol
je sredstvo za po-
rdeČe, svetle in sive lase in brado a traJM temno pobarva. 1 steklenica s poŠt. vred K 360
MP* la okoli 1000 tal o vin lenih aa polnitev primernih
vinskih čebrov (VVoinstander)
ki drže od 1500—3000 litrov iz mehkega lesa hI po K 32.— posebno pripravnih za Izdelovanje jesiha ali tvornico kislega zelja proda z nakladalne postaje 5751
A. ROSENKBANZ, trgovina z vinom, GRADEC,
Aonenslrasse 60.
Rydyo!
je rožnata voda. Ki Živo pordeči bleda lica. Učinek
je čudovit  1 steklenica s poštnino vred K 2*85.
Naslov za naročila:
to Midi. Engel - Droaerle.
Brno štev. 639, Moravsko.
OSVALD DOBEIC,
trgovina z meSanSm blagom v LJubljani, Martinova cesta 15,
II
priporoča nastopno biago kakor: razne stenske ter viseče sve-tiljke, kotle z locnjem, emailne umivaine sklede za brivce, bukovo oglje v zav po 1 kg, salonske metle, različne krtače, dišeče milo, razne razglednice, pisemski paoir, kuverte, Erdal-
pasto, otroške nogavice št. 1 -3, ženske ovratnike, moške rokavice za vojake, nadomestni sukanec (Ersatzzvvirn), svilene trakove v vseh barvah, tulj črn. ter še razno drugo blago. — Istotam ie nanrodaj partija različnih praznih steklenic, velike steklenice (baloni). 6 malih sodov ter nek i i karbolineja 5667
graver in izdelovale!]' kaučukovin štampilij
UBU Dvorski tro štev. 1.
,^10 vinarjev
ja dopisnico) Vas stane moj katalog, ki se Vam na zahtevo dopošlje zastonj. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, dvorni zala-gatelj Most (Brfia) štev. 1953 (Češko). Ia britev iz srebrastega jekla K 7.—, 9.—, 11.—. Varnostni briv-r.i aparat ponikljan K 7-50. Dvorezne rezervne klinje tucat po K 12.—. Stroj za striženje las ali brade K 26—, 28.—. Razpošilja se po povzetju ali denar naprej. Zamena dovoljena ali denar nazaj. 1958
[DAMSKA
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred prehlaje-|njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 12*—, 20«—, na leta trpežna K 28-— 36, najfinejša pa K 44.— in K 50*— Porto z zavojn. K 1 '50 Vvarstvo žensk izmivalni aparat 40*—, 45*— K. Pošilja te v diskretna. — Higijen. blaga trgovina Si. Potokv DnnaJ, VI. Stiegenrjasse 15. 1199
1
Bati
Gorica — Ljubljana
Stolna nI. \\. H Slari trg štev. 28.
Molka in ženska dvokalesa
s shrc tueneafib.
Šfonlnl in pisalni stroji
gramofoni.
Električne žepne svetilke. Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
tSSSMBBSBSHBBBBKBBSBBBSR
(JHortelkalk)
najboljše nadomestilo Tomaževe Žlindre, ki prekosi vsa dosedanja nadomestna gnojila. — Oddafa celih vagonov (10.000 kg), kakor tudi manjših množin pri
veletrgovini 5654
Fran Derenda, LJubljana Emonska cesta 8.
11
U uchlv SS! Maschke
Modni salo
v LJUBLJANI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1
priporoča prve vrste
f^rVELOUR4aOBUKE-gE
<   najfjnejše blago zadnje novosti  tvornic v Novem Jičinu, ter
svilene in žametaste klobuke in čepice.
Posravlla se sprejema o 111   -pST Žalni klobnkt
in vestno izvršujejo,     llj      vedno v zalogi.
f Kolesarji, pozor!!
Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prve nustr. patentirane obrpče za kolesa.
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti štev. 6. —
Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
za Kranjsko: 5296
Ernest Aljaniii, Ljubljana
Gonilni jermeni
brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). — Transportni trakovi.
Kattner & Co9 Gradec 14.
4333
Univerzalni mlin za di$av
(Obl. zav.)
Moj univerzalni ročni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov, pšeno itd. Ta mali mlin se je med vojno izvrstno obnesel in se lahko rabi za vsako mletev za debelo in fino mletje. — Teža okoli 1 kg. 3074
Komad stane K 24.—
Univerzalni sekljavec za meso K 60.— Drobilnik za kosti..........K 320.—
Odpošilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska. — Generalno zastopstvo
Max Bohnel, Dunaf IV.f
Margaratenstraaae 27 k Abt. P. 17.
|af Prospekt zastonj.
MILO ..FANIA
14
i i
§
je izvrstno „milo" za umivanje, ki Vam nadomesti vsako drago »toaletno milo«. Najnovejša iznajdba kemijske znanosti prof. dr. Darmstadterja i5 dr. Perla, se izvrstno peni, lepo diši in bi ga ne smelo manjkati pri nobeni hiši. — Vojakom neutrpljivo! Izvrsten predmet za trgovce in gospodin ie. — Elegantna skatlja s 36 kom. okusno opremljena K 30. —, 3 Škatlie S 82*50, 5 skateil K 130.— Milo za pranle narezano v kosih po »k kg, kg stane 7.— S franko na vse poŠte v zabojih po 5 kg in 10 kg (lepo blago) za trgovce dobra, prometna stvar. — vse s poštnino vred po povzetju. — Izpod ene škatlje se ne pošilja. — Vzorci se ne dajo. 5543
Export IVertheimer". Zagreb, Marovska ulica 16.
(Dvoriščna zgradba).
I
i
e e i
Za
pobarva vsako blago za moške in damske obleke, kakor tudi cele, nerazparane obleke v poljubnih barvah v  splošno zadovoljnost
v v*
in Kemična nsuimca
Tovarna: Poljanski nasip M i Podružnica: SMorgova nI. Štev. 1
Postna narerlla se totno izvrlaleio.
RAZSTAVA
Naznanja se, da je v izložbi razstavljena lepa namizna oprema Iz pravega srebra "^aam kakor ledilno orodje, nastavki, sladkorne doze, svečniki itd. Predmeti so leoi, res nekaj posebnega, pripravni za vsako darilo Tvrdki se je le slučajno posrečilo, dobiti to blago. — Vabi se slavno občinstvo, cenj. odjemalci od tu mi z dežele na o^led. Prijavno se priporoča F. ĆUD EN, Prešernova ulica št. 1, nasproti Frančis.cerkve
Tovarna slamnatih izdelkov
priporoča gg. trgovcem in cenjen, občinstvu veliko zalogo:
različnih slamnatih.......šotnov
u        m     torbic (cekarlev) „ predpražnikov
itd. 981
Cerar Franiof tovarnar,
Stob, pošta Domžale.
4
10S. ROJIM
modni atelje za gospode = LJUBLJANA =
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške™ uradniške
=UNIF0RME=
po meri v najkrajšem (asu.
Priporočamo krasne
BLUZE
plašče, jopice, krila, kostume, noćne halje, perilo, modne predmete, športne klobuke In steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
L| ubijana, Stari trg 9. Lastna hita.
2652 Fine
otroške oblekce
55 in krstne oprave, n
Novo češko
posteljno perje i
Paljeno belo, prima puh kg K 45.—, fino belo s puhom K 26.—, dtto H. vrsta K Mepn-Meno bela I. vrste K 10.—, dtto H. vrste K 7.— razpošilja po povzetju 5347
Irma Haldek9
wm Praga-Smichov, wm
Klnakeho tf. 1.
NT Prvovrstne karbid. SVETILKE
za sobo,
elekfr. žepne svetilke
in vedno
5051
sveže baterije ter W vžigalnike ^W
v veliki Izberi priporoča tvrdka i
Ignacij Vok
specijalna trgovina s šiv. stroji in koles
Ljubljana, Sodna ulica st. 7.
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štefan Strmoli,
£jttbljana, pod Crančo št. 3.
POZOR I Zarddl vpokUoanla v rejasko slutbovanle 1. lokal odprt samo za prodajo blaga ln sicer ob delavnikih samo od 9. do pol 1,
Stanje vlog je znašalo koncem meseca Junija 1918 K 279,050.534*29.
Podružnica
v Ljubljani
Češka industrijalna banka
Glavnica K 50,000.000*
Stritarjeva
ulica št 9,
Financiranje vojaških dobav.
§ §
• §
Kredite za aprovizačne nakupe,
Vsakovrstne bančne transakcijo.
Srečke c kr. avstr. razredne loterije.
Nakazila vojnim ujetnikom.
B58A
02
43
D99^4+4/0+2C